Posamezna ItavMiea 1 Din*	Poštnina pavšaiirana.
x	**	*	'..'C -	'j ' '
Štev. 1.	V Liubliani, torek 30. ianuaria 1923.	Leto I.
mmmm®	mmmmm
Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ijubljani DSn 10*—, po polt! Din 12*—, inozemstvo Din 20-,
Uredništvo: Woifova ulica št 1/L -Upravništvo: Marijin trs št 8. —
Telefon št 213 Telefon št 44.
Oglasi po tarifu. Sprejerh^o še^je do 15 ure. Pismenim vprašanjem naj se prltBTT znamka za odgovor. Račun pri poštnem č-lc. uradu št. 13.238.
Uvodna beseda
Temeljna načela, ki so vstvarila naše osvobojeirje in ujedinjenje v veliki narodni in državni zajednici kraljevine Srbov, Hrvatqy in Slovencev, so tako bistveno združena z vodilnimi smernicami Radikalne stranke v predvojni Srbiji, da je nemogoče razlikovati med državnopolitično idejo naše svobode in med cilji sedanje državne Narodne radikalne stranke, ki je uresničila idejo združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v enoten politični narod v enotni parlamentarni in demokratski monarhiji pod narodno dinastijo Karadžorževičev.
Politika Narodne radikalne stranke, ostanovljene v januarju 1881, katere delovanje je bilo vedno pod nadzorstvom naroda in javnega mišljenja, je stremela predvsem po notranji državni ureditvi, po vsestranskem blagostanju državljanov po neodvisnosti države na zunaj in po rešitvi celokupnega južnoslovanskega vprašanja. Politična ideja radikalne parlamentarne skupine je iz-vojevala zmago nad avstrofilsko politiko Obrenovičev, ki so ovirali razvoj slovanstva na Balkanu. Radikalna vlada je vodila boje za osvoboditev balkanskih Slovanov izpod turškega jarma ter je v svetovni vojni izvršila veliko delo osvobojeaja Slovencev in Hrvatov.
Po izvršenem osvobojenju in ujedinjenju je pričela Narodna radikalna stranka polagati temelje naši novi državi na podlagi edinstva in napredka. Pri tem, za našo bodočnost nadvse važnem delu pa so pokazali osvobojeni Slovenci in Hrvati svoje popolno nerazumevanje in mesto da bi pomagali pri državni stavbi, so formirali vse polno strančic, ki so ovirale parlamentarno delo, njihovi voditelji pa so hujskali in še hujskaio nepoučeno ljudstvo proti državi. V Sloveniji se je v tem oziru posebno odlikovala SLS, ki je v tesnem objemu s komunistično internacijonalo nameravala izpodkopati temelje naše svobode.
Ksr je Narodna radikalna stranka po svoji zgodovini, po svojem delovanju, po svojih ustreli ih in po svojih smernicah za bodočnost edina homogena, dosledna in mogočna nositeljica naše državne ideje, so osredotočili načelni in priložnostni nasprotniki naše državne in narodnopolitične skupnosti svoje razdirajoče delovanje naravnost proti nji v napačnem prepričanju, da bodo uničili ono, kar je sveto in nedotakljivo vsakemu resnično zavednemu Srbu, Hrvatu in S’ovencu. Svoje delovanje so podpirali s trditvijo, da zastopajo mnenje ljudstva, ki ni zadovoljno z načinom vladanja.
Da se razčisti položaj, je NRS sporazumno s krono dosegla razpust narodne skupščine in dala ljudstvu možnost, da izrazi svoje mišljenje napram državi.
Volitve v narodno skupščino se bodo vršile s parolo: za državo ali proti državi! Politično trezni in zavedni Slovenci se brezdvomno ne bodo pustili voditi za nos od raznih, največ razrednih strančic, ki so brez vsakega pomena in vpliva v našem parlamentarnem in državnopolitičnem življenju, in katerih delovanje se razteza na zelo omejeno ozemlje.
Najmočnejša državna stranka, ki se službeno imenuje Narodna radikalna stranka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki obsega v svojem programu vse dele naše države in vse njene prebivalce, ki ne zasledi le nobenih plemenskih in verskih teženj, je raztegnila svoje delovanje tudi p0 vsej Sloveniji, kjer je bilo že do sedaj veliko število njenih pristašev, dasiravno stranka doslej še ni nastopala javno. Vrste narodnih radikalcev v Sloveniji, zlasti med u^dništvom, inteligenco, med delavci, ot)rtniki in kmeti, so tako močne, da je bilo treba pričeti tudi pri nas s podobno
orgar)i2acj-;0_
Ustanovili smo moralno in materijalno zasnovan dnevnik, ki se bo kosal z vsemi ostalimi slovenskimi dnevniki tako z novinarskega, kakor vsakega drugega stališča, ki prihaja .vpoštev pri dobrem, za bodoč- t ustanovljenem dnevniku. »Jutranje osti« bodo glasbo NRS, obenem v . .. a1 o skrbno, točno, zanesljivo in objektivno poročale o vsem, kar je treba vedeti slehernemu čitatelju časopisja- Nali list bo zastopal na narodnoradikalnem programu vse-
stranske interese zavednih državljanov ter bo glasilo vseh narodno mislečih krogov brez razlike na vero in na družabne sloje. Podpiral pa bo tudi težnje naših neodrešenih bratov, saj je ravno narodnoradikalna ideja bila in bo najintimnejša in najzanesljivejša vez med osvobojenimi in neodrešenimi brati.
Ponosno in z jasnim čelom strpamo na plan, prepričani, da bo končna zmaga naša, za kar nam garantirajo dosedanji veliki uspehi NRS in politična treznost
našega naroda. Ni daleč čas, ko bo vsak zaveden Srb, Hrvat in Slovenec tudi zaveden Član NRS, ki js največja in najmočnejša stranka v državi, granitna zaslomba našega državnega obstoja in zdravega razvoja, legitimirana zastopnica resničnega demokratizma in socijalne pravičnosti, stranka, s katero je združena usoda naše bodočnosti in naše države.
Program NRS pričnemo priobčevati jutri.
Radičevo hujskanje proti državi
Predsednik človečanske republike proti sporazumu s SrbL — Radič
izgublja pristaše.
Zagreb, 29. januarja. (M) Včeraj, v nedeljo dopoldne se je vršilo pred vseučiliško knjižnico volilno zborovanje hrvatske republikanske seljaŠke stranke. Shoda se je udeležilo mnogo kmetov iz okolice Zagreba. Še pred 10. so začeU seljaki prihajati v skupinah. Imeli so mnogo hrvatskih zastav, med njimi tudi eno v ameriških barvah. Ob četrt na enajst je prišel v kočiji predsednik republikanske seljačke stranke Stjepan Radič s soprogo. Pol ure kasneje je oivoril zborovanje podpredsednik stranke dr. Vladko Maček. Pozdravil je delavce in kmete, ki se borijo ramo ob rami za pravice hrvatskoga naroda. — Nato je povzel besedo predsednik stranke Stjepan Radič, ki je tudi s svoje strani pozdravil delavce, seljake in meščane. Radič je govoril o razvoju republikanske misli. Rekel je, da je v mednarodnem življenju opažati dvoje: razvoj republikanske zavesti in človeškega socialnega čuta. Razpravljal je o boljše-viski kmetski Rusiji. Ruski narod je strmoglavil carsko in cerkveno vlado. Ta veliki slovanski narod je razburkal Azijo, in Azija se dviga. Danes je vsa Evropa za republiko, in to velja tudi za Azijo. Povsod hočejo narodi republiko človeštva. Ne samo Hrvati hočejo republiko, ampak tudi Srbi, »Ravnokar,« je dejal Radič, »sem dobil brzojavko iz Kragujevca, osrčja Pašičeve Šumadije, v kateri pošiljajo seljački stranki republikanski pozdrav. Pričakuemo, da bo naša človeška politika dovedla do tega, da se ves narod upre današnjemu režimu. Mi hrvatski republikanci bomo pri volitvah v banski Hrvatski dobili 50 mandatov, morda tudi 60—68. Mi imamo svoj državni zbor, Ako hočejo Srbi z nami govoriti, naj prej pridejo k nam v hrvatski zbor, Ako to priznajo, ne bo več ovire za sporazum z njimi. Ako se sporazum sklene, bo to dobro in bo to velika sreča.« Radič je sklenil svoj govor z vzkliki republiki, katere so poslušali živahno spremljali, Za njim jo povzel besedo kmet Cvetkovič, ki je nagla-šal važnost današnjih volitev in dejal, da bodo odločile, ali bo Hrvatska obsto-~. a ne. Govorili so še poslanca Mijo Stuparič in Ilija Martinovič ter zastop-
nik Hrvatske delavske zveze Vinko Tr-njar. Končno je Stjepan Radič zopet povzel besedo in dejal, da se istočasno vrši zborovanje tudi v Vinkovcih. Danes se vrše shodi Seljakov tudi v Gru-bišnjem Polju, Jelencih in Delnicah. Delničarji so danes pristaši seljačke stranke. Nekaj Slovencev hoče danes skupaj z nekaterimi Srbi zgraditi most preko Hrvatske, da bi tako ustvarili »Veliko Srbijo«. Kritiziral je tudi namestnika Čimuča, ki paktira z nekatermi policajci, da bi preprečil hrvatski narod, da se ne bi mogel združevati v svoji hiši. Dejal je, da je namestnik CimiČ še hujši kot njegov prednik Demefrovič. Na koncu svojih izvajanj, se je dotaknil Radič tudi francosko-nemškega spopada in rekel: Ko je Nemčija napadla Francijo, je dejal Poincare, da je človeški fluid na strani Francije. Ko pa danes napada Francija šibko Nemčijo, je človeški fluid na njeni strani. Shod se je na to zaključil, nakar so se udeleženci polagoma razšli.
Zagreb, 29 januarja. (M) »Narodna Politika« se havi v svoji današnji številki v članku »Padanje Radičevega ugleda« z včerajšnjim shodom hrvatske republikanske seljačke stranke in pravi, da so Radičevi pristaši zelo nezadovoljni z včerajšnjim zborovanjem in menijo, da bi bilo najbolje, da ga sploh ni bilo. Vsekakor pa je ta shod dokaz, da Radičev vpliv pri narodu pojema in da je v Zagrebu in okolici vedno več voliicev, ki se zadržujejo pasivno napram Radičevi agitaciji. Pričakovalo se je, da bodo Radičevi pristaši poplavili ves Zagreb z 20.000 ljudmi pri shodu. V resnici pa se je zbralo iz okolice mesta okoli 3000 Radičevih volil-cev. Ostalih 3000 je tvorilo prebivalstvo Zagreba, ki je prišlo na zborovanje večinoma iz radovednosti, kakor svoičas na shod Tribnnašev in kasreie na Pri-tičev!ča in Prodanoviča. Tudi ostali zagrebški listi se hav‘!o s tem shodom. »Biieč« in »Zaareber TagWatt« ugotavljata, da se včerajšnji Radičev shod niti zdaleka ne more primerjati z onim iz leta 1920. Včerajšnji shod in tudi oni Po deželi dokazuieio padanje magične agitacije Stjepana Radiča.
Kontrola mule antanto nad Bolgarsko in Madžarsko.
Beograd, 29. januarja. (B) »Tribuna« doznava iz poučenega vira, da so se države male antante domenile, da zahtevajo od zaveznikov, naj poverijo mali antanti kontrolo nad Bolgarsko in Madžarsko. Vlade male antante pod-vzamejo te korake na predlog Franclje.
Albanci priprav’jzjo vpad v našo državo.
Pa ri z, 29 januarja. (B) Kakor poročajo listi iz Beograda, so oborožene tolpe na begu pred albanskimi vladmmi četami prekoračile albansko-jugoslo-vensko cono in se pripravljajo na vpad v Jugoslavijo. Beograjska vlada bo zaradi tega ojačila obmejne čete.
Mirovna pogodba med Turčijo
•	/'■"> -v • •
m Grajo.
Lausanne, 29. januarja. (P) Včeraj popoldne je bilo izgotovljeno besedilo mirovne pogodbe med Turčijo in Grčijo. Pogodba obsega teritorijalne, politične, finančne in pravne doiočbe in začenja z določitvijo nove grško-turške meje v Vzhodni Trakiji (potek reke Marice, Karagač izvzet). Nadalje potrjuje novo grško-turško mejo v Mali Aziji, določa, kateri otoki ostanejo pri Grčiji In katere dobi Turčija, ter
zadošča željam Italije glede Dodeka-neza. Konvencija o morskih ožinah določa njihovo svobodo pod že znanimi pogoji. V posebni določbi se odpravljajo vse kapitulacije v Turčiji. Doznava se, da namerava Anglija polagoma po podpisu mirovne pogodbe izprazniti mesta na Gallipoliju in Čanak in umakniti svoje čete, kakor hitro bo mirovna pogodba ratificirana. To velja tudi za Carigrad.
Tajna pogodba med sovjetsko Rusijo in Turčijo.
Beograd, 29. januarja. (B) »Tribuna« doznava iz zanesljivega vira, da sta Turčija in sovjetska Rusija sklenili tajno pogodbo, po kateri se obe državi obvezujeta, da se bosta podpirali v slučaju angleško-turškega spora. Dogovor je bil izdelan v Lausnnni. podpisala pa sta ga Čičerin in Isrhed paša. Po določbah tega dogovora se Rusija obvezuje, da bo v slučaju nove tur-ško-grške vojne in morebitnega oboroženega spopada med Turčijo in Anglijo poslala nekaj divizij v Mezopotamijo, ki naj sodelujejo s turškimi četami proti Angležem. Rusija se tudi obvezuje, da bo delovala na to, da ostane Romunija v mejah stroge nevtralnosti. Ako bi Romunija posegla v vojno v prid Anglije in Grčije, mora Rusija zasesti Besarabijo. Pogodba predvideva tudi intervencijo rdečih čet v prilog Turčiji
v Zapadni Trakiji. Turčija se obvezuje, da ne bo sklenila nikakega dogovora s Francozi brez predhodnega sporazuma z moskovsko vlado. Obvezuje se tudi, da bo v slučaju oboroženega spopada Rusije s katerokoli evropskih držav zatvorila morske ožine za vojne ladje onih držav, ki bi se vojevale z Rusijo, kateri bo tudi pomagala in ji pošiljala vojno opremo. Turčija ne sme na svojem ozemlju trpeti nikake organizacije, ki nasprotuje sedanjemu režimu Rusiji Kakor doznava »Tribuna«, je ruski komisar za zunanje stvari ČiSerin sklenil posebno tajno pogodbo tudi z bolgarskim ministrskim predsednikom Stam-bolijskim, po kateri Bdlgarija ne sme delati težkoč, ako bi se ruske čete izkrcale v bolgarskih pristaniščih ob črnem morju.
VOJAŠKI NOVINCI
Beograd, 29. januarja. (B) Na podlagi raznih vesti, ki jih prinašajo inozemski listi o mobilizaciji v Jugoslaviji, objavlja ministrstvo za vojno in mornarico sledeči komunike:	Pri re-
krutih, ki se sedaj poživljajo, gre za one novince, ki bi morali stopiti v kadre že v novembru lanskega leta. Vpoklic se je doslej odloži! zaradi zime in pa iz razlogov varčevanja, da se ne bi redni promet po železnicah preobremenil in morda celo ustavil. Novinci bodo odrinili k vojakom v majhnih oddelkih do mesca maja. Do tega časa se morajo pozivi izvesti. Letošnji novinci morajo priti k vojakom v jeseni v mesecu novembru.
NESOGLASJE V DEMOKRATSKI STRANKI.
Zagreb, 29. januarja. (M) »Primorski Novi List« prinaša obširen protest okrajne organizacije demokratske stranke za Sušak in Bakar proti postopanju akcijskega odbora v Zagrebu. Protest se izjavlja za politiko Ljube Davidoviča in nasprotuje objavljenju sklepov, ki so bili sprejeti na zborovanju vseh krajevnih organizacij v Dragi dne 25. t. m. Te organizacije izjavljajo, da ne morejo in se nočejo ude’ežiti kandidatne konference v Ogulinu, ki je bila pripravljena enostransko in samovoljno no pokrajinskem akcijskem odboru v Zagrebu, ki je ne poznajo tudi pravila demokratske stranke.
FRANCOSKO-NEMŠKI SPOR.
Düsseldorf, 29. januarja. (F) — Stavka železničarjev je v Trierju delna, dočim je v Koblenzu skoraj splošna.
London, 29. januarja. (F) »Times« poročajo iz Angore: Ako Anglija ne iz-premeni v zadnjem trenotku svojega stališča, bo turški delegat Ismed-paša pred svojim odhodom iz Lausanne izdal proglas, v katerem bo pojasnil položaj Turčije in izjavil, da bo sedaj morala turška vojska korakati proti Mosulu.
London, 29. januarja. (P) »Times« javljajo iz Kölna, da je angleški vrhovni komisar sporočil nemškim ohlastvom v Kölnu, da ne more dovoliti, da hi angleška cona postala pribe-žališče Nemcev, ki so jih izgnala fran-coska cb’astva. Nadalje je pozval radarje okoli Köina, naj zagotovijo normalni promet premoga iz Poruhrja, ki je do’ocen za Francijo, skozi angleški pas. Nadalje je naprosi! lokalne liste, naj ustavijo proti Franciji naperjeno pisavo.
W ashington, 29. januarja. (P) Pri obnovitvi debate v senatu o stališču Amerike v vprašanju vojne odškodnine je kritiziral demokratski senator Owen zasedbo Poruhrja in zahteval, naj se Zedinjene države udeleže zagotovitve pravic nemškega naroda. Republikanski senator Reed je protestiral proti postopanju Francije Republikanec Oddin je dejal, da želi Francija edino-le, da se ugodi njenim upravičenim zahtevam.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA ZA IZBOLJŠANJE NAŠE VALUTE.
Beograd, 29. januarja. (B) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so večinoma razpravljali o zavarovanju Južne Srbije pred vpadom bolgarskih četašev in roparskih tolp. Govorilo se je tudi o reorganizaciji in o jačan iu obmejnih čet ob bolgarski granici, ki naj bi preprečile vpadanje bolgarskih četašev na naše ozemlje. Ministrski svet je potem razpravljal o pomnoženju orožnikov in redarjev po vsej Južni Srbiji zaradi večje javne varnosti, Nato so prišla na vrsto razna resortna vprašanja, potem pa vprašanje volilnega gibanja. Na predlog finančnega ministra Stojadinoviča, naj bi se pomnožili državni dohodki in naj bi.pomnoženi dotok inozemskih deviz ugodno vplival na vrednost našega denarja, je ministrski svet sk’enf! znižati izvozno carino na koruzo od 150 na 40 dinarjev za loo kg, na gosjo mast pa od 2500 na 600 dinarjev.
— ljubljanska opera. V nedeljo 23. t .m. zvečer so peli muzikalno dmmo Eugena d’ Alberta »Nižava«. Vstopnice za predstavo, ki je v vsakem oziru izvrstno uspela, so bile že dopoldne popolnoma razprodane. Uprizoritev »Nižave« pomeni poleg Pastorke »Jennfe« najpomembne'ši dogodek v letošnji operni sezoni O uprizoritvi poročamo o priliki več.
— Svetcsavska beseda v LJobJanl. V soboto 27. t. m. se je vršila v veliki dvorani Kazine svetosavska beseda. Slavnosti se je udeležil med ostalimi 1 zastopniki civilnih in voiaških oblasti tudi g. minister dr. Niko Znpan?č. Pcv- j ski zbor »Ljubljanskega Zvona« pod | vodstvom pevovodje g. Prelovca je za- t pel najprej svetosavsko himno, nato pa J po eno istrsko, koroško in primorsko | narodno pesem, ki so globoko uplivale j na prisotne. Operni pevec g. Betteto ! je zapel Lajovičevo »Mesec v izbi« ter j škrian£«vr”»Večerno impresijo« in »Po- •
/ DRŽAVNA\
fuGWSUÜUllWSy
v ÜUBUfcM!/
y
čitek pod goro«. Na klavirju ga je sprcml'ala ga. Dana Koblar-G li'eva. Pevski zbor akad. društva »Triglav« je zapel pod vodstvom g, Rusa krasno davorijo »Slovan« in Maškove »Miatiče«. Na koncu je zapela še gdč. Zikova arijo iz »Rusalke«, »Serenado« in Škr-jančevo »Vizijo«. Po proslavi se je razvila živahna prosta zabava s sodelovanjem muzike Dravske div. oblasti pod vodstvom kapelnika dr. Čerina-
— Pokrai’nskl koncerti »Glasbene Matice«. Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani je po svoji lanskoletni turneji po Jugosiavri zarel le'os, še vedno v proslavo 50 letnice društvenega obstoja, odnosno 30 letnice obstoja pevskega zbora, prirejati koncerte po Sloveniji. Doscdaj so se vršili taki koncerti že v Rogaški Slatini, v Radovljici, v Celju in na Jesenicah, ki so vsi imeli nailepši moralni in materialni uspeh in bili povsod od lokalne javnosti navdušeno pozdravljeni. Pevski zbor bo tekom zime in spomladi nadaljeval lo serijo koncertov po večjih krajih
Slovenije. Prihodnji koncert bo v Ptuju in sicer v nedeljo 4. februarja t. 1. Na to bodo sledili koncerti tekom februarji in marca v Ribnici, Škofji Loki, Mariboru, Krškem, Brežicah itd., kasneje pa še po drugih večjih krajih.
— Boris Godunov v Zagrebu. Zagrebška opera je nanovo uprizorila Musorgskega muzikalno dramo »Boris Godunov«. V naslovni ulogi je nastopil naš rojak g. Križaj,
DANAŠNJE PRIREDITVE
V	Ljubljani:
Drama: Zaprto.
Opera: Sevilski brivec. Red B. Kino Mafca: Ponižani in razžaljeni. K:no Ideal: Glas vesti.
Kino Tivoli: Atlantide, II. del.
V	Mariboru:
Narodno gledišče: Traviata (Gostovanje zagrebškega baritonista Hržiča).
Nočna lekarniška služba v Ljubljani Tekoči teden: lekarna Sušnik na Mariiineni tnru.
Bratje Slovenci!
Naša država stopa z ozirom na gospodarsko in moralno konsolidacijo v odločilno fazo svojega razvoja. Nastala je neizogibna potreba, da ojačimo že srečno postavljene temelje ponosni zgradbi našega državnega jedinstva. Ojačenje teh temeljev in celokupne državne zgradbe hočemo izvršiti s čvrstim državnim ujedinjenjem vsega našega naroda, vseh njegovih vej In delov, ki morajo nastopati povsod in se uveljaviti kakor zavedna harmonična celota.
Proti tej imperativni potrebi se pojavljajo pri nas kakor po vseh velikih državah različne mlačne sile centrifugalnih in asocijalnih elementov. Hočejo nam s svojim razdirajočim protidržavnim delovanjem in hujskanjem okužiti narod, da bi mu ubili ljubezen do državne skupnosti in da bi ga odvrnili od rednega vstrajnega dela.
A samo to delo, ožarjeno z nesebično ljubeznijo do domovine In do svojega naroda, delo zase, za svoj dom, za družabno In državno celoto, delo na vseh poljih gospodarskega, kulturnega, moralnega in političnega življenja nosi v sebi zanesljivo in spasonosno zdravilo gospodarske in moralne krize, ki jo je dolga in strašna vojna ostavila za seboj.
Pri izvrševanju tega dela nas ovirajo ljudje tujih in temnih nazorov. Ti nam sedaj razdirajo narodno telo, in njih žrtev naj bi postala tudi naša lepa, napredna in draga Slovenija. V zadušljivem ozračju te negativne in razdirajoče povojne psihologije se je pojavilo v njej, kakor tudi v ostali naši državi, veliko število malih političnih strank, ki ne dopuščajo, da bi se mnogostročna sila Slovenije udeležila državnih in drugih javnih poslov tako vidno, kakor po vsi pravici zasluži. Vendar Imajo le male stranke, dasl v marsičem druga drugo pobijajo, v velikem delu nekaj skupnega. Skupno jim je širjenje nezadovoljstva, ki ubija stremljenje in voljo za delo, skupno jim je širjenje nezaupanja do ustvarjenega političnega stanja, nezaupanja, ki nam vsem donaša ogromno škodo doma In v tujini, skupno jim je preprečevanje državne konsolidacije, a ponekod jim je skupno celo sodelovanje v rušenju tega, kar zdrave struje narodnega življenja same pozitivno brez njih ustvarjajo.
Proti temu razdiralnemu delu se bori Narodna radikalna stranka kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev z večjim ali manjšim uspehom po vsej ostali državi. Samo v Sloveniji je izostala njena akcija do poslednjega Časa. Tako je po svojem izvoru !n delu do ujedinjenja ostala Narodna radikalna stranka oddaljena od Slovenije bolj nego od katerekoli droge pokrajine. Ker ni mogla doslej preko Slovenije razširiti svojega dela In na licu mesta pobijati vsega tega, trpi gospodarsko in kulturno delo Slovencev. AD sedaj nam prihajajo iz vseh naših krajev poročila, da se tudi tam ustvarja vse globlje prepričanje, da more samo močna državotvorna stranka prinesti rešitev iz sedanjih težav.
Zato uprava Narodne radikalne stranke kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev smatra, da je prišel zanjo čas, ko lahko izpopolni svojo neposredno dolžnost tudi napram narodu v Sloveniji. Pravtako je Narodno radikalna stranka nastopila početkom 1. 1881 tudi napram narodu v Srbih In je z nebrojniml žrtvami svojih članov izvojevala demokratsko ustavo L 1888, izvedla je gospodarsko, kulturno in politično preosnovo kraljevine, jo je pripravila za njeno veliko osvobodilno misijo, ter je izvršila to slavno in srečno historično delo narodnega osvobojenja in ujedinjenja.
Narodna radikalna stranka je, delujoča vedno zn narod In z narodom, široko in z ljubeznijo objemajoča vse veje in vejice jugoslovanskega stebla, po svojih predstavnikih z deklaracijami in delom v Nišu L 1914 in 1915, na Krfu 1. 1917, v Beogradu 1. decembra 1918 in na Vidovdan 1921 posvedočila in v harmonično delo privedla svoj nacljo-nalno - patrijotskl in državotvorni program na demokratski osnovi. Zvesta sama sebi, želi Narodna radikalna stranka, da zaneti po istih načelih novo delavno življenje po vseh delih kraljevine, torej tudi po vsem prostoru ožje slovenske domovine, in da v tem smislu pride na pomoč vsem prijateljem državotvornega pravca, ki se doslej iz kateregakoli razloga niso mogli strankarsko opredeliti.
Naš program je znan: o dosedanjem uspešnem njegovem izvajanju pričajo najslavnejši listi naše narodne in državne historije. Naš program ni plod trenotnih, često zapeljivih političnih kombinacij in manevrov, ampak Je zrastel iz dolge in naporne borbe, ki jej je bil zadnji smoter, da naš narod, svoboden v svoji državi, postane gospodar svoje usode In stopi tako v isto vrsto z doslej srečnejšimi naprednimi narodi. Ta prošlost nam je ostavila tradicije, ki jih pobližje podaje, zajedno z vodilnimi načeli za potrebo novih dni, knjižica, izdana po poverjeništva Narodne radikalne stranke za slovensko ozemlje.
Dragi bratje Slovenci!
V imenu državnega in narodnega edinstva in napredka Vas poživlja Narodna radikalna stranka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se jej pridružite kakor Integralen del velike državne in vsenarodne stranke. Dovršimo v skupnem naporu in delu močno zgradbo našega skupnega državnega doma In jej zagotovimo maksimum dobrega, za ČAtniir mora stremeti vsak svoboden in čestit narod!
GLAVNI ODBOR NARODNE RADIKALNE STRANKE kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ustmene In pismene prijave k Narodni radikalni stranki se sprejemajo v tajništvu NRS v Ljubljani, Woliova ulica št 1, 1. nadstropje._
Draginjsko vprašanje in državni
nameščenci.
(Iz vrst državnih nameščencev.)
Sflri leta eksperimentelnega povojnega državnega gospodarstva so povzročila vso državo močno vznemirjajoče draginjsko vprašanje. Ako hočemo biti pravični, moramo konštatirati, da draginjsko vprašanje ne obstoja za ogromno maso pridobitnih slojev države. Le seljak manj rodovitnih pokrajin je direktno prizadet. Draginjsko vprašanje pa občuti v vsej strahoti fiksni nameščenec: delavec in uradnik. Indirektno vpliva draginja neugodno na razvoj naše obrti in industrije. Narav-iio, da se bremena, ki se nalagajo naši domači industriji in obrti, prenašajo zopet na konsumenta, kar v živo zadene zopet fiksnega nameščenca in mnogo manj seljaka, ki razmeroma lahko krije noir&b&i
Radi draginje so upravičeno vznemirjeni fiksni nameščenci, medtem ko se široka masa jugoslovanskega producenta ne zanima za vprašanje draginje, ker je ne občuti, nasprotno celo želi kar najvišjo ceno svojih pridelkov in tudi smotreno deluje na tem cilju.
Kdo ima tu prav? Brez dvoma obe stranki! Naša država, pretežno agrarna, bo vodila, dokler bo stala, agrarno politiko. Njen cilj bo vedno doseči kolikor mogoče visoko ceno agrarnih produktov in s tem indirektno dvigniti produkcija To je načelo, na katerem nobena pametna državna uprava Jugoslavije ne more ničesar spreminjati. Upravičeno pa je do skrajnosti razburjen fiksni nameščenec, ker pri dnevno ra-stočem stradanju vedno bolj »videva.
da država «oče priznati njegove človeške pravice in da noče izvajati posledic glede plač uradništva, ki izhajajo iz agrarne politike države.
Recept je popolnoma enostaven: država mora voditi agrarno politiko, mora forsirati izvoz z vsemi sredstvi, nasprotno pa mora samo tako skrbeti za to, da bo državni nameščenec prejemal redno srvofe prejemke sorazmerno s cenami življenjskih potrebščin. Ako ima ogromna masa producenta možnost, kar najbolje vnovčiti svoje produkte, potem ima tudi dolžnost, da z davki omogoči plačilo upravnega državnega aparata. Vsa davčna bremena naložiti trgovcu in industriji je nezmisel, ker se ta bremena preneso na konsumenta in le povečajo gorje. Prispevati mora bistveno naš agrarni producent, ker brez dvoma lahko plačuje izdatne davke. Sistem, z enim prašičkom plačati celoletni davek, je nevzdržljiv. Imovitejšl seljak danes ne čuti niti najmanje daVČ-ne obremenitve, ki jo ima. Nam ni treba računati na resen odpor agrarnega konsumenta proti upravičenemu povišku davčnih bremen, ker si je svest, da bo z forsirano izvozno politiko, z urejenim prometom in z zadovolnejšim urad-ništvom indirektno pridobil to, kar plača, in še več.
Kje moramo torej iskati vzroka, da smo kljub jasnemu položaju zašli v draginjsko vprašanje, ki tako vznemirja našo javnost in ki se tako izrablja v protidržavno propagando? Vzrok leži v naši nesrečni notranje-politični situaciji. Od osvobojenja do danes se Je vrstil na vladi sistem za sistemom. Mešetarjenje strank je šlo bujno v klasje. Pri državni upravi se je eksperimentiralo hujše nego v kemičnem laboratoriju. Razviti se ni mogel noben program, ker se je, komaj se je začel, že moral umakniti nasprotnemu. Realno življenje pa je šlo pri tem svojo pot in nas privedlo do današnjega težavnega notranje-poHtičnega in gospodarskega položaja. Mnogo so zakrivile povojne razmere, še več pa smo zakrivili sami. Naša država ima tak položaj, da nam ni treba večnih in težkih kriz. S pametno in pošteno trpravo lahko ustvarimo vsem slojem zadovoljiv ali vsaj vzdržen položaj.
Jugoslavija je danes ustvarjena in bil bi zločin na samem sebi, rušiti njeno trdno državno stavbo. 2e iz lastnih sebičnih razlogov je dolžnost vsega jugoslovanskega naroda, da pride končno državna uprava v roke poštenih, resničnih strokovnjakov, ki imajo ljubezen do države. Narodna radikalna stranka je uvidela, da dosedanji notranje-politi-čen položaj ogroža v najhujši meri državo, predvsem njeno narodno gospodarstvo. Politični in gospodarski diletantizem in nemoralnost, ki se je prakticiral od osvobojenja dos’ej, nam je povzročil ogromno škodo in nas diskreditiral pred vsem svetom.
Srbija je z odprtimi rokami sprejela vse može, ki so jih poslale osvobojene pokrajine. Izročila se ji je skoro vsa državna oblast. Zal da so osvobojene pokrajine poslale preveč ljudi, ki so le kričali in niso imeli poštenih namenov. Beograd je bil upravičeno razočaran, ker je moral spoznati, da ni strokovnja-štva in ni poštenih namenov.
Dosedanji politični sistem je nevzdržen, zato treba temeljitega ozdravljenja. Narodna radikalna stranka je ustvarila Srbijo, jo vodila skozi najhujše vojne in jo privedla do največjega zmagoslavja. Zato Narodna radikalna stranka noče, da bi se uspehi, ki jih je pridobila po najhujšem trpljenju, upro-pastil s političnim diletantizmom. NRS želi iskreno najožje zbližanfe vseh treh plemen in hoče postati najmočnejša stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev. NRS hoče postati ona stranka, ki bo za bodoča leta zavarovala Jugoslavijo pred političnim in gospodarskim polomom. Narodna radikalna stranka hoče nemudoma uvesti gospodarsko ravnotežje. Draginjsko vprašanje, ki mori in muči državnega nameščenca in s tem vsak dan bolj ogroža moralo in deia-zmožnost državne uprave, ki je krvotok države, hoče rešiti Narodna radikalna stranka temeljito in radikalno. Vsi dosedanji poskusi, ki so nosili znak neiskrenosti, so bili pesek v oči in brez vsakega efekta. Vodila se je nojeva politika.
Radikalna stranka hoče rešiti pereče vprašanje državnega nameščenca, ne s trinajsto plačo in ne z vedno prepozno došlimi malenkostnimi poviški draginjskih doklad, temveč v taki meri in v taki obliki, da bo fiksni nameščenec definitivno zavarovan pred valovanjem v našem gospodarskem življenju. Za eksperimente ni več Časa, zadnji čas je pa, da radikalno brez ozira na kričanje nasprotnikov uredimo državo v smislu harmonije vseh interesov. &
NAŠ ROMAN. Jutri pričnemo priobčevati velezanimlv roman francoskega pisatelja Emila Gaboriaua
„Akt št. 113“
ki bo potem redno Izhajal vsak dan.
Primorci!
Svetovni dogodki tlas silijo, da začnemo resneje in trezneje misliti na oni veliki čin v zgodovini, ki nam prinese popolno osvobojenje in združenje. Tudi Italija je preživela v svoji borbi več etap v dobi nad sto let. Mi ne bomo potrebovali stoletja strašne borbe, ker je —- najbrže niti ne prenesemo. Toda vsa znamenja na političnem obnebju kažejo, da se nam bližajo novi evropski viharji, morda strašnejši nego smo jih preživeli, in naša naloga bodi, da bomo — pripravljeni za vse slučajnosti
Naši nadi sta: mogočna Rusija in močna Jugoslavija. Ni dvoma, da bo igrala prva najsilnejšo vlogo, na katero se skrbno pripravlja ob sodelovanju ■.nemške industrije in strategije. Nikar misliti, da je pesem o slovanskem bra-toljubju povsem pozabljena. Ne, prijatelji! Vemo dobro, da ruski bratje mislijo na nas, pričakujejo pa, da bomo tudi mi možje vsak na svojem mestu; pričakujejo, da bo Jugoslavija kos svoji zgodovinski nalogi na Balkanu in ob Jadranu. In da se uresniči to pričakovanje, bodi prva in poslednja srčna želja slehernega Primorca. Ali ne le želja, vsak korak, vsaka beseda iz naših ust bodi priprava za oni veliki dan, ko naša država izpolni svojo zgodovinsko misija
Rojaki! Svetovna vojna nas je nage in bose (pri mnogih dobesedno tako!) pognala z doma po svetu. Nad 70 tisoč Slovencev in Hrvatov z Goriškega, iz Trsta in Istre je tavalo po tujini brez gmotnih sredstev. Strašno je bilo tisto životarenje in hiranje. Ali prestane je bilo tudi to! Ne bomo pogrevali, kako se nam je godilo često brez sleherne potrebe in pogibelji za prebivalstvo, med katerim smo živeli, zlasti se izogibamo sicer opravičenih očitkov proti ožjim rojakom. Prestano je!
Po dokončani svetovni moriji so mirovne pogodbe najhuje udarile ravno nas primorske Slovence in Hrvate. Ali naj na tem mestu govorimo o tej naši grozni nesreči, ki jo prenašamo s stoičnim samozatajovanjem? Cernu neki?! Primorci smo se znali boriti doma za svoj obstanek in čedalje bolj cvetoči napredek, znali smo se preriti skozi vse težave begunskega življenja, naše ljudstvo doma bije gigantsko borbo proti peklenskim kovarstvom silnega sovražnika, a naši ostanki v Jugoslaviji so vselej in povsod razumeli, kaj je njihova naloga v njihovi drugi domačiji. Kaj bi bil n. pr. Maribor brez Primorcev? Danes se rado to zamolčuje in prezira z nekako neljubo gesto, ali dejstvo je, da so ob razsulu monarhije naši Primorci izvršili ondi veliko, zgodovinsko nalogo. Hvale za vse to niso iskali še manj dobili, a tolaži jih zavest o Izvršenem dobrem delu.
Veliko je število Primorcev, ki se niso vrnili domov. Marsikdo je zaostal popolnoma po nepotrebnem in bi bil veliko bolj na mestu brez materijelne škode tam v svoji ljubljeni domačiji Ali kar je — je! Glejmo pa in pazimo dobro, da Primorci v Jugoslaviji izpolnimo tisto sveto apostolsko delo, ki nam ga nalagajo neodrešenl bratje.
Prijatelji rojaki! Vsakdo nas izpol-nuje človečansko in občenarodno nalogo že po svojem poklicu, s svojim znanjem, s svojim primorskim temperamentom, s svojim čistim narodnim srcem. Več nego to nima nihče pravice, da bi od nas pričakoval in zahtevaj, leajti ml imamo tudi ogromnih dolžnosti do svojih ljubljenih bratov in sester, do svojih očetov, mater ati otrok, ki smo jih morali krvavečih src zapustiti tam preko...
In te dolžnosti so obenem za nas »sacro egolsmo«! Ne macchiavelistična politična morala, ki bi se je bili mogli naučiti od Italijana največkrat morda ne v svojo škoda marveč zapovedujoča skrb za neodrešeno domovino nam nalaga posebne dolžnosti v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev — dolžnosti napram tej državi in — sebi Imamo dovolj svojih skrbi in težav, dovolj nežnih in obenem vzvišenih in plemenitih teženj in hrepenenj, silno veliko opravičenih zahtev in potreb za ljubljene svojce tam preko, zato bodi naša sleherna misel posvečena temu
gotovo pravičnemu »sadro egoismo«. Nihče nam ne sme zameriti, ako na take načine mislimo edino le na svojce in na sebe. Ali je mogoča še kaka nežnejša in plemenitejša misel?!
Nikakor pa ni naloga nas Primorcev, da se v Jugoslaviji postavljamo za sodnika med prepirajočimi se političnimi strankami Za nas bi büo gotovo najbolje, ako bi mogli biti prijar teljl vsem enako, — saj bi nam dobro došla pomoč in Vsestranska podpora odkoderkoli bi jo le mogli pričarati. Zato je tudi večina Primorcev tako previdna in taktna, da skuša v vsakdanjem življenju dobro izhajati s tukajšnjimi sorojaki vsake politične barve. Tudi ni naša haloga, da bi mi in ravno mi uganjali nekako idealno politiko po več ali manj idealnem programu te ali one stranke ter aktivno in živo sodelovali pri ravsu in kavsu proti: klerikalizmu, demokratizmu, radikalizmu, socijalizmu in kakor se že vsi ti »-izmi« imenujejo. Naš nad vse druge »izme« vzvišeni »ismo« — sacro egolsmo nam tako sodelovanje prepoveduje.
Toda imamo — volilno pravico! Ali se je ne bomo posluževali, da se morda komu ne zamerimo? Ne, prijatelji. Svojo volilno pravico bomo izvrševali vri do zadnjega, toda taka kakor nam imperativno nalaga naš sacro egolsmo, brez ozira rta zamero, ali bolje: tega nam nihče zameriti ne sme, čeprav bodo naši glasovi kvarili njegove račune!
Mi potrebujemo že zdaj, takoj in trajno in mnogo vsestranske pomoči Toda v tak plemeniti namen se ne smemo vtikati v te malenkostne borbe teh le neznatnih strančic, ki so končna v glavnem lokalnega pomena ali zasledujejo posebne stanovske in razredne koristi, — ne smemo razgrevati strankarskih strasti in cepiti svojih glasov na ducate teh raznih list, odkoder ne smemo pričakovati hitre in izdatne pomoči, marveč naš sacro egoismo nam nalaga, da se obrnemo naravnost na kovača in ne na kovačiča, da se obrnemo tje, odkoder moremo z gotovostjo pričakovati zaželjene potrebne pomoči za sedanjo prehodno dobo našega robstva... in ako se kolo svetovnih dogodkov tako zasuče, da se nam prikaže zvezda oznanjevalka zlate svobode, da bomo mogli z gotovostjo računati na vse simpatije najmočnejših faktorjev med močnimi
Po človeški sodbi moremo pač priti do trdnega sklepa, da je Narodna Radikalna stranka tista os, okoli katere se bo še dolgo časa sukalo vse politično življenje v Jugoslaviji Ta stranka je bila, je in ostane v središču vsake politične in vladine kombinacije. Saj smo videli kako se je v Beogradu vse vrtelo okoli radikalcev; kako so se lepo menjali demokrati kmetijci, klerikalci, socijalisti, da so se pogreli ob radikalnem solncu. In tako bodo delali tudi v prihodnje. To bo tekma *a radikalno prijaznost! Vse obljube tekom volilne borbe bodo pozabljene, in pozabljen bo ves boj proti radikalnemu »terorizmu, reakcijonarstvu, korupcifi, protekciji« itd. itd. vse bo pozabljeno in vladalo se bo dalje dobro ali slabo — vedno v lepi družbi z radikalci! Čemu se ne bi naslonili na to najmočnejšo družbo, od katere moremo dobiti vse zaželjene opore v svojih idealnih težnjah in hrepenenjih?
O radikalni stranki o njenem programu, o njeni zgodovini, o njenih velikih zaslugah v prejšnji Srbiji in za sedanjo Jugoslavijo bo v tem listu Se dovolj govora. Videli boste, da radikalni hudič ni tako črn, kakor nam ga slikajo oni, ki so se doslej že dobro počutili v njegovi družbi. In videli boste, da bomo ravno mi Slovenci mogli blagodejno vplivati na izboljšanje vsega onega v tej največji stranki, kar je po naših prečanskih nazorih potrebno in sposobno popolnjenja, dopolnjenja, izboljšanja. Nič se ne bojmo, y dobri družbi bomo, ki bo vedela, kaj je njena naloga in idealna dolžnost nam nasproti
Toliko za danes. VI rojaki dragi pa razmišljajte, in ko bo čas odločitve, se po treznem prevdarku odločite tako, kakor nam veleva naš primorski: sacro egoismo!!	O- N-
Politične
NAŠA KRALJEVINA.
*= Narodna radikalna stranka vložila prvo kandidatsko listo. Okrožni odbor NRS za sarajevski volilni okraj je predložil sodišču svojo kandidatsko listo, ki je obenem prva službeno izročena lista v vsej državi. Nosilec liste je minister dr. M. Srskič.
*= Likvidacija Srbske stranke. Iz Srema poročajo, da se razhajajo vse krajevne organizacije eleskluzivistične Srbske stranke, katere glavni odbor v Beogradu je nedavno sklenil likvidacijo stranke. Beograjski politični krogi so sprejeli to vest zelo simpatična Ista usoda čaka to stranko tudi v Vojvodini, Bosni in južni Daimacnl
novosti.
ITALIJA.
— Zanimiva resolucija Italijanskih železničarjev. Glavni svet sindikata italijanskih železničarjev je sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da je sindikat nepolitična organizacia, neodvisna ođ političnih strank in nacijotiaDh organizacij. Sedanji položaj italijanskega delavstva zahteva združitev celokupnega delavstva v enotno organizacijo, ki ne bo pod uplivom političnih strank. Glavni svet je sicer vzel na znanje Mussolinijevo sporočilo, da ne zanika organizadM obstoja in poslovanja, vendar pa je odklonil njegov predlog, naj bi se železničarji pridružiti fašistovski organizaciji
•3ÜTKANJB KÖVÖfft*

strni 8.
y.	TEl
V---------------*----------------------
Minister Zupanič med narodom.
PrejBnji teden }e minister dr. Zupa-i®!g po svojem povratku iz Prekmurja ^odpotoval v Belo Krajino, svojo ožjo
'domovino.
Najprej se je ustavil v Črnomlju, [Cegar meščanstvo mu je priredilo izredno prisrčen sprejem. Glavar črno-tnaljskega okraja g. Kahl se je pripeljal nasproti do Semiča. Na kolodvoru v Črnomlju je ministra v prisrčnih besedah pozdravil mestni župan. Mesto samo, ki /e bilo vse v zastavah, je nudilo praznično sliko. Na trgu pred okrajnim glavarstvom je bila zbrana vsa šolska mladina, Črnomaljska požarna hramba z godbo, uradništvo državnih uradov ter mnogobrojna množica, ki je prisrčno pozdravljala svojega mlnistra-rojaka. — Okrajni glavar g. Kahl, ki je mnogo pripomogel do tega, da se je sprejem izvr-S1 tako prisrčno in dostojno, je predstavil g. ministru navzoče funkcijonarje. Pri kosilu je imel g. minister lep patriotski nagovor na prisotne, v katerem je poudarjal potrebo složnega delovanja Vseh rodoljubnih slojev našega naroda za napredek in konsolidacijo naše ujedinjene domovine. Odvetnik dr. Malne-rič se je ministru v prisrčnih besedah Zahvalil za obisk ter poudarjal, da Belokranjci s posebno radostjo pozdravljajo v svoji sredi svojega rojaka, ki ga je doletela čast, biti svetovalec našega Priljubljenega kralja Aleksandra. Prebivalstvo lepe Bele Krajine Je prepričano, da bo minister, čigar rodoljubno delovanje za naš narod pred in za vojne je znano vsakomur, posvetil vse svoje moči, da se olajšajo razne povojne tež-koče v državi in da pri tem svojem delovanju ne bo pozabil svoje Bele Krajine. Vsi prisotni so z izrednim navdušenjem zaklicali trikratni »Živio« svojemu fcojaku-ministru.
Popoldne je g. minister sprejemal na Okrajnem glavarstvu razne deputacije in posameznike. Pri županih okoliških Občin se je g. minister natančno infor-mlral o občinskih zadevah. Uradništvu,
Id mu je v obupnih besedah slikalo svoje bedno gmotno stanje, je obljubil vso svojo pomoč, da izboljša sedanje razmere. Dolgo časa se je g. minister raz-govarjal z vsemi prisotnimi.
Zvečer so črnomaljski meščani priredili v zidanici g. Lacknerja na čast g. ministra prijateljski sestanek. Ob tej priliki se je g. min. predsedniku Pašiču poslala pozdravna brzojavka.
Drugi dan je g. minister obiskal svoje sorodnike v svoji rojstni vasi v Gribljah ter se nato preko Gradca odpeljal v Metliko, ki ni glede prisrčnosti pri sprejemu prav nič zaostajala za Črnomljem. Prijazno mestece je bilo v zastavah- Oficielni sprejem se je vršil na trgu pred mestno hišo, kjer je župan Flajš-man pozdravil ministra v imenu metliških meščanov. V Metliko je prišlo več okoliških županov, ki so g. ministru obrazložili razne želje prebivalstva. Prihodnji dan je g. minister Zupanič odpotoval iz prijaznega metliškega mesteca ter se po kratkem boravku v Novem mestu, kjer je imel sestanek z nekaterimi občinskimi svetovalci, ki so mu obrazložile potrebe Novega mesta, vrnil v Ljubljano.
V nedeljo 28. t m. je g. minister po-setil letno rezidenco našega kralja, naš lepi Bled. Tudi tukaj je bil sprejem, ki mu ga je priredilo prebivalstvo, izredno prisrčen. Ves Bled je bil v zastavah, da dostojno pozdravi zastopnika Slovencev v ministrskem svetu. Blejski podžupan Kenda je ministru predstavil razne deputacije. Občina je priredila v hotelu Toplice svečan obed, pri Petranu pa čaj. Prebivalstvo je brzojavno sporočilo kralju in kraljici ter našemu ministrskemu predsedniku g. Pašiču izraze najglobokejše vdanosti.
Minister Zupanič, ki se je v nedeljo zvečer vrnil v Ljubljano, se je danes v torek zopet odpeljal na Gorenjsko, da poseti Kranjsko goro, Jesenice, Radovljico, Kranj in druge kraje.
m
Dnevne novosti.
Naš dnevnik in naša Javnost. Na 8i nasprotniki vseh vrst so intenzivni in sistematično širili v javnosti najraz Hčnejše vesti o ustanovitvi narodnora dikalnega dnevnika »Jutranje Novosti« ki naj bi po njihovih, za nas zelo umlji vih željah, izhajal le par tednov v svr ho volilne propagande. Hvaležni srni Sni za brezplačno reklamo, obenem p; sporočamo naši javnosti, da so »Jutra Novosti« zamišljene in ustanovljeni ji stalno in trajno novinarsko podjet ,e na tako solidni podlagi, kakor je ni tna noben dosedanji dnevnik v Slove ™ji. Skušali bomo list v vsakem ožin izpopolniti tako, da bo naša javnos Popolnoma zadovoljna z njegovo vse bino. Pridobili smo si lepo število stal nih sotrudnikov za vse panoge našeg; javnega življenja. Skrbeli bomo, da b< tudi zabavni in razvedrilni del list: stalno nudil našim čitateljem zadost dobrega čtiva. Poročevalsko službo L inozemsvta bomo Še bolj razširili h uPamo, da bo mogel naš list v tem ozl j11 nuditi svojim naročnikom in čitate Usni vse, kar se zahteva od velikeg: r®snega dnevnika.
— Telefonska številka našega ured-ništva je 213 in ne, kakor je pomotonu dskano na lepakih, 360.
.. Svetosavska proslava v Ljub-Uant v slavnostno okrašeni kazinsk dvorani se je vršila v soboto dopoldne ^erkvena proslava prosvetitelja sv ?aY®- Cerkvene obrede je opravil pro-j Dimitrije Jankovič, nato pa je zape h mladina svetosavsko in državne no. Dečki in deklice so deklamirale P merne pesmi. Proslave se je udele V™. predst0jništvo pravoslavne cer-ne občine s predsednikom dr. Avra-ter zast°Dniki vojaških in ci-ih oblasti. Med drugimi so prisost-
veliki žuPan dr. Bal tič, SS?ikJ>dt!® »a za Prosveto dr. Ska-SnvrT Ä ?ravske div. oblasti Vup°vld. češkoslovaški ge-
kSS kn2pdr* 0* BeneS- francoski
~ Službeno obvestilo o Izvolitvi Qublj&nskegs župana« Ljubljanski mest-td magistrat razglaša: Pri volitvi žu-?Mia in podžupana glavnega mesta r™bllane dne 27. t m. je bil z 33 od 46 Tjdanih glasov izvoljen za župana g. -jlMudevit Perič, z 31 od 46 oddanih
i1r_0'v pa za podžupana g. dr. Ivan ötanoy^ To se daJe v smislu § 62 za_
0 volitvi v občinska zastopstva yjSIoveum Javno na znanje z dostav-Z”0, da k Do določilu § 53 tega zako-"Lm0reu e Pritožbe zoper volitev žu-Pwa ali Podžupana vložiti v nepre-ttopnem roku 8 dni po dnevu objave
vtiutve neposredno pri pokrajinski (oddelku za notra--Vladni komisar; Dr. Sena-
aaTn W upravna sodišča. Kakor £££*» državni svet odredil 12 kannst predsedniških mest Lfathiifcaa Sarajevo.
Skoplje in Novi Sad) in 48 kandidatov za 24 sodnih mest. Tozadevne volitve se vršijo najbrž že tekoči teden in sicer po povratku pravosodnega ministra g. L. Markoviča.
— Josip Stritar v domovini. Iz Rogaške Slatine nam poroča naš prijatelj, da se počuti starosta naših pesnikov kljub dolgemu potovanju dobro in da ne more zadosti prehvaliti dobrosrčnosti in hvaležnosti, ki mu jo je izkazala domovina ob njegovem povratku. Tudi mi želimo iz srca sivolasemu pesniku še dolgo srečno življenje na domači zemlji.
— Žrtve madžarskega nasilja. Madžarske državne oblasti so vrgle v ječo že tri prekmurske Slovence: župnika Klekla, Štefana Krčmarja in bivšega gerenta v Dol. Lendavi Božidarja Severja, ki so ga Madžari na zahtevo naše vlade te dni izpustili nevarno bolnega proti zamenjavi za nekega madžarskega detektiva, ki je vohunil na našem ozemlju. Sever živi začasno v nekem budimpeštanskem sanatoriju ter se vrne, kakor hitro okreva, preko Beograda v svojo domačijo. V ječi pa je še vedno Štefan Krčmar iz Murske Sobote.
— Iz poštne službe. Začasni poštar Jovan Milojkovič v Ljubljani je imenovan za poštarja VI. razreda. Odpravni-ška služba je podeljena v Dobu pri Domžalah Frančišku Pangretu, v Radni Mariji Amon, pri Sv. Juriju v Slov. gor. Mariji Bauman, v Zg. Polskavi Mariji Staraščina, v Dragatušu Gabrijeli Karun. Premeščeni so: odpravnica Francka Peterman iz Doba pri Domžalah v Domžale, privremena poštarja Jovan Aleksič iz Ljubljane v Šabac in Vladimir Dejanovič iz Ljubljane v Lebane, poštar Josip Monda iz Sarajeva v Ljubljano, privremeni poštar Kuzma Gercen iz Ptuja v Beograd. Pri pošti v Celju Je stalno nameščena poštarica Marija Rabič. Kontrolor Iv. Lenarčič v Novem mestu je začasno upokojen.
— Nov poštni pravilnik. Ministrstvo za pošto in brzojav je izdalo nov pravilnik za notranjo službo, ki bo stopil v veljavo s 1. marcem. Istočasno se razveljavijo vsi pravilniki in predpisi, ki so bili do sedaj v veljavi v posameznih delih kraljevine.
— Uradniško vprašanje. Predsedstvo pokrajinske uprave je prejelo iz Beograda brzojavno obvestilo, da bodo Do naročilu ministrstva financ ta teden Predloženi finančnemu odboru sledeči Predlogi: Izenačenje draginjske dokla-ae, izenačenje stanarine, povišanje ma-simuma za dodatke najnižjim usluž-bencem in zboljšanje položaja upoko-
~ U£lteijskl Izpiti Dopolnilni izpiti za učitelje tujih narodnosti, ki bi se morali vršiti meseca januarja, so odloženi do meseca septembra.
—Učiteljstvo in vseučUigfca izobraz-bs« Iz Bcosnidži poročajo, da jo mini-
star za prosveto podpisal odtok, na
podlagi katerega je dovoljen vsem učiteljem in učiteljicam upis na filozofski fakulteti na vseh naših univerzah.
— Prekmurskemu invalidskemu udruženju v Dolnji Lendavi je daroval g. minister dr. Niko Zupanič 500 Din.
—- Vsi dopisi, informativne prošnje itd, glede NRS naj se naslavljajo na tajništvo Narodne radikalne stranke, Ljubljana, Wolfova ulica 1, L nadstr., kjer se dobijo tudi osebna pojasnila, brošure in letaki
— Direktna telefonska zveza med Beogradom in Cetinjem vodi skozi Sarajevo, Mostar. Trebinje in Kotor. Nova zveza se izroči te dni javnemu prometu.
— Barabe za epidemične bolnike.
Reparacijska komisija je odobrila prošnjo ministrstva za narodno zdravje, ki je prosilo za dobavo 200 lesenih barak za epidemične bolezni.
— Odbita prošnja obsojenih komunistov. Iz Beograda poročajo, da je minister pravosodja odbil prošnjo obsojenih osjeŠkih komunistov Ferdinanda Cejke in Dragotina Reisa, ki sta prosila za pogojno svobodo,
— Razpisano mesto poštnega voditelja. Razpisana je služba poštnega voditelja na Jesenicah (Gorenjsko).
— Izprememba imena pošte Radna v Boštanj. S 1. svečanom se izpremeni ime pošte Radne v Boštanj
— Za potnike v Češkoslovaško. Vsi potniki, ki niso češkoslovaški državljani in ki potujejo v Češkoslovaško, se morajo v kraju, kjer ostanejo nad 24 ur, zglasiti pri prihodu in odhodu na občinskem uradu. Zglasitev se zabeleži v potni list	?
— Začetek dela mariborske gradbene akcije. Mariborska gradbena akcija prične v Mariboru z zgradbo malih stanovanj. Zamislila si je načrt, da se potom loterije prično graditi male rodbinske hiše. V to svrho je že konstituiran posebni odbor, ki bo izvršil načrt loterije. Loterija obsega 16.000 srečk po 25 Din, določena za tri dobitke in sicer lične novozgrajene hiše na zdravem solnčnem mestnem stavbišču v Magdalenskem predmestju. Srečke bodo na razpolago interesentom tudi izven Maribora. Temu prvemu poskusu sledi večji loterijski načrt
— Velika tatvina v Kranju. V noči od torka na sredo je prenočeval v Kuraltov! gostilni v Kranju mesar Andrej Zorman iz Brnika, ki se je nahajal v Kranju radi neke kupčije. Z njim je prenočeval v isti sobi nek mlajši Človek, ki se je vpisal v tujsko knjigo za Franca Korenčana. Ko se je v sredo zjutraj mesar Zorman prebudil, jc na svoje veliko in neprijetno presenečenje opazil, da je izginil njegov sostanovalec, z njim pa tudi ves njegov denar, v znesku 66.000 kron. Korenčan se je z denarjem odpeljal s prvim jutranjim vlakom proti Ljubljani ali Jesenicam.
— Pobegnil Je od svojih starišev v prošlem tednu 13 letni Ivan Stari iz Krškega. Kam se je obrnil, ni znano.
— Prošnja baranjskih beguncev za zemljo. Meseca avgusta 1921. leta se je ob priliki evakuacije iz nam nedode-Ijenega dela Baranje izselilo prilično 500 srbskih družin, ki so bile nastanjene v dardjanskem srezu, baranjskega okroga. Koncem tega meseca so se te družine obrnile na finančnega ministra s spomenico, kjer prosijo, da bi se jim podelilo 3—4000 jutrov zemlje od državnega premoženja »Kneževo«, katero bi odplačali po ceni in v roku, ki bi ga določil finančni minister.
— Madžarska predala naši oblast! razbojniško družbo. Prvikrat se je zgodilo, da je madžarska obmejna žandarmerija predala naši policiji nevarna razbojnika Salaja in Andreja Hornoka. Predana sta bila tudi dva njihova pomagača, ki sta jima vestno pripomogla do raznih nevarnih tatvin.
— Smrt orožnika v bojn z odmevniki. Policija v Andrijevici Je doznala, da se skrivajo v murijevški planini jet-niški begunci Peter Milačič, Ljubomir Suhič in Boško Popovič. V planino je bila poslana orožniška patrulja, ki je begunce kmalu izsledila. Prišlo je do spopada, katerega žrtev je postal orožnik Rista Karasik. Od beguncev sta Peter in Ljubomir zbežala,, medtem, ko je bil Popovič Premagan in odveden v zapor.
— Glad v Dalmaciji, iz Splita poročajo, da so tamkajšnji skauti razdelili med gladujoče prebivalstvo v dalmatinskem Zagorju precejšnje množine živeža in obleke, ki so jo darovali splitski meščani.
— Velika poneverba. Vodja poštnega urada v Usori v Bosni je poneveril 50.000 Din državnega denarja. Bil je takoj aretiran in predan sodišču.
— Brezposelnost v Mehiki Ministrstvo za socijalno politiko svari vse izseljence pred potovanjem v Mehiko, ker je tam na podlagi poročil naših konzulatov velika brezposelnost
— Obsojen ciganski razbojnik. Sodišče v Osijeku Je obsodilo cigana Branka Nikoliča na pet let težke ječe, ker je 13. novembra lani napadel z nožem in oropal svojega ciganskega tovariša Jfoco Nikoliča.
—• Volilni lepaki in mazanje zidov.
Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani opozarja z ozirom na bližnje volitve v narodno skupščino na določila § 23 tisk. zakona, glasom katerega se smejo lepaki in različni letaki nalepiti samo na mestih, ki so oblastno za to določena. Nedopustno je lepljenje na javnih in zasebnih prostorih kakor tudi mazanje zidov z različnimi napisi. Proti kršiteljem teh predpisov bi uvedla policijska oblast v posameznih konkretnih slučajih sodno kazensko postopanje v smisla § 23 tisk. zakona, odnosno § 468 kaz. zakona.
— »Kino Tivoli«. Kakor smo se informirali, si je »Kino Tivoli« nabavil za
tekočo sezono prvovrstne filmske umotvore. V kratkem se bodo predvajal! sledeči: »Dr. Mabuse, igralec«, dalje »Sodoma in Gomora« (največja senzacija), potem drugi Maks Linder »Bodi moja ženica« itd. Tudi z kulturnimi filmi ni »Kino Tivoli« zaostal. Nabavil si je veliki športni film »V burji in ledu«. Predvajale se bodo tudi pasijonske igre. Že ime »Kino Tivoli« jamči za prvovrsten spored.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina čt Ko„ z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta L
Gospodarstvo.
PADEC DINARJA IN ČEŠKOSLOVAŠKA.
Nenadno padanje naše valute in s te.n padanjem zvezan silni porast tujih deviz je umevno povzročil pri vseh slojih prebivalstva veliko vznemirjenje, ki se je še stopnjevalo vsled naglega dviganja cen življenskih potrebščin, O vzrokih tega padca se je že dovolj razpravljalo tako v našem, kakor tudi inozemskem časopisju. Vsa mnenja so bila edina v tem, da je krizo dinarja v prvi vrsti povzročila mednarodna špekulacija, nato pa tudi preokret v reparacij-skem vprašanju, na katerem je tudi naša država zelo interesirana in pa razne izmišljotine o našem političnem položaju, ki jih je širilo inozemsko časopisje s prozornim namenom, da oslabi naš denar in naše gospodarstvo ter nas diskreditira pri ostalih državah.
Poleg teh vzrokov pa je del našega časopisja pripisoval veliko krivdo na padcu dinarja češkoslovaški republiki, oziroma češkoslovaškemu bančnemu uradu in praškim bankam, češ da so v kritičnih dneh vrgle dinar v ogromnih količinah na denarna tržišča v nameri, da ga še bolj pritisnejo k tlom in da se okoristijo z našim gospodarskim polomom.
Ta očitek, ki ga je bilo čuti dan za dnem, je bil popolnoma neupravičen. 2e iz vsega početka se je zdelo nepojmljivo, kako bi mogla češkoslovaška, ki je vedno kazala odkrite simpatije napram našemu narodu ter tudi vedno povdarjala potrebo čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja, kar naenkrat izpremeniti svojo politiko in to celo v tako občutni meri. Na drugi strani pa zopet ni razvidno, zakaj bi Češkoslovaška republika želela našo gospodarsko oslabitev in kake koristi bi imela od nje. Nasprotno, ako trezno premislimo odnošaje Češkoslovaške napram naši državi, moramo uvideti, da je za Češko mnogo bolje, ako se naša valuta čim preje popravi in stabilizira. Čehi imajo v naši agrikulturni državi s še majhno industrijo izbornega kupca, ki ga žele čim bolj navezati nase, tako iz gospodarskih, kakor tudi političnih razlogov. Pri tem pa jim ne more biti vse eno, ali ima njihov kupec slab ali dober denar ter jim mora biti naravno mnogo ležeče na tem, da se naš dinar kolikor moč približa njihovi kroni, kajti tedaj bo njihova industrija lahko zelo racionelno prodajala Jugoslaviji mnogo svojih izdelkov. Zaradi našega izvoza v Češkoslovaško pa bi Čehi tudi ne imeli nobene koristi, ako bi zašel dinar med slabe valute, kajti blago, ki ga izvažamo v Češkoslovaško, ima svetovno ceno in ne more nikdar preobčutno varirati od te paritete.
Že zato, ker češkoslovaška nima interesa na tem, da bi se naša valuta poslabšala, temveč želi ravno obratno, ni bilo verjetno, da je skušala intervenirati na omenjeni način v našo škodo. Poročila, ki prihajajo sedaj iz češkoslovaške republike, nam to potrjujejo. Češkoslovaški bančni urad sploh ni prodajal dinarjev na tujih denarnih tržiščih (Curih, Nev-York itd.), ampak je oddajal devize samo doma in samo onim uvoznikom in izvoznikom, ki so jih potrebovali in zahtevali. Da je bilo postopanje državnega bančnega urada popolnoma pravilno, Je razvidno tako iz izjave višjega ravnatelja tega urada. Avg. Novaka, kakor tudi iz dejstva, da je češkoslovaški bančni urad ponudil vpogled v svoje knjige v dokaz, da ni oddajal dinarjev ter skušal dinar pritisniti navzdol
Ako upoštevamo, da mora vsaka država zastopati svoje lastne koristi, predvsem v gospodarskem življenju, bo vsakomur jasno, da bratske Češkoslovaške ne zadeva prav nobena krivda pri krizi dinarja, da so bili vsi tozadevni očitki neupravičeni in da so temeljili samo na neinformiranosti in razumevni nervoznosti vseh slojev.
Padec dinarja je zakrivila v prvi vrsti, kakor že omenjeno špekulacija in pa mahinacije naši državi sovražnih sosedov. Te mahinacije pa je — vedo-ma ali nevede, v to se danes ne spuščamo — v prav obilni meri podpiral velik del našega opozidonalnega časopisja, ki se je zaletaval predvsem v finančnega ministra in njegovo politiko far s trditvami in podtikanji brez argu-
mnetov le še pojačeval tendencijozne izmišljotine inozemskih špekulantov. In posledice tega nelojalnega postopanja niso izostala
X Vprašanje Južne železnice, V
prometnem ministrstvu se vrše te dni konference o vprašanju Južne železnice. To vprašanje bi morale nasledstvene države rešiti do konca prošlega leta, Ker pa na pariški konferenci ni prišro do sporazuma med interesiranimi državami, je bila rešitev odklonjena do konca januarja t L Pri sedanjih posve-tovanjih glede Južne železnice v prometnem ministrstvu prevladujeta dve mnenji: eno je, da naša država kupi oni del Južne železnice, ki teče po našem ozemlju, drugo pa to, (te se jo vzame v najem. Vendar prevladuje prepričanje, da je najbolje, da se to važno železnica kupi Sicer obstojajo pri tem težave, zlasti materijelne narave, poleg tega pa mora naša država premagati silne ovire in intrige, ki jih povzroča predvsem Italija, potem tudi Avstrija in Madžarska. Pri posvetovanjih, ki se vrše v prometnem ministrstvu, gre pred vsem za to, kako stališče naj zavzame v tem vprašanju naša država na konferenci ki se bo vršila 5. februarja na Dunaju.
X Zveza Slovenije z morjem. Pod predsedstvom g. dvornega svetnika Fr. Suklje-ja se je vršilo te dni v Ljubljani važno posvetovanje zastopnikov upravnih svetov Dolenjskih železnic, krajevne železnice Ljubljana — Vrhnika In Kranj — Tržič glede železniške zveš» Slovenije z morjem. Inž. Ant Klinar je poročal o obeh v poštev prihajajočih va-rijantah. Nato je sledila živahna debata, ki so se je udeležili g. Fr. Šuklje, inženirja Karl Polak in Milan Šuklje, dr. K. Triller in referent Na posvetovanju je bila končno soglasno sprejeta nastopna resolucija: Upravni sveti Dolenjskih železnic, krajevne železnice Ljubljana—• Vrhnika in Kranj — Tržič so na skupnem posvetovanju o železniški zvezi Slovenije z morjem dne 23. januarja 1923 po referatu gradbenega direktorja g. inž. A. Klinarja in po intenzivni stvarni razpravi soglasno sklenili:	a) Dp-
žava vlada se naproša in poživlja, da pred končno rešitvijo vprašanja železniške zveze Slovenije z morjem skliče anketo tehniških in gospodarskih strokovnjakov, raztegne svoje študije tudi na progo Kočevje — Brod Moravice ter njej posveti ono pozomst ki jo zasluži z gospodarskega stališča; b) da se objavi poročilo gradbenega direktorja gosp. inž. A. Klinarja v obliki brošure v slovenskem in srbohrvatskem jezika.
X Uvoz boljšega tobaka. Ker vlada v naši državi pomanjkanje boljših vrst tobaka, namerava kupiti monopolna uprava v Grčiji 100.000 kg tobaka znamke »Smirna« in 50,000 kg trakij-skega tobaka. Iz teh vrst se bodo izdelovale najboljše cigarete.
X Izvoz tobaka. Monopolska uprava je sklenila izvoziti množino tobaka boljše vrste v vrednosti nad 100 milijonov; dinarjev.
X Izvoz poljskega krompirja. Na Poljskem imajo pripravljenih 260.000 vagonov lanskoletnega krompirja za izvoz.
Borzna poročila.
Curih, 29. januarja. Berlin 0.01625, Holandija 211.60, New York 536.75, London 24.87, Pariz 33.50, Milan 25.475, Praga 15.50, 'Budimpešta 0.20375, Beograd 4.50, Bukarešta 2.20, Varšava 0.01625, Sofija 3.30, Dunaj 0.0G73, avstrijske krone 0.0074.
Zagreb, 29. januarja. Devize. Dunaj 0.1575—0.16, Berlin 0.33—0.37, Budimpešta 4.40—4.48, Bukarešta 0—54»; Italija 535—550, London 537—537.50» New York 113.50—115, Pariz 712.50 do 720, Praga 327.50—331, Švica 2100 do 2175, Varšava 0.35—0.37. Valuta Ameriški dolarji 110—112, avstrijske krone 0—0.16, bolgarski levi 0—65, romunski leji 0—45, italijanske lire 525—530.
Beograd, 29. Januarja. Devize. Bukarešta 46—48, Berlin 0.35—0.38, Dunaj 0.154—0.155, Budimpešta 4-30—& Sofija 68—69, Pariz 720—730, Praga 315—320, Ženeva 2110—2150, Milao 535—542, New York 111—113, London 515—525. Valute. Ameriški dolarji 108 do d romunski leji 48—51
Sokolski vestnik.
— Ljubljanski Sokol ima svoj redni obči zbor v nedeljo, 4. februarja ob pol-desetih v telovadnici Narodnega doma* Članski sestanek za določitev kandidatne liste se vrši danes, 30. jan. zvečer ob poldevetih na galeriji telovadnice.
— Sokol v Višnjigori, Na rednem občnem zboru 21. t. m. je bil izvoljen za starosto Ant. Zevnik, za podstarosto Iv. Zgonc, za načelnika Ig. Fabjan, za načelnika prosvete Ed. Thurner, za odbornike: Ig. Nadrah, Ig. Bregar, J. Pirnat, A. Planinšek, L. Skrabar in R. Pajk.
Sport in turistika.
— Goriška podružnica SPD se je razšla po sklepu svojega izrednega obe. zbora- člani bivše podružnice dobijo izkaznice v pisarni Slov. planinskega društva, Kralja Petra trg I.
—- Športni večer S, K. »Slovan« se vrši v sredo, 31. t. m. Začetek ob 20-uri. Vstopnina 10 Din,
— Cvetlična reduta S. K. »Primorje« se vrši v soboto, 3. februarja v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic pri g. Sever, Selenburgova ulica.
Drobtine.
N''’*oČ je prišel k francoskemu pesniku P. J. Be Tanger ju (1780—1S57) pek in ga prosil, naj mu zloži primerno pesem za njegovo poroko. »Moj Bog,« je dejal pesnik, »to je nemogoče!« — »Kaj nemogoče! Napišite mi kratkomalo pesem, potem pa pridite na pojedino!« »Nemogoče,« je ugovarjal pesnik; »že deset let ne zlagam pesmi!« Nevoljno je odgovoril pek: »Nikar ne mislite, da hočem pesem brezplačno« ter je segel v žep. Bčranger je odločno izjavil, da ne ustreže njegovi želji. Zlovoljni pek pa je
na poročni pojedini pripovedoval svatom, da Beranger mrzi delo in da neče delati niti za denar. — Beranger je bil zelo dobrosrčen in dobrotljiv. Mlademu italijanskemu pisatelju Angellinu je tako vsak mesec nakazoval podporo. Angellinu pa se je zdela podpora prepičla ter je hodil po podporo dvakrat v teku meseca. Ko ga je Beranger oozoril, da je to malo preveč, se je vročekrvni italijanski pisatelj močno razburil in mu izjavil, da ne potrebuje več njegove podpore, ker je iznašel sredstvo, ki mu bo prinašalo več denarja- Na pesnikovo vprašanje kakšno je to sredstvo, je od-
govoril: »Pisal bom v časopisih proti vašim pesmim!« Beranger je hitro pristavil: »Misel ni napačna. Ker pa še niste popolnoma zmožni francoskega jezika, prinesite svoje članke meni, da jih pred natisom nekoliko opilim!«
Us pozabite looss’orznsfce Matice!
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last .»Zvezne tiskarne« v Ljubljani
-as
: Za leto 1923 :
tli
v dveh lično izdelanih oblikah 12X7 in 6X4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovi-n nah s papirjem. :: Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro limanšm papirju. Naroča naj se jih direktno pri
Zvezni tiskarni in knjigarni v Ljubljani,
Wolfova ulica št. 1.

“i ■$	:V'A
v! <■ L: -	V v	a vv -»s '■
Jadranska banka-Beograd
Delniška glavnica: Din 60,000.000. »ssaaa
Podružnice:
Bled	Jesenice
Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Ercegnovi	Ljubljana
Jelša	Maribor
Metković
AMERIKANSKI ODDELEK.
Rezerva: Din 30,000.000.
Prevalje Sarajevo Split Šibenik Tržič Zagreb
Naslov za bržola ve: JADRANSKA. Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija. Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City.
BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofosasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
.r,	- > V: v ; r.T't	•“
a o n j izšli so sledeči zvezki
B
m
□
13
i
B
B
B
n
s
□
Jtev. 1. Tajnost „ 2. Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta.
„ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra.
Izdala in založila
Jm lama in liiania"
v Ljubljani, Wolfova ul. 1.
3
a □ a
a
a
o
a
a
a
a
a
a
a
Časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine kakor vsa druga v tiskarsko stroko spadajoča dala izvršuje po zmernih cenah iično in točno
Zvezna tiskarna In knllgartia
o Ljubljani, ioifouo ulica I.
Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note).
Ivan Zakotnik
L3USL1ANÄ
Dunajska cesta St. 46. Tei. 379 mestni tesarski mojster Tei 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
pi$ma, račune,
l^uDerte, uizitk«
in v$e za trgeuina in cbrt potrebne ti^ouine izur^uje lične in pečeni
I Zuezna tiskarna
in knjigama
v Ljubljani, IL^elfeue aiiea 1.

Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
IVJej zuerinjak
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 5‘—.
JVleji ljubčki
živalske stike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 8‘—.
Iliadi slikar
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvami ali pastel - barvniki Din 3'—.
v
Crnipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din 3*—.
Vse se dobi v
• .0 • •
• • • •
in lili
M
illl!l!IIII>lll!i:!i!l
ing. Mic
in drug
Ljubljano
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
ummm
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta
priporoča svojo !op!o zalogo:
PiM straji „HER“
šluslnifi striito
za rodbino in obrt.
Vezna lio'Esa
Styria, CUriioop, Orožno bolo (Mnrad). [eniki zastani in Mo.


BnBBBUBESBBBBBIBBIBStBBBBISBBaBĐtaEBBntiBBBB)
SBBBflBaaBBBBBBBBBBBBBBSBBBBB^
■
S Za leto 1923
Za leto 1923 S
i BELEZNI KOLE PAR
B v dveh oblikah: v mapi na mizi ležeč in odprt na mizi stoječ.
I Cena v mapi Din 20.—, stoječa oblika Din 1S‘—.
Dobi se v
1 „Zvezni tiskarni in knjigarni“ Ljubljana
■	Wolfova ulica števj^.
I
B
s ..................■*" i
BBSBBliaaBBnaaaBBaBBBSBBBaBaBBBBBBBBBe aaBBBBCSaaSSBBBaB IBBBBISBBBamsaBBBBBBBaB
.SLOGRilD
steenslia ptou in industrijska d. d.
Telefon Interurb. št. 180.
Tehnična pisarna n Ljubljani, Spodnja Šiška, Mopanska u ica 1SL
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in žetezobefonske konstruk-ciie, vs* vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj.
Specijaliteta:	ielezobatonske cevi za
vodne naprave in vodovode.
Zastopa patent dr. ing. Emper?er-5a za iz-vrševa je konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlolk-mi za visoke tlačne napetosti (kakor pri sk'adištih, „sHo" mostovih in podobno.
Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih prora unov. — Parna žaga.

** 11^ ”

Naročajte Jutranjo llovosti“!



Čevlji tovaren
Peter Kozina & Ko.
so najboljši in najsolidnejši. Zahtevajte jih povsod I
Glavna zaloga na debelo in drobno
Ljubljana
Breg 20 ter Aleksandrova cesta



s dnranita „lliTRBtDE KOUUSTi“
bodo dosegli na s večje uspehe. Upeljali bomo tudi tako7.vane
::	OGLASE ::
po kol kor mogoče nainižji ceni, da jih bode vsakdo lahko naročil.

Oddelek
za
$ dame 0-
P. Magdič, Ljubljana
Oddelek
za
gospode
Belehii itoledar
1923,
Deljiva sa v Zvezni tisto!
v Ljubljani.
HüOß:I IQR flO-ouo
anončno in reklamne podietje
dobavlja Oglase za VS2 tu- in inozemske časopise in revije / Izdaja serij „Siensk h reklamnih načrtov trgovsko-prome nih središč In kopalšč kraljestva Srbov, Hrvatov Telefon 231	-	- Usubllasia« Gledališka Ulica 2	-	■ Telefon 231 ,n Slovencev / Svojim abonentom nudi dalekosežen popust na podlagi originalnih
Tekoči račun pri Jadranski banki i„ Trgovski banki lili Poštni čekovni račun štev. 12.866 v Ljubljani I I / / I Ogllasnih cenikov / Zastopstvo dnevnika „Jugoslavenski LiOVd" za Slovemio / / /

trxf^sAtSäti >,	r č&aftS&m-L-w. s»»
Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna« v UublianL