Draginja. Kdor vzame te dnl v roke časaike, ki so pisani za mestno prebivalstvo, bo našel na vsaki strani dolge članke o draginji. Osobito o dragiirji glede mesa. iZahteva se, naj se odprejo meje tuji živini in naj se zabrani, da bi se iz naše države izvažala živina. Mej za izvoz tuje živine v na&o državo pa ni tako lahko odpreti, kakor si nekateri mislijo. Za to je treba posebne postave, katero morajo sprejeti in odobriti državni poslanci. Ker je sedaj državni zbor na pofiitnicah, in bi zastopniki kmečkega prebivalstva ne dovolili tako zlahka, da se odprejo meje, je ta pot precej dolga in zraven še glede uspeha precej negotova." S tem veejo silo se je radi tega zagnal krik, naj se zabrani izvažanje naSe živine v tuje države. Mi izvažamo svojo živino'na Nemško, in zadnja leta v grecej velikem Številu v Italijo. Tudi na naše spodnještajerske sejme radi zahajajo Italijani ter nakupijo tamkaj mnogo živine. Na enem najbolj obiskanih sejmišč na Spodnjem Stajerskem, na Planini, vidimo redno tudi Italijane, ki se živahno udeležujejo kupčije. ¦¦¦»-! ,Toda kakor hitro je nastala pri nas zahteva, naj se zaprejo meje za izvoz, prišel je tudi odmev iz tujih držav, ki so rekle, da si ne dajo zapreti mej za avstrijsko živino, ker bi bila taka odredba proti beseidilu trgovskih pogodb, ki smo jih ž njimi sklepali. Avstrijski ,živinorejci bi nikdar ne mogli privoliti, da bi se jim zabranilo izvažanje v tuje države, Setudi bi imelo to trajati le za malo časa. Kajti s tem bi se pretrgale vse zdaj obstoječe kupčijske zveze, ki se dajo težko zopet obnoviti, ako so zopet razrušene. Živinorejci bi imeli tudi škodo za bodocnost, in zato je pa6 samoumevno, da se branijo takim odredbam. Res je sicer, da se cena govedi zadnji čas vzidržuje precej na enoisiem višku, na drugi strani pa moramo javnost opozoriti na to, .da je cena svinjam zelo nazadovala. Toda tudi glede cen naše govedi moramo zopet in zopet pribiti, da je sedaj ta cena taka, ida kmet pride kolikor toliko -na svoje stroške. Kmet mora torej odločno odklanjati vsako krivdo, če kje v istini nastane draginja, krivda se mora iskati drugod. iNihče ne sme in ne more tirjati, ida bi on moral glaflovati namesto drugih. Casi, ko so liberalni politični mogotei tako mislili in delali, so minoli. Tudi pri nas! Naše pravice brani sedaj naša Kmečka zveza. Kje so knvci za, draginjo? V Kremsu in Klosterneuburgu, dveb- nižjeavstrijskih mestih, je začelo prebivalstvo gospodarski boj proti mesarjem, ker je prepričano, da oni s svojimi mešetarji dražijo meso. Trgovinski minisier <ir. Weisskirchner je sveto,val dunajskemu mestnemu svetu, naj oprosti mesarsko obrt vseh denarnih naklad, ki samoumevno podražujejo meso. Država še vedno naklada davek na meso, 6eprav so ji zastopniki delavcev in krnetov že nasveto>vali, naj ta davek odpravi, ker ne koristi ne kmetu, naravnost pa obtežuje delavske življenske razmere. Iz sedanje gonje proti kmefikemu stanu radi draginje sledi za nas lc en nauk: Živinorejci morajo skrbeti, da bo v Avstriji res dovolj živine, in zato se morajo z vso ljubeznijo posvetiti gojenju te panoge naŠega narodnega gospodarstva. Uradna statistika nam pravi, da se je od leta 1889 do leta 1909 v Avstriji najbolj pičlo pomnožilo Stevilo živine. V Nemčiji se je pomnožilo v tem desetietju za 22 odstotkov, na Ogrskem za 20'8, na Svedskem za 42, ,v Svici za 72, v Bosni za 130, v Hercegovini za 200, v Avstriji pa samo za 10 odstotkov.