SLOVENSKA BESEDA
Ur«dniitvoi Dalmatinova 8 - Uprava i Selenbur^ova 7/H - Naroininat Letno 40 Oin, pol-letno 20 Din, četrtletno 10 Din • Cenovni račun 17.152
Izbili isik pitek
ŠTEVILKA 16 ||	V	LJUBLJANI,	29.	APRILA	1938
LETNIK II.
Dn Dinko Puc:
Narodnostni boji
v Češkoslovaški
.v	Jugoslovansko narodno srce bije složno
za severne brate v njihovi težki ari
Slovenci v Avstriji nismo bili narodna manjšina, marveč narod, ki je bil napram Nemcem v manjšini. V istem položaju so bili Čehi. Toda z nami in Čehi se ni postopalo kot z narodi, niti ne kot z narodnimi manjšinami, marveč kakor z brezpravno rajo, kljub temu, da je bila po ustavi enakopravnost narodov zajamčena.
Včasih je potrebno vzbuditi spomine na stare čase. Povojna generacija že ne ve več, kako je bilo takrat. Naj višja služba, do katere se je Slovenec takrat mogel povzpeti, je bil čin svetnika, ki ga je bil le malokateri deležen. Razen v Gorici, nismo imeli pred vojno nobene slovenske srednje šole, da o visokih šolah niti ne govorimo. Interni jezik v uradih je bil vsepovsod nemški in še celo v slovenski Ljubljani so disciplinirali slovenske pripravnike, če so se izpozabili tako daleč, da so se pozdravili v našem jeziku!
Vojna je položaj izpremenila popolnoma. V novih nacijonalnih državah, ki so nastale na ruševinah habsburške monarhije, so bili Nemci potisnjeni na stališče narodnih manjšin. Aniti v Jugoslaviji, niti v Češkoslovaški se jim ni plačevalo milo za drago. Pri nas so dobili vse pravice narodnih manjšin, celo vrst o š o 1 in pravico dostopa do vseh služb in mest brez izjeme. Da, iz same naše kulance napram njim smo dopustili, da je nemški jezik v nekaterih krajih naše domovine, kot n. pr. v letoviščih in v Zagrebu postal celo občevalni jezik domačinov...
V Češkoslovaški pa Nemci niso bili niti obravnavani kot narodna manjšina, marveč kot enakopraven narod. Imeli so vse pravice kot Čehoslovaki, nebroj osnovnih in srednjih Šol, dve univerzi, eno tehniko, najbolj razvito industrijo, nad vse živahno trgovino, in odprta jim je bila in je še vsaka karijera gori do ministra. Nikjer na svetu se kaki manjšini ni bolje godilo.
Češkoslovaški Nemci s svojim položajem do pred nekaj leti niso bili nezadovoljni. Imeli smo nekajkrat priliko razgovarjati
Boris B-čt
V obrambo kulture
Nordijski narodi naj bodo vsej Evropi svetel vzor ■ »vojo pravo demokracijo
se z njihovimi predstavniki po veliki vojni. Niti v enem primeru nismo videli, da bi bili orijentirani protidržavno. Na splošno so poudarjali, da so gospodarsko navezani na Češkoslovaško, ker je njihov geografski položaj tak, da ne morejo misliti na drugačno rešitev. Svojo lastno bodočnost so videli v sožitju s Čehoslovaki. 1 o mišljenje smo često zasledili tudi v raznih publikucijah.
En sam pogled na zemljevid nam kaže, da je res tako. Ozemlje stare Češke — brez Podkarpatske Rusije — je geografsko zaključen sistem. V velikem krogu poteka meja med njo in Nemčijo tako, kot jo je narava nakazala s Krkonoši in Sudetskimi gorami. Valovita planota v tem obroču gora pa je podeljena med oba naroda.
To ozemlje je po naravi sami nedeljivo. Njegovo prebivalstvo tvori gospodarsko celoto in je navezano, kljub različnosti jezika, drugo na drugo. To enotnost so poudarjali tudi Nemci še pred svetovno vojno, ker so vedeli, da brez skupnosti ne bodo mogli živeti.
Zato presenečajo danes človeštvo tembolj neprimerno velike češ-koslovaško-nemške zahteve, ki jih je ta teden proglasil njihov voditelj Henlein. Njihovo bistvo je zahteva, naj se ozemlje, kjer prebivajo Nemci, proglasi za izključno nemško, na katerem nima nihče nobene besede, razen Nemcev samih. To ozemlje naj ima svojo upravo, svojo vlado, tam smejo službovati samo nemški uradniki, tam nima država kot taka nobenega vpliva. Dočim bi pa Čehi, ki bivajo no tem ozemlju, ne bili zaščiteni, bi morali biti s posebnim zakonom zaščiteni oni Nemci, ki prebivajo izven nemškega ozemlja.
Te zahteve so seveda za Češkoslovaško nesprejemljive. Take države v državi ne more pripustiti nihče, ki noče svoje lastne pogibelji. Češkoslovaška javnost jih zato odklanja, a značilno je, da jih odklanjajo, kot očividno pretirane, tudi Francozi in Angleži.
Naše simpatije so v tem težkem boju na strani češkoslovaške vlade, dasi smo sicer vedno in povsod zagovorniki manjšinskih pravic. Čustvo bridkosti nas navdaja, ko vidimo, kaj se napram slovanskim bratom navaja kot manjšinsko pravo in manjšinske zahteve od prve generacije po tisti, ki je nam rezala manjšinski kruh, da sedanjega položaja naših današnjih narodnih manjšin niti ne omenjamo.
Beograjsko «Vreme» je pisalo, da danes Jugoslavija Češkoslovaški ne more pomagati. Pomagamo ji pa lahko mi jugoslovanski državljani, ki javno izpovedujemo, da želimo bratski Češkoslovaški v tej borbi popolno zmago!
Nedavno so imeli zunanji ministri Švedske, Norveške, Danske in Finske svoj redni sestanek v Oslu. Toda ta ministrska konferenca ni bila slična onim mnogoštevilnim razgovorom, ki se vršijo od časa do časa in ki ostajajo sko-ro vedno brez rezultatov. Nasprotno, potekala je v doslej nepoznanem ozračju in delalo ter govorilo se je na njej vse le v enem smislu, v smislu nevtralnosti v bodoči vojni.
Ali bodo severne evropske države zmožne obvarovati svojo nevtralnost, bo pokazala bodočnost. Njihovo sodelovanje v mirnem času se bo težko ohranilo tudi v vojni, in sicer v glavnem zaradi Finske, ki nima ravno absolutno demokratične ureditve, kakor ostale tri države, ki tvorijo skandinavsko zvezo, katera ni niti defenzivna, niti ofenzivna, temveč je nasprotno zgolj trgovskega značaja s ciljem, da utrjuje gospodarske in kulturne vezi med temi državami.
Brez vsake vojaške pretenzije so danes tudi skandinavske države prisiljene, da se oborožujejo. Ne zato, da bi koga napadle, temveč zgolj zato, da branijo ono svoje, kar bi utegnilo nekega dne postati ogroženo od tega ali onega napadalca. One hočejo braniti svojo demokracijo, svojo kulturo. Demokracija pomeni kulturo. Ona je sad evolucije in vsebuje v sebi vse one ideale, ki predstavljajo branik proti razredni ali strankarski politiki. Tega se severne države, ki uživajo absolutno pravilno in resnično demokracijo, dobro zavedajo in so pripravljene, da
vse, kar so si skozi stoletja in največkrat s trudom in trpljenjem pridobile, sedaj tudi ohranijo. Vsak pravi demokrat ve, kaj sledi vojni. Revolucije z desne in leve, neredi, lakota in pomanjkanje vsevprek. Vojna uničuje kulturo, ustvarjeno v teku stoletij. In zato tudi danes severne države, ki Imajo to kulturo, ne želijo vojne, temveč nasprotno oni idealni mir, o katerem so mnogi sanjali in verovali, da bo nastal po končani svetovni vojni. Vse današnje oboroževanje Švedske, Norveške in Danske je namenjeno edini misli, da se ono, kar je pridobljenega, obvaruje pred slehernim napadalcem. V teh državah prevladuje trdno prepričanje, da bodo z združenimi močmi tudi še nadalje ohranile mir kakor doslej, da pa bodo obenem znale tudi obvarovati svojo kulturo in demokracijo.
Mednarodna demokracija je danes bolj ogrožena, kakor kdajkoli poprej. V svetu vladata nesloga in medsebojno nezaupanje. Daleč gori na severu «kulturne» Evrope pa leži svetel vzgled, kako je treba delati. Če bi bile ostale evropske demokratične države tako složne, kakor so skandinavske, bi bila danes nevarnost voine mogo. mnogo dalje, kakor pa dejansko je.
Smisel nordijske nevtralnosti je treba pravilno razumeti. Vedno se naide nekdo, ki očita ravno miroljubnim skandinavskim državam, da ne podpirajo mednarodne demokracije. Toda treba se je prepričati na licu mesta, zakaj ti narodi želijo svojo nevtralnost. Oni imajo eno samo idejo, namreč da ohranijo svojo nevtralnost, ki ima
pa zopet edini cilj, da ohrani kulturo.
Mnogo se je vedno govorilo o demokratizaciji kulture. Nikjer na svetu ni kultura bolj zdemokrati-zirana, kakor ravno v teh severnih državah. In prav zato, ker je kultura v teh državah last vsega naroda, ker je zdemokratizirana, prav zato jo zna narod ceniti in uživati in prav zato si jo tudi želi. In komur je enkrat dana priložnost, da živi v kulturi, v tej zde-mokratizirani kulturi, ta si nikdar več ne bo želel česa drugega, nečesa, kar bi mu moglo to odvzeti. Materijalne dobrine, enakomerno razdeljene kot temelj zdrave državne organizacije, omogočajo tudi širšim slojem, da uživajo tako ma-terijalno. kakor duhovno kulturo. To prinaša tudi individualno pro-svetljenost in osebno kulturo, ki je potem naibotiše jamstvo za pravo demokraciio. Zato tudi vse napredne demokratične države toliko storijo in žrtvujejo za kulturo, ker se jim ni treba bati svoiih dr-žavlfanov. politično absolutno zavednih demokratov.
Vsnk poiav nekulture se da odstraniti na demokratičen n^čm. Sile se smemo ali moramo posluževati le. če fe o^ro^enn osnovna I ideja vseea naroda, ki fo bo- ves zavedni in kulturni narod branil <
in, če bo potrebno, tudi položil svoje življenje na branik te svoje pridobitve in lastnine. Fanatizmu danes ni več mesta, ker je že davno pretekel čas, ko je še bil potreben nordijskim narodom. Oni vodijo sedaj svojo politiko z razumom in srcem, in ta politika naj vodi ves narod tudi še nadalje, po poti demokracije, po poti kulture. In nekega dne, ko se bodo ostali narodi zopet pokvarili in če se bo njim posrečilo ostati nevtralnim, bodo edino oni tisti srečneži, ki bodo pri sebi obdržali zdemokrati-zirano kulturo, ki bo služila pozneje za vzgled onim narodom, ki bodo zahrepeneli po njej.
Smisel nevtralnosti, to je one politike, ki jo vodijo severne države, je posvečen edinemu cilju, da se ohrani in obvaruje demokracija pred barbarstvom vseh reakcij in vseh fanatikov, ki bi radi z uničevanjem dosegli svoje na-cijonalne ali razredne ideale proti narodu in njegovim interesom. Ohranitev demokracije, ki jo je kultura snela z aristokratskih višin in jo prenesla v široke plasti naroda, bo ostala tudi v bodoče temeljna ideja zunanje politike nevtralnosti nordijskih narodov v bodočih mednarodnih sporih in spopadih.
POLITIČNI TEDEN
■ Zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov je politično delo v velikem delu naše države pretekli teden precej mirovalo. Večja živahnost je bila le v Bosni, na Hrvaškem in v Dalmaciji. Politično zatišje so hoteli izkoristiti gotovi krogi ter zanesti v javnost dvoje neresničnih vesti, in sicer da je prišlo do sporov med obema strankama hrvaškega dela bloka opozicije in da Hrvaško seljaško stranko zapuščajo njeni pristaši. Kar se tiče sporov v SDK, je te odločno demantiral g. dr. Šutej, eden voditeljev HSS in član delovnega odbora bloka opozicije v Beograda. Tudi «Hrvatski dnevnik» se je dotaknil teh glasov, ki jih imenuje smešne. Pisec naglaša, da sta v SDK dve stranki in da njuni predstavniki lahko imajo o nekih nebistvenih vprašanjih različno mišljenje, kar pa se dogaja često tudi med pristaši ene in iste stranke. Glavno je, da je ostal neomajan temelj, na katerem je zgrajena koalicija. Lojalnost, katero sta si obe stranki med seboj pokazali, bo ostala sijajen primer, kako se lahko častno in pošteno služi velikim interesom, čeprav v dveh različnih strankah. Vesti o zapuščanju vrst HSS pa so demantirali sami oni, o katerih so se te vesti širile.
In tako se je kmalu izkazalo, da ostane vse, kakor je bilo doslej: Čvrsto sodelovanje HSS in SDS v okviru njune koalicije in enotnost hrvaških vrst v Hrvaški seljaški stranki kot politični organizaciji hrvaškega naroda. Mogoče celo, da niso nikdar bile hrvaške vrste tako čvrsto povezane, kakor so danes. Ta njihova edinost, čvrsta disciplina in odločnost, vztrajati v borbi do konca, ravno dajejo demokratičnemu bloku ono moč, ki mora dovesti do zmage njegovih idealov. Ta čas tudi ni več daleč, marveč je mnogo bližje, kot marsikdo misli in sluti.
Z velike politične turneje se je vrnil tudi znani prvak Narodne radikalne stranke g. dr. Lazar Markovič, ki je na svojem potovanju obšel Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Zaključil je svojo pot z veliko konferenco v Splitu, kjer je govoril o položaju ter o politiki, ki jo zastopa g. dr. Maček, pri čemer je omenil, da je politični razvoj v državi a’ mnogočem odvisen od stališča, ki ga bo g. dr. Maček zavzemal napram raznim novim pojavom v našem notranjem življenju. Iz vsega tega je razvidno, da stopa hrvaško vprašanje sedaj res z vso nujnostjo v ospredje in da je postalo osrednja točka vsega našega notranjega političnega življenja. Zato se tudi pripisuje potovanju g. dr. Mačka v Beograd tako velik pomen, da časopisi med seboj kar tekmujejo, kdo bo prvi najavil točno dan njegovega prihoda. V našem notranjem življenju se res tudi še ni zgodilo, da bi se bili neizpodbitno legitimirani voditelji hrvaškega naroda vsedli s prav takimi predstavniki srbskega naroda brez zahrbtnih namenov k skupni mizi in povedali skupaj svojo moško besedo, kako se mora iti, da se pride do narodnega sporazuma. Prihod g. dr. Mačka v Beograd ne pomeni torej le nekega osebnega obiskat, marveč začetek močne in načrtne vsestranske akcije v narodu, ki naj privede položaj do končnega neizogibnega razpleta.
Naše življenjske težave
Nekaj najbolj perečih ugotovitev z zbora sloveisHh gospodarstvenikov
Letošnji april je bil mesec velikih zborovanj slovenskih gospodarskih organizacij in ustanov, na katerih so se polagali računi o ožjem in splošnem narodnem gospodarstvu in na katerih so se ugotovila tudi nešteta dejstva, ki se zajedajo kot globoka ruk-rana v naše narodno gospo-
darsko telo z vsemi usodnimi posledicami na ostalih področjih, kulturnem, političnem in predvsem socijalnem. Če bi hoteli vsaj izčrpno in skrajno omejeno našteti vse težave, napake in krivice, ki so se in se še vedno dogajajo, bi morali napisati desetine strani tiskanega lista. Zato naj
danes navedemo zaenkrat le nekaj bitnejšib ugotovitev, ki jih je med drugimi izneslo pred gospodarsko javnoBt predsedstvo organizacije slovenskih indu-strijcev in veletrgovcev in s katerimi se je obširneje bavilo tudi glasilo slovenskih gospodarskih krogov.
Po ugotovitvi, da se naša zunanja trgovina ne podpira zadostno z merodajne strani, da izvedena likvidacija kmečkih dolgov ni dosegla svojega cilja in namena, da se naše delavstvo se vedno marsikje brezvestno izkorišča kljub vsej obstoječi soci-jalni zakonodaji, je treba naglasiti predvsem neenako prakso pri pobiranju in uporabljanju sgcijalnih dajatev. Ne moramo pristati na to, da se prispevki slovenskih gospodarskih krogov in njihovih nameščencev uporabljajo za kritje izgub po ostalih okrožnih uradih socijalnega zavarovanja. Prav dobro vemo, kako je s plačili prispevkov v nekaterih krajih, vemo, kakšni so izpadki, pa še nismo slišali, da bi se pravično postopalo proti krivcem. Če bi se ukinila nesrečna centralizacija socijalnega zavarovanja in odpravila strahotno draga birokracija SUZOR-ja, bi bilo najbrže kmalu drugače.
Državnim nameščencem naj se dajo boljše plače. Vsesplošni zahtevi, da se vendar popravijo krivice in se uredijo plače državnim nameščencem, je skušala Sedanja vlada nekoliko zadostiti. Z uredbo jim je vrnila majhen del onega, kar jim je sama vzela, toda v glavnem je mogoče konstatirati le «dobro voljo*. Ponovno moramo opozoriti na nujnost temeljite rešitve vprašanja regulacije plač državnih nameščencev. Z vsem poudarkom konstatiramo, da je stanje državnega uradništva katastrofalno in odpomoč nujna. Beda državnega uradništva ne more imeti dobrih posledic. Zaman je vsak poizkus borbe proti korupciji, če se z beraškimi plačami na široko odpirajo vrata izkuš-njavam. Če bi se energično zamašili tajni kanali, po katerih uhajajo ogromni dobički tujih družb, ki izkoriščajo naša naravna bogastva, in bi se jih samo pol toliko, kakor nas, stisnilo z davčnim vijakom, bi bilo kritja za povišek uradniških plač več kot dovolj. Nam kot poštenim patrijotom ne more biti razumljivo, zakaj se to ne stori.
Domači
, Igra s smrtjo
Qd mestnega magistrata v Ljubljani smo prejeli naslednji uradni popravek:
«Res je, da skoraj ni Ljubljančana, ki ne bi bil poznal nemogoče pešpoti ob tramvajski pregi na Zaloški cesti od Leonišča do Sušnikovc trgovine z železnino, in res je tudi, da je to nemogočo pešpot prevzela sedanja mestna uprava od prejšnje mestne uprave ter se tudi v resnici že pobrigala za ureditev te pešpoti. Sedanja mestna uprava je takoj tudi spoznala, da je bila še poleti in ob lepem vremenu hoja po tej
Eoti skrajno nevarna zaradi ožine odnika, zaradi visečega terena in pa zaradi neposredne bližine drvečih tramvajev ter se fcato že dalje časa uspešno pogaja z lastniki sosednih zemljišč, da bo tnogoče Zaloško cesto v vsej dolžini razširiti tako, da bodo hodniki širši in popolnoma varni. Ker je sedanja mestna uprava takoj uvidela, da je bila hoja na tem hodniku resnično smrt. no nevarna, zlasti pozimi na poledenelih tleh, nič manj pa tudi ne H deževnem vremenu, ko so postala tla zaradi blata mastna in spolzka, je takoj napravila potrebne korake za zboljšanje nedostatkov, kakršne je prevzela od prejšnje uprave. Nadalje je pa tudi res, da je bila že davno dolžnost mestne občine, da bi že prej odkupila v vsej omenjeni dolžini potrebni vrtni svet od upra-
Posebno kočljivo in kričeče poglavje tvorijo naše davščine, ki so vsako leto težje znosijive in vedno bolj komplicirane. Predvsem želimo na vsak način poenostavljenje davščin, kajti sedanji sistem je po svoji teži nevzdržen. Tudi presega zmogljivost davkoplačevalcev. Na pri-dobnino plačujemo ogromne samoupravne davščine, občinske doklade itd. Država nalaga banovinam in občinam vsak čas nove naloge, nove delokroge, zvezane z velikimi stroški, ki jih mora potem banovina ali občina kriti s posebnimi dokladami. To je prikrit način poviševanja davkov, ki je zlasti pri nas dosegel že takšno mero, da ga je treba energično zavreti. Ce upoštevamo še, da naša banovina v resnici sploh ne dobi od države niti pno malo subvencije, ki ji je določena, medtem ko nekatere druge banovine dobivajo kar večji del proračuna, je jasno, da moramo opešati pod težo bremen.
Ta način favoriziranja in na drugi strani zapostavljanja je treba odpraviti. Odpraviti pa je treba tudi barijere občinskih trošarin, ki so postale ponekod že pravi kitajski zid. Polrebna bo obširna akcija v vsej državi, da se vendar enkrat doseže pametno finansiranje samouprav, da se odpravijo te srednjeveške trošarinske barijere. Trošarine podražujejo produkcijo in so čisto neprimerno in krivično breme. Mi priznavamo pravilnost načela, da plačaj več, kdor več zasluži, ne moremo pa soglašati s tem, da se obdavči produkcija v naprej, ko sploh še ni nič zaslužila in niti še ni videti, da-li bo sploh kaj zaslužila aii ne. Ker pa sedaj popri jemljejo sistem trošarin že manjše občine, je uputi, da se bo prignala stvar do absurda in bo potem vsaj mogoče napraviti konec tem nezdravim razmeram.
Kakor rečeno, naj zaenkrat zadostuje teh nekaj bridkih in stvarnih ugotovitev iz ust slovenskega gospodarstvenika, ki so bile izrečene javno na prizadeti naslov ne morda iz kake demagogije in pretirane črnogledosti, temveč kot resen in dostojen opomin in nasvet, kje tiči temeljno zlo neurejenih razmer in kako naj se to zlo odpravi. Želeli bi le še, da ti nasveti ne bi ostali glas vpijočega v puščavi, kakor se je to doslej v zgodovini našega mladega narodnega gospodarstva žal že tolikokrat zgodilo.
pomenki
ve Leonišča in trgovca Sušnika ter cesto in hodnik primerno razširila, a res je tudi, da tega ni storila že prejšnja mestna uprava, pač pa je s pravim delom pričela šele sedanja mestna uprava. Zato, ker je bila mestni občini znana prometna nevarnost na Zaloški cesti v odseku od Leonišča do Sušnika, se je res že pred leti pričela pogajati za odstop sveta s posestniki, ki prihajajo v poštev za razširitev Zaloške ceste na regulačno širino, ali prejšnja uprava teh pogajanj ni dovedla do zaključka in je te skrbi prepustila sedanji občinski upravi. Ker je pa sedanja občinska uprava prevzela mestne finance v takem stanju, da jih je morala z dobrim gospodarstvom urediti, predno je mogla misliti na večje izdatke za ceste in investicije, zato je prišlo v bistvu do zaželjenega zaključka šele v zadnjih mesecih. Proti koncu meseca marca je mestna občina pričela z napravo novih ograj v regulačni črti od Sušnika do obzidja pri Leo-nišču in so zidarska dela že končana, tesarska bodo pa gotova do kraja meseca aprila. Glede prestavitve obzidja pri Leonišču so sicer pogajanja še v teku, vendar bodo pa gotovo kmalu povoljno zaključena. V ostalem se je varnost prometa na Zaloški cesti že pred prestavitvijo omenjenih ograj znatno izboljšala, ko je mestna občina razširila cesto na južni strani ob par-celiranen; svetu nekdanjega Bavd-
kovega posestva in je bil na ta način napravljen širok makadamski hodnik tudi na tej strani ceste. Res je torej, dn mestna občina prav nič ne bo čakala, da bi obležalo pod kolesjem tramvaja nekaj nesrečnih razmesarjenih žrtev in zato je tudi neresničen očitek o takem ravnanju, ki že nadkriljuje pojem površnosti in malomarnosti«, saj je vendar resnica, da so vsa za odstranitev prometnih ovir potrebna dela že skoraj končana, za vse ostalo je pa tudi že pripravljen denar.
Z odličnim spoštovanjem predsednik: dr. J. Adlešič, s. r.»
Banovinski proračun
Proračun za leto 1938./39. pa ima leto 1935./36. je imel sledeče dohodke: 1. Doklade na direktne davke dinarjev 45,150.000, 2. trošarine
22.750.000, 3. takse 13,450.000, 4. ne-pobrane terjatve 1,000.000, 5. razne dohodke 1,303.260 — skupaj din 83,653.260.
Proračun za leto 1838./39. pa ima predvidene naslednje dohodke: 1. doklade dinarjev 62,764.000, 2. trošarine 39,000.000, 3. davke in takse
17.850.000, 4. ostale banovinske davščine 1,100.000, 5. Razne dohodke 2,938.250,	6. nepobrane terjatve
3.450.000 — s k u p a j 127,102.250. Če prištejemo še delež na skupnem davku na poslovni promet v znesku
2.900.000 din, dobimo dohodkov vsega 130,002.250 dinarjev.
Bremena davkoplačevalcev naše banovine so tedaj porastla od dinarjev 83,653.260 na din 127,102.250, torej za din 43,448.990 ali za 53 %,
Organizacija in človek
Dr. Beneš, predsednik Češkoslovaške republike, je o tem napisal članek, iz katerega posnemamo:
«Pod humanizmom razumemo, da moramo v razmerah, v katerih živimo, verovati v humanistične ideale in resnice prejšnjih stoletij, dn, celo tisočletij. Pa ne samo verovati, treba je zanje tudi delati. Delati, da prodre resnica, da je duša narodov najvišja skupna imovina, da je delati za njeno srečo najvišji cilj vsake društvene organizacije; ljudje ne smejo biti orožje organizacije, marveč organizacija (država) orožje ljudi; svoboden človek in državljan ne more priznati ne državi, ne narodu, ne stranki absolutno oblast nad ljudstvom in 'braniti mora načelo dosledne strpnosti naprami vsakemu mišljenju in prepričanju.«
Vojne ne bo
Francoski publicist Bertrand Gau thier piše, da razdelitev zlata in moč orožja dokazujeta, da do vojne ne more priti. Zedinjene države ameriške, Francija in Anglija so imele koncem 1937 zlatih rezerv v dolarjih 10.547.000 000. Od leta 1929., torej v času svetovne gospodarske krize, po porastle te rezerve za pet milijard. V istem času so se zlate rezerve Nemčije, Italije in Japonske zmanjšale za eno milijardo dolarjev ter so imele h koncu leta 1937. rezerv samo 409.000.000 dolarjev. Oboroževanje prvih je v tem času daleko prekosilo oboroževanje druge skupine, dasi odgovornost za oboroževanje ne pade na prvo skupino. Končno pravi pisec, da avtarkija, ki so jo vpeljale v zadnjih letih nekatere države in na katero so posebno ponosne, ne pomeni nič drugega, kakor gladovno stavko lastnega prebivalstva proti ostalemu svetu, dn bi se prihranilo zlato za surovine. Toda doslej smo videli, da se z avtarkijo ponavadi konča vojna, ne pa, dn se z njo šele začenja ...
Čista kri
Voditelj nemških krščanskih soci-
jalistov v češkoslovaški, ki je prešel sedaj s svojimi pristaši k Hen-leinu, se zove Zajiček. Voditelj nemških socija^demokratov se pa zove Čeh.
Apetit
Vodja sudetskih Nemcev Ilenlein je objavil, da bi moral po demokratskem načelu sestaviti on novo češkoslovaško vlado, ker je predsednik najjnčje stranke v češkoslovaški.
Delavski tisk
Slovensko glasilo socijalne demokracije «Delavska politika« iz Maribora sporoča v svoji 34. številki, da bo pričelo izhajati z letošnjim 1. majem trikrat na teden (doslej dvakrat) in poudarja v uvodniku med drugim naslednjo svojo programsko točko: «Naš bralec mora
poznati dogodke, razvoj, znati pa jih mora tudi kritično presojati, da se ne vjame v blesteče Iraze kapitalističnih imperijalistov, ki izvajajo pritisk na vse odvisno časopisje, da jim poje slavo ter na dolgo in široko opisuje parade nasilnikov in poveličuje diktaturo in diktntorje. To je sistem in inuskiranje resnice. Naš tisk je delavski, je neodvisen in ne prejema podkupnin ali podpor. Piše po svoji vesti in resnico. Pri tem načelu ostane tudi v bodoče.* — — Očividno je, da dela nekdo drugače...
Državna hipotekarna banka
v Beogradu, kjer edino smejo vse javne ustanove v državi nalagati svoj denar in kjer se stekajo vsi depoziti in denar nedoletnikov, je iz tega vira zbrala v svojih blagajnah doslej že 2595 milijonov d.nai-jev. Delež Slovenije pri tem gotovo nt majhen in našim samoupravnim denarnim zavodom bi prišel v Beogradu spravljeni denar silno prav. Seveda so te želje neizpolnjive in bo Državna hipotekarna banka te milijarde verjetno naložila v novo 4-milijardno investicijsko posojilo, za katero je dobila vlada «poobla-stilo* od narodnega predstavništva na zadnji proračunski razpravi. Pri Državni hipotekarni banki ni udeležena le država, temveč tudi mnogi bogati zasebniki, ki bodo spet zaslužili.
.fl It-/:,	’
<0 til/ ,( I	fr,
■>c.l	,tV
'4*
Le pridno pometajte!
Mariborska «DeIavska politika* je napisala nedavno na naslov »Slovenca« med drugim tudi sledeče: «Gospodje okrog «Slovenca» so v verskem pogledu sila občutljivi, toda samo, kar se tiče vere in nauka rimskokatoliške cerkve. Kar se tiče drugih veroizpovedi, pa se kažejo večkrat sila nestrpni. Surovih izbruhov, pikrih opazk in smešenja na račun, recimo: starokatolikov, pravoslavcev, protestantov ali Židov smo imeli priliko zabeležiti že več kot dovolj, da ne govorimo o naravnost gnusnih	napadih	na	svo-
bodomiselce,	ki	se	vrste	skoro	dan
na dan v predalih katoliških listov. Kadar bodo gospodje pri «Slovencu» sprejeli kot svoje — načelo verske svobode, kot ga zastopajo socijalistl in postali strpljivi napram vsem ostalim veroizpovedim, pa tudi napram svetovnemu nazoru svobodomiselstva, potem se bodo lahko še mnogo bolj opravičeno zgražali nad vsakomur, ki bi žalil njihov verski čut. Naj gospodje to priliko porabijo. da pometejo enkrat tudi pred svojim pragom, pa res temeljito.« — — Težava je le, da baje metla ne pometa dobro in čisto v vsaki roki, ker pač vsaka roka ni zn vsako delo. Ena je na pr. za lopato in kramp, druga pa je prikladnejšn za štetje ^prigaranih« tisočakov...
Vzajemni uspehi
/J/, ,,	^
M VIA rt-r«	*-
l/>.	-'rrr.'
Zgodbica iz backih Butal
V	neki večji vasi v južni Bački je bil nednvno izvoljen nov občinski odbor. Lista J RŽ je dobila vse odbornike in župana, opozicija pa ligo in knof. Na prvi seji so se občinski očetje lotili najvažnejše in glavne točke dnevnegn reda: «Nabava voza za škropljenje občinskih cest in poti.* Župan je utemeljil nujnost predlogn, ker da bo sicer vso vas vrag vzel v poletnih oblakih prahu. Blagajnik je sporočil, da je v občinski blagajni le 3000 dinnrjev gotovine in da za ta denar občina lahko nabavi le škropilni voz in enega konja, dočim za drugega konja ni kredita. Po dolgi debati, v kateri so sodelovali vsi občinski možje, je povzel zaključno besedo župan in predlagal, noj se vsa zadeva preloži na poznejši čas, ko se bo občinska blngajna bolje počutila, kajti, če ne moremo kupiti voza in dveh konj, nam tudi ni potreben voz z enim samim konjem. Svoj mo-drijanski govor je končal z besedami: «Kako vendar bo vlekel en sam konj škropilni voz, kadar bo blato. Saj bo neizogibno obtičal v njem. Za to sta brezpogojno potrebna dva konja. In če že ne moremo škropiti naših cest ob vsakem vremenu, lepem in grdem, je bolje, da jih sploh nikoli ne škropimo!« Županov predlog je bil soglasno sprejet...
Zunanja politika
Mednarodna politika se nahaja še vedno v znaku sporazumevanja, da bi se Evropi zajamčil mir. Pobornica te akcije je Anglija, pred .vsem pa njen ministrski predsednik Chamberlain. Velika Britanija je vedno nastopila kot posrednica, kadar se ie pokazal v Evropi nevaren položaj ter je pri tem tudi večinama imela uspeli. Danes se angleška beseda toliko bolj upošteva zaradi silnega oboroževanja, v katero se je spustila Anglija ravno zaradi tega, da bi svoji besedi dala krepkejši izraz. Načrt Anglije je predvsem, da pride do sporazuma med štirimi velesilami: Anglijo, Francijo, Italijo in lNemčijo, pri čemer je že dosegla tri četrtine svojega programa. Sporazum med Italijo in Anglijo je že podpisan. Francija je pa na najboljši poti, da se v kratkem tudi pridruži temu bloku. Ostala bi Nemčija, za katero ima Chamberlain pripravljenega lorda Halifaxa, znanega občudovalca nacijonalnegu socijalizma in kancelarja Hitlerja.
Nemirni duh v tej pomirjevalni akciji so le sudetski Nemci,
ivr*	zaščito	mogočne
Nemčije rogovilijo na nemogoč in neverjeten način. Njihova generalna ofenziva se je začela s kongresom Nemške sudetske stranke, ki se je vršil v nedeljo in na katerem je njen voditelj Henlein postavil pogoje, ki pomenijo naravnost abdikacijo češke suverenitete.
Češkoslovaška postaja nevralgična točka evropske politike in zato je vzbudil precej pozornosti članek beograjskega «Vremena», ki so ga ponatisnili skoro vsi večji evropski listi, v katerem pravi naš list, čigar zveze z nar šim zunanjim ministrstvom so dobro znane, da so države Male antante med seboj obvezane le v primeru madžarskega napada, iudi v angleškem in francoskem tisku se vrši precej strastna debata, ali in v koliko je v interesu Londona in Rima, da se z vso vilo postavita'za Češkoslovaško. Pač pa imu Češkoslovaška neomajnega zaveznika v 200-miIi-jonski Rusiji, ki je določno izjavila, da pomeni napad na Češko-slovaško začetek evropskega konca. Zaradi tega sedaj tudi ves rajhovski tisk z največjo vehemenco napada Češkoslovaško kot «ladjo-matico za sovjetska bojna letala*. Izgleda tudi, da bo an-gleško-francosko zavezništvo v tej novi skupini štirih velesil še posebno čvrsto jedro, ker gre njihovo sodelovanje tako daleč, da pripravljata njihovi vladi načrt najožjega vojaškega sodelovanja, če ne celo organizacijo skupne obrambe.
Zaradi tega se posveča posebno zanimanje obisku francoskih državnikov v Londonu, kjer se bo vojaško sodelovanje do kraja proučilo. Poleg tega naj bi se na tem sestanku ventiliral problem italijansko-francoskih odnošajev.
Skoro istočasno, kot s Francozi, so se Angleži razgovarjali tudi z Nemci in so poslali tja lorda Londonderryja, znanega zagovornika politike prijateljstva med Anglijo in Nemčijo. Njegove razgovore je smatrati kot neko vrsto predpogajanj, zato je zanimivejše, kakšne vtise je ta gospod odnesel iz svojega razgovora z vodjo nemške države. Lord je ob a vil svoje razgovore v nekem konservativnem listu pod debelim naslovom «Firer govori o svojem strahu pred Ru-SI.io». G. Hitler je o tem razgor voru izjavil, da je Sovjetska /veza postala ne le največja vojaška sila, temveč istočasno tudi utelešenje neke ideje in se vprašuje, kakšen bo šele položaj čez deset ali dvajset let.
DOMA IN NA TUJEM
Taki možje so
V naši razrvani dobi, v današnji težki življenjski borbi postajajo med nami vedno redkejši možje, ki jim je usoda toliko blaga in naklonjena, da morejo praznovati visok življenjski jubilej v polni moči in vedrini duha in telesa, kakor to včasih ni bila redkost, ko so naši predniki mogli reči še o vsakem drugem, tretjem sodobniku, da je prava slovenska grča in korenina pri svojih^ sedmerih, osrne-rih ali celo deveterih starostnih življenjskih križih.
Fretekli torek pa je slavil v naši sredi svoj 75. življenjski jubilej tak korenjak, obče znani narodnjak in napredni javni delavec, narodni vzgojitelj in buditelj, Sokol in značaj-poštenjak, g. Karel Piki, šolski vodja in nadučitelj v pokoju. Kdorkoli ga pozna, in teh v Sloveniji ni ravno malo, in ga srečuje na cesti, ko koraka z mladostnim, gibčnim korakom in kot smreka vzravnan, iskrečih se oči in s košatimi črnimi brki preko nasmejanega obraza, nikakor ne bi mogel verjeti, da vstopa ta pristna slovenska grča že v drugo polovico svojega osmega križa. Toda, česar ne povesta in kar tajita obraz in postava, moramo verjeti rojstnemu listu in drugim neštetim dokumentom tega vzgledne-ga šolnika.
V idiličnem Kozjem v brežiškem okraju je dne 26. aprila 1863 zagledal luč sveta naš slavljenec. Po ljudski šoli v Celju je odšel na učiteljišče v Ljubljano, ki ga je dokončal leta 1886., nakar je absolviral še kmetijski tečaj na Grmu, dva rokotvorna tečaja na Dunaju in specijalni risarski tečaj na višji drž. obrtni šoli v Gradcu z odličnim uspehom. Svoje prvo učiteljsko mesto je nastopil v Hre-novicah v postojnskem okraju, nato pa je hodil v slovenski literaturi že tolikokrat opisano trnjevo pot zavednega in vsevprek preganjanega in zapostavljanega slovenskega narodnega učitelja in vzgojitelja od Nadanjega sela pri Sv. Mihaelu preko Prežganja, Št. Vida pri Stični, Šmartnega pri Litiji, Mirne peči, Suhorja v Gorjancih, Vrbovega pri Postojni in Starega trga pri Ložu do svoje končne vzgojiteljske postaje, do Loža, kjer ga je po dolgi, trpljenja in razočaranj, pa tudi borbe in dičnih uspehov polni 40-letni službeni dobi dohitela zaslužena upokojitev 1. junija 1926. Vso to štiridesetletno dobo g. Piki ni nikdar počival in ni poznal izraza «bolezenski dopust». Ljudstvo ga je povsod globoko vzljubilo, saj mu je stal vedno ob strani kot zvest tovariš in pomočnik v vseh neštetih nadlogah in težavah, bil mu je tolažnik in zadnje pribežališče v najtežjih trenutkih. Povsod se je vidno odražalo uspešno jubilantovo delo, bodisi kot pedagoga in narodnega izo-braževatelja, umnega sadjarja in vrtnarja, občinskega in posojil-niškega tajnika, jeklenega sokolskega in naprednega borca, bodisi kot velikega ljubitelja prirode, vnetega lovca in nad vse prijetnega ter povsod zaželenega, vedno dobrodošlega družabnika. Povsod, kjer je služboval, pa so mu tudi grenili življenje in mu ovirali z vsemi mogočimi sredstvi njegovo plodonosno narodno delo razni mračnjaški nasprotniki in njihovi zapeljanci, ki niso mogli prenesti luči narodnega prebujenja, naprednosti in svobodomiselstva. Kljub temu pa je izšel naš slavljenec iz težke, nehvaležne borbe povsod kot zmagovalec in pravi korenjak starega, solidnega kova.
Po upokojitvi se je preselil v Ljubljano, kjer sedaj preživlja zasluženi pokoj, še vedno telesno in duševno naravnost mladeniško prožen in svež. V njegovih jeklenih pesteh in mišicah še vedno tiči neverjetna moč, vredna imena in slovesa nekdanjega Martina Krpana. Iskrena želja vseh neštetih njegovih prijateljev, znancev in spoštovalcev ob njegovi 75-letnici je, da bi dočakal v enakem zdravju, čilosti in moči tudi še stoti življenjski jubilej, kar ni bila ravno redkost v kremeniti Piklovi rodbini!
Na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta!
Vse one, ki so prejeli v današnji številki priložene položnice in ki še niso poravnali naročnine, prosimo, da naročnino takoj nakažejo.
Opozarjamo p. n. naročnike in čitatelje na današnji oglas gostilne «Pri lovcu® v Ljubljani na križišču Bleiweisove in Rimske ceste. Goste posebno presenečajo ob izvrstni postrežbi izredno nizke cene vseh jedil in pijač.
Starokatoliško gibanje v Sloveniji uspešno napreduje in beleži tukajšnja starokatoliška cerkvena občina že izredno veliko število vernikov. Pred kratkim je začela slovenska starokatoliška cerkev izdajati v Ljubljani tudi svoj lasten »Glasnik*, ki bo izhajal kot mesečnik na 8 straneh. To versko glasilo se peča predvsem z lastnimi in tujimi verskimi problemi.
Zanimiva knjiga o Bolgarski. Narodnoobrambna tiskovna založba «Lipa» v Ljubljani bo v kratkem izdala bogato ilustrirano, skoro 300 strani obsegajočo knjigo »Naši bolgarski bratje® izDod peresa Vekoslava Bučarja. Pisec knjige onisuje v svojem delu vtise in doživljaje s svojih potovanj po
bratski Bolgarski, obenem pa objavlja tudi zemljepisne, narodopisne, gospodarske, socijalne in kulturne, pa tudi politične podatke o tej naši slovanski sosedi. Knjiga bo izborno služila zbližanju zlasti nas Slovencev z brati Bolgari in je zato njen pojav pozdraviti v vsakem pogledu. Knjiga se naroča pri zgoraj navedeni založbi «Lipa» v Ljubljani, Masarykova c. 14/11 in stane v subskripclji broširana le 35, v platno vezana pa 50 din. Po izidu se bo knjiga podražila za 25%.
Obisk bolgarskih intelektualcev.
Po uspelih koncertih pevskega zbora bolgarskih učiteljic te dni v Ljubljani. Škofji Loki in Trbovljah se nam obeta zopet nov prijeten obisk. V našo državo bo v kratkem prispelo Kooperativno gledališče iz Sofije z vsem ansamblom 60 članov in bo priredilo celo vrsto predstav v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu, Ljubljani in Splitu.
Na Sušaku bo v nedeljo 8. maja na izredno svečan način odkrit spomenik blagopokojnemu kralju Petru I. Osvoboditelju.
Zadnji mraz In sneg s pravcatimi božičnimi zameti sta skoro po vsej državi uničila vse zgodnje sadje in povrtnino. S tem povzročena škoda je skoro neprecenljiva.
Tramvajski zgled. Iz Novega Sada poročajo, da je tamkajšnje tramvajsko podjetje letos po 27. letih obstoja prvikrat zaključilo letno bilanco z aktivnim uspehom, in sicer znaša čisti dobiček 268.820 din. Lani je naraslo število potnikov na 4,643.348 (na-pram 3,915.423 v letu 1936.). Ta uspeh je izključno le posledica pametne politike tramvajske družbe, ki je lani znižala vozne cene na vseh svojih progah od 2.50 in 2 din na enotno ceno 1 din. Morda bi bilo pametno, če bi sledil temu zgledu tudi ljubljanski tramvaj...
Nemško poslaništvo v Beogradu izjavlja, da je vizum za ozemlje bivše Avstrije odslej nepotreben, kakor ni bil poprej potreben za Nemčijo samo.
Bolezenske epidemije zavzemajo v osrednji Bosni vedno večji razmah. V mnogih vaseh divja epidemija pegastega tifusa in se širi zlasti zaradi skrajno zanemarjenih in pomanjkljivih zdravstvenih paprav. V Sarajevu samem pa neusmiljeno gospodari epidemija hripe, ki zavzema spričo neugodnih vremenskih razmer v zadnjih dneh katastrofalen obseg. V mestu morajo zdravniki s pomožnim osebjem vsak dan obiskati in pregledati doma ali v ambulantah OUZD po 500 do 600 bolnikov. Hripa divja tudi med inteligenčnimi sloji in je morala gledališka uprava že ponovno odpovedati predstave, ker je obolela večina ansambla.
Hercegovski polžarji so pričeli letos močno konkurirati našim prekmurskim polžarjem. V Hercegovino so prispeli mnogi zastopniki švicarskih in francoskih tvrdk, ki nakupujejo kar vagonske pošiljke zalizanih polžev, ker so baje hercegovski polži izvrstne kakovosti. Tamkajšnje revno prebivalstvo si obeta letos od te nove kupčije prav čedne zaslužke.
Za novega papeškega nuncija v Beogradu je imenovan dosedanji nuncij v republiki čile v Južni Ameriki Ettore Felici, ki je služboval že svoj čas pri beograjski nun-cijaturi in perfektno obvlada srbohrvaščino.
Med nemško in madžarsko narodno manjšino v Vojvodini je nastal oster spor zaradi organiziranja tamkajšnjega manjšinskega prebivalstva v posameznih kulturnih društvih.
Primadona newyorške »Metropolitan® opere ga. Zinka Kunc-Vil-fan je odpotovala na počitnice v Jugoslavijo.
V	lanskem letu je bilo zgrajenih v Beogradu 333 novih hiš v vrednosti nad 128 milijonov dinarjev.
V	teh poslopjih je 1456 kopalnic in le 6 gostiln oziroma kavarn.
Velik vlom je bil izvršen v glavni oddelek finančne kontrole v Dubrovniku. Vlomilci so odnesli okrog 100.000 din.
Živinoreja v Jugoslaviji Lani je znašal celoten jugoslovanski izvoz 6 272,403.000 din in odpade od te vsote na živinorejo 1.523,138.210 din. V naši državi imamo po zadnjih podatkih 1,248 852 konj. 4 mil. 169.192 glav govedi, 3.179661 svinj, 9,908.638 ovc in 22,414.597 kosov perutnine.
Na svetovni razstavi leta 1939.
v	New Yorku bo sodelovala tudi Jugoslavija. Baje bo naš oddelek zelo skrbno urejen s posebnim ozirom na dejstvo, da živi v Ameriki okrog 1 milijon naših izseljencev.
Razvoi Beograda v zadnjih 20 letih beleži ogromen obseg. Do-čim je imel predvojni Beograd ko-mai 80 000 prebivalcev, šteie današnja jugoslovanska prestolica z Zemunom in Pančevom vred nad 370 000 duš Če se bo mesto razvijalo v takem tempu naprej, bo
štelo po računih beograjske »Politike® leta 1960. že okrog milijon prebivalcev.
Stalni svet Male antante bo zasedal 5., 6. in 7. maja v Bukarešti.
V	Vukovaru ob Donavi, kjer stoje v bližnjem Borovu tudi velike tovarne in naselbine podjetja Bat’a, bodo že letos zgradili moderno pristanišče.
Bombaž so pričeli z uspehom gojiti tudi v Črni gori, kar bo ogromnega gospodarskega pomena za to, sicer povsem pasivno pokrajino naše države.
Najhitrejše železnice. Po pravkar objavljeni statistiki so dosegle rekordno brzino med evropskimi železnicami letos nemške železnice. Njim sledijo francoske, nato angleške, italijanske, belgijske, danske. Švicarske, češkoslovaške, poljske, irske, portugalske, madžarske, nizozemske in končno španske. Naših železnic v tem statističnem izkazu niti ne omenjajo, kar pa ni čudno...
Druga panevropska gospodarska konferenca, ki bi se imela vršiti od 23. do 25. maja v Pragi, je odložena na nedoločen čas zaradi «nepredvidenih mednarodnih zaprek.®
O priliki 20letnice ustanovitve Češkoslovaških legij v Italiji in Franciji je izdalo glavno ravnateljstvo češkoslovaških pošt posebne spominske znamke.
Svobodne občinske volitve bo v kratkem razpisala češkoslovaška vlada. Vršile se bodo deloma že 22. in 29. maja, deloma pa Še eno nedeljo v septembru.
Ne v vojne namene. Ameriška vlada je prepovedala izvoz helija (negorljivega zemeljskega plina za polnjenje Zeppelinov) v Nemčijo, ker je izvedela, da namerava Nemčija uporabljati ta dragoceni plin, ki se pridobiva le v Severni Ameriki, predvsem za polnjenje vojaških zrakoplovov. V Berlinu je izzval ta ameriški ukrep nepopisno ogorčenje.	j
Na svoje vprašanje v našem zunanjem ministrstvu, ali se jugoslovanska vlada strinja s tem, da rumunski zunanji minister na zasedanju Društva narodov v Žene-
vi	predlaga v imenu Male antante priznanje aneksije Abesinije po Italiji, je beograjski francoski poslanik Brugere prejel pritrdilen odgovor.
Švicarski zvezni svet je poslal glavnemu tajništvu Društva narodov posebno noto, v kateri navaja razloge, zaradi katerih zahteva Švica, da se ji prizna polna nevtralnost.
Že od 15. maja L I. dalje bodo na vsem bivšem avstrijskem ozemlju edino plačilno sredstvo nemške marke.
V	Pragi Je umrl v starosti 72 let bivši češkoslovaški ministrski predsednik FrantiŠek Udržal.
Tajni sovjetski svet je zasedal pod Stalinovim predsedstvom v moskovskem Kremlju in se je zlasti podrobno bavil s političnim položajem v zahodni Evropi.
Med Češkoslovaško in Poljsko so se odnošaji zopet poslabšali in je državna meja med obema sosedama po pisanju poljskih vladnih listov ponovno zaprta.
Kitajska vojska je dosegla v zadnjih dneh proti Japoncem zopet več krasnih uspehov.
Gospodarska kriza nastopa zopet. v Severni Ameriki. V USA je brez dela 15% vseh delazmožnih oseb.
Francoska vlada se je odločila za najostrejše ukrepe v svrho efektnega nadzorstva nad tujci
v	Franciji. V prvi skupini oseb, ki so jih francoske oblasti te dni izgnale čez mejo, so tudi 4 bivši ruski Wranglovi generali.
Koliko premoga Je še na svetu? Po zadnji cenitvi Mednarodnega urada dela v Ženevi znašajo sigurne in povsem verjetne svetovne zaloge premoga in antracita še najmanj 4600 milijard ton, kar bo zadostovalo, računajoč po povprečnem izkopu v zadnjem desetletju, še za 3700 let.
Samouprava
Vprašanje in odgovor
Vprašanje: Po zadnjem odstavku 6. točke § 84. zakona o občinah ima predsednik občine pravico, da kaznuje z denarno kaznijo do 50 dinarjev ali z zaporom do 24 ur onega, ki se ne pokori njegovi zakoniti odredbi. Prosimo pojasnila: ali se morajo take obsodbe izreči pismeno in ali in kako naj se v tem primeru kolkujejo?
Odgovor : Obsodba odnosno razsodba o kazni mora biti tudi v tem primeru po našem mnenju pismeno dostavljena obsojencu, četudi bi se izrekla ustno. V razsodbi je treba opozoriti stranko tudi s pravilnim pravnim poukom na možnost pritožbe proti obsodbi.
Razsodbe predsednika občine v tem primeru se morajo kolkovati. Po razpisu ministrstva za finance, budžetsko odelenje, z dne 14. julija 1937 št. 6880 prihajajo v poštev za kolkovanje predpisi tarifne postavke 5. zakona o taksah, ld določajo med drugim tudi to-le: «Za vse odločbe ali razsodbe, ki se izdajajo o kaznivih dejanjih privatnih oseb ali javnih uslužbencev, katera se preiskujejo in kaznujejo na podstavi specijalnih zakonov*, znaša taksa sedaj 30 din, »kolikor ni za te odločbe ali razsodbe določena posebna ali večja taksa*. Ker zakon o občinah ne določa za take primere nikake takse, velja torej za nje v celoti navedeni predpis tarifne postavke 5. zakona o taksah. — Omeniti je še, da se mora v odločbi ali obsodbi tudi določiti plačilo te takse, ki pa se pobira po izvršnosti odločbe ali obsodbe, kakor določa predpis 7. točke člena 37. pravilnika o taksah in pristojbinah. Ta taksa se pobere tolikokrat, kolikor je krivcev.
Šah
Jubilejni šahovski turnir v Ljubljani, ki je trajal 17 dni, je bil zaključen dne 27. t. m. s slavnostnim občnim zborom in zaključno akademijo. Na mednarodnem turnirju je zmagal jugoslovanski šahovski mojster Boris Kostič z 10% točke od 15 možnih. Sledi mu madžarski prvak Szabo z 10 točkami. Tretje in četrto mesto sta dosegla Poljak dr. Tarta-kovver in Madžar Lajoš Steiner. Na petem do sedmem mestu so se sestali trije doktorji: dr. Vidmar, dr. Astaloš in dr. Trifunovič z 8'A točke. Osmo mesto in zadnjo nagrado je dobil jugoslovanski šampijon Vasja Pirc z 8 točkami. Točno 50 %, sta dosegla Vidmar jun. in Broder s 7% točke. Slede FoItys s 7, Nedeljkovič s 6, Furlani in Tot s 5%, Preinfalk s 5 in Šorli’s 3 točkami. Boris Kostič je svoje prvo mesto zasluženo dosegel. Igral je zelo podjetno.
V	generalnem tajništvu Društva narodov se pričakuje pomembna sprememba, in sicer kot posledica uspešnih francosko-ita-lijanskih pogajanj. Baje bo moral odstopiti generalni tajnik Društva narodov Avenol, na-pram kateremu je bila Italija vedno slabo razpoložena, ker ga je smatrala za organizatorja svo-ječasnih sankcij o priliki okupacije Abesinije.
Večna pesem o davkih. Finančno ministrstvo v Združenih državah severnoameriških ho v kratkem uvedlo davek na dohodke državnih uradnikov in na njihova premoženja. Iz tega davka si obeta državna uprava najmanj 4 milijarde dblarjev na leto. Istočasno bo uveden davek tudi na državne in federalne vrednostne papirje.
Lev Trocki je izjavil, da je trdno prepričan, da pripravljajo Stalinovi agenti atentat na njega in njegovo bližnjo okolico.
Prebivalstvo Poljske je znašalo letos ob Novem letu 34,534.000 duš (pred 7 leti 2 in pol milijona manj).
Bivši angleški zunanji minister
Eden bo baje v kratkem zasedel mesto angleškega poslanika v Washingtonu.
Pred spomenikom kralja mučenika
Mogočna sokolska poklonitev spominu kra-Ija Aleksandra I. na obmeinem Rakeka
V	impozantnem Številu, kakor se po navadi zbere Sokolstvo k svojim največjim sokolskim praznikom, se je tudi v nedeljo 24. aprila poklonila Sokolska župa Ljubljana ob sodelovanju delegacij celjske, kranjske, mariborske, novomeške in zagrebške župe pred spomenikom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja na Rakeku. Ogromna množica, cenjena na 7000 oseb, se je zgrnila pred kolodvorom v povorko, ki je odšla skozi Rakek nazaj pred spomenik.
Pred kraljevim spomenikom na trgu pred kolodvorom se je kot venec razvrstilo 66 sokolskih praporov in godba Sokola I-Tabor je zaigrala uvodni žalni koral «Duši padlega junaka*, ki je mnogim ob spominu na nepozabnega kralja-Sokola izvabil solze v oči. Nato je stopil na oder pred mikrofon starosta ljubljanske žune br. dr. Pipenbacher, ki je v daljšem govoru orisal blagopokoinega kralja Aleksandra kot vojskovodjo, državnika, diplomata, človeka in Sokola. zlasti pa je poudarjal njegov veliki in modri čin z dne 6. januarja 1929. ko je rešil državo pred1 propadom. S tugo se je nato soom-nil tragičnega 9. oktobra 1934, ko nam je zločinska roka ugrabila našega prvega Viteza in Sokola. S posebnim poudarkom je govornik podčrtal važnost, ki jo je polagal blagoookojni kralj na jugoslovansko Sokolstvo, ko je 5. decembra 1929 podpisal zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije in postavil temu na čelo svojega prvoroienca, sedanjega našega mladeea vladarja kralja Petra II. Nadalie je naglasil njegovo veliko ljubezen do Sokolstva, ki jo je zlasti izkazal na vsesokolskem zletu v Beogradu leta 1930., ko je na zgodovinski Vidovdan poklonil Savezu SKJ
krasen prapor s pomembnim govorom. Nato je prečital pomembne besede velikega Sokola, ki so napravile na navzočno množico globok vtis. Tudi, ko je blagopo-kojni kralj umiral, so bile njegove zadnje besede namenjene ljubljeni Jugoslaviji, Njegov poslednji dih je bil: «Čuvajte mi Jugoslavijo!® In to zadnjo željo velikega, nesmrtnega Sokola bo spoštovalo jugoslovansko Sokolstvo; naša sveta naloga je, da očuvamo našo domovino Jugoslavijo, da jo ojačamo in da dvignemo narodno zavest. da napojimo narod z duhom junaštva in mučeništva, to je s tisto silo, ki dela čudeže, ki pretvarja poedince in skuoine v neustrašene borce in junake.
Gromko je vsa množica zaklicala nesmrtnemu spominu kralja-Sokola trikrat «Slava!». nakar je godba Sokola I. zaigrala «Pesem sokolskih Ieeii», ki so jo vsi na-vzočni z občutkom peli.
Sledilo ie polaganje vencev. Pr-
vi	je položil pred kraljevi lik diven venec za Savez SKJ br. Engelbert Gangl, za njim pa zastopniki žup Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novomesto ter za župo Zagreb njen starosta br. dr. Oton Gavran-čič s kratkim nagovorom. Krasne vence so Še položili obmejno okrožje, koroško okrožje in razna društva župe Ljubljana.
Nato je stopil na govorniški oder I. nam. staroste Save/a SKJ br. E. Gangl. ki je v pesniško zasnovanem govoru omenil vrline blagopokojnega kralja. Med drugim je br. Gangl omenil: «Ponosni smo jugoslovanski Sokoli, da je Tvoja trdna, neomajna, viteška in junaška volja na stežaj odprla vrata kraljevskega dvora, da je po vseh sobanah tja gori do višine kraljevskega prestola vzplapolala sokolska misel in se zmagovito
auno
Jospei nafnoiJejti' Vzorci
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
HENZA Kolodvorska ulica 8
\
»udi cen, gostom — vsakomur — VES DAN od 6. nre zjutraj do 21. nre zvečer okusno, obilno in ceneno hrano.
Mleko, kavo, ka-abo, čaj, din 1.—, 2.—, 2.50, 3.—; gulaž, vampe, obaro, jetrca itd. din 3.—.
Palačinke z marelično marmelado din 1.—.
KOSILO od pol 12. do 15. ure se kuha 2 krat: zakuhana goveja juha ali umetna juha, 2 prikuhi, goveje meso din 5.—, isto s pečenko ali močnato din 7.50, isto s pečenko in močnato din 9.50, brezmesna hrana din 2.— do 5.—.
VEČERJA od pol 18. do 21. ure: goveji ali telečji zrezki v omaki, dunajski ali pariški zrezki din 3.50, pečen rajželc, dušeno meso z makaroni ali špageti, goveji ali telečji jezik v pikantni omaki, jajčne klobase, segeainski gulaz, ogrsko zelje, pljučna pečenka v omaki, piška v papriki itd. din 3.50. Žganci koruzni, ajdovi ali beli, dušen riž, različni cmoki, kompoti in razne solate din 1.50, mlečna jedila din 2.50, močnata jedila dm 1.— do 2.—.
TOČIJO SE BREZALKOHOLNE PIJAČE, ABONENTI SE SPREJEMAJO.
ovila okrog Tebe, kakor najdragocenejši hermelin na plašču Tvojega kraljevskega dostojanstva. To je pač edini primer v zgodovini slovanskega Sokolstva, da so se v zlato in bisere kraljevskega žezla in kraljevske krone vpletli in nasuli najdragocenejši žlahtni kamni iz globine idealov slovanskega sokolskega bratstva. Glej nas, brat in kralj Mučenik, kako pod sokolskimi prapori utripljejo smelo, vedro in ponosno naša sokolska srca, ker se brez hlimbe, brez bojazni in brez kakršnegakoli drugega, v lastno korist po-edinca usmerjenega zbiramo v Tvojem imenu in v silnem objemu slovanskega sokolskega bratstva v armado dobrovoljnih narodnih borcev, v armado, ki ne pozna poti nazaj in ceste navzdol, ki je neomajna v svoji težnji za napredkom in razvojem našega naroda in ki je noč in dan na delu za povečanje vseh nravstvenih in gmotnih dobrin naše domovine, za njeno moč in slavo, da jo, poveličano s Tvojo smrtjo in obogateno z delom sokolske tvornosti privedemo v ogromnost slovanskega sveta. Tako mi jugoslovanski Sokoli slavimo Tvoj snomin. In sedaj, ko smo se oddolžili tem svojim pietetnim čustvom do Tebe, se hočemo dvigniti iz žalostnih misli na radostno pot novega ustvarjanja, novih naporov, novih borb, novih žrtev, a tudi novih zmag. Vse to naj bo dokaz naše ljubezni in vdanosti do našega sedanjega mladega kralja in našega sokolskega brata, staroste Petra II.!»
Mogočno so odjeknili vzkliki «Zdravo!», godba je zaigrala državno himno in prapori so se ponovno sklonili pred1 spomenikom.
Brat Gangl je nato še prečital naslednjo vdanostno in pozdravno brzojavko:
«Nj. Vel. kraftju Petru II. — Beograd. 5259 pripadnikov Sokolske župe Ljubljana z odposlanci Sokolskih žup Gelje, Kranj, Maribor, Novo mesto iil Zagreb se ob spo-
meniku velikega očeta, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Rakeku klanja njegovemu nesmrtnemu imenu in spominu. Obenem mislimo z ljubeznijo in vdanostjo na mladega kralja, ki mu pošiljamo s te pietetne svečanosti iskrene sokolske bratske pozdrave!*
Godba je še zaigrala, sokolsko himno «Hej Slovani*, ki jo je pela vsa množica, s čimer je bila sve-
čanost, ki bo ostala vsem udeležencem v trajnem spominu, zaključena. Pietetna svečanost je potekla v vzorni disciplini in redu, v veliko zavist in nevoščljivost nasprotnikov Sokolstva. Pripomniti bi Še bilo, da je bil ves narodni Rakek odet v zastave, ki smo jih pa pogrešali na vseh javnih poslopjih in na domovih onih, ki jim Sokol že od nekdaj ni pri srcu.
Pišejo nam . . .
Obrestna mera pri hranilnicah
K članku z naslovom «Za znižanje obrestne mere*, objavljenemu v št. 17. «Slovenske besede*, nam je poslala «Zveza jugoslovanskih hranilnic* v Ljubljani, ker se je v tem članku omenjala na prvem mestu, sledeče pripombe: Predvsem ni res, da kopičijo hranilnice kapital (vloge), ki leži popolnoma mrtev v blagajnah, kar naj bi bilo povsem neumestno in in splošnemu narodnemu gospodarstvu škodljivo. Hranilnice ne držijo denarja v blagajnah, temveč ga posojajo zasebnemu in javnemu gospodarstvu, in sicer zaenkrat le kratkoročno, ker pogoji za dolgoročna posojila še niso podani. Zboljšanje gospodarskega položaja in pomirjenje vlagateljev bosta omogočila polagoma tudi dolgoročna posojila. Hranilnice se popolnoma dobro zavedajo važnosti kredita za dvig in napredek narodnega gospodarstva, zlasti tudi za povečanje produkcije in zaposlenosti.	'
Obrestna mera za vloge znaša pri hranilnicah pod zaščito 2—4%. Vendar je treba ugotoviti, da so znašale 31. marca 1938 vse vloge pri slovenskih zaščitenih hranilnicah 517 milijonov. Od teh je bilo novih vlog 231 milijonov, nadaljnjih 170 milijonov se je obrestovalo po 4% in le 116 milijonov se je obrestovalo nižje, kakor po 4%, kar predstavlja komaj 11% vseh
vlog pri slovenskih hranilnicah. Po 31. marcu t. 1. je izstopila Mestna hranilnica ljubljanska iz zaščite in znašajo poslej vse vloge zaščitenih hranilnic (vŠtevSS nove) 123.8 milijona din. Velika večina vlog se torej obrestuje povsem normalno, namreč po 3—5%.
Obrestna mera za posojila dosega, kakor se v članku trdi, v večini primerov 9—11% odnosno 9 do 13%. Naproti temu moramo ugotoviti, da se obrestujejo posojila hranilnic večinoma po 7—8%, deloma celo samo po 6%, zelo redke pa so hranilnice, ki bi zahtevale maksimalno dopustnih 10 odstotkov. Da bi zahtevala kakšna hranilnica 11 ali celo 13% obresti, je popolnoma izključeno, ker dopušča uredba o maksimiranju obresti največ 10% obresti.
Dolgovi denarnih zavodov, ki so obstojali v času zamenjave kron v dinarje v razmerju 4 :1, so bili tedaj izredno previlegirani, ker so se taki dolgovi zaradi te relacije, ki ni ustrezala dejanski vrednosti krone, močno znižali. Eno predvojno zlato krono dolga so mogli vrniti predvojni dolžniki s plačilom v jugoslovanskih kronah, ki so imele komaj eno petdesetinko vrednosti zlate krone. S tako raz-dolžitvijo je bilo dolžnikom zelo mnogo pomagano.
Trditve «starega dolžnika* so torej deloma pretirane.
Jelčič Angelo
LJUBLJANA VII.
CELOVŠKA CESTA ŠT. 65
Telefon št. 38-40
pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar za stavbe in pohištvo
Izvršuje: Vsa pleskarska in soboslikarska dela po zmernih cenali. / Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. / Postrežba točna in solidna.
Priporočamo to znano tvrdko vsem !
Sveie nalftnaiS« norvclko
rible olie
iz lekarne dr. O. Plccoli a v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim
osebam
Praitia soba
za pisarno v središču mesta
Takojšnje ponudbe na upravo ..Slovenske besede" pod „Pisarna“.
Trajno kotiranje samo Din 60'-
Frizerski salon
Barvanje las ▼ v»eh niansah. Izdelava garantirano dobra.
MIRKO ZALETEL. Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) štev. 24
DESM
Informacijska pisarna
d. SEVER, DEDIČI
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 14
Izvršuje vse informacijske posle, bodisi v trgovskih in privatnih stvareh, kakor tudi saniranje posojilnih zadev najku-lantneje in v najstrožji tajnosti.
Posredovanje za inozemska • zastopstva.
POZOR!
POZOR!
Cenjenemu občinstvu se vljudno priporoča !»• novo preurajena
gostilna „Pri Lovcu"
na vodaiu Blalwa sov« In Rimska c. 24
Točijo se najboljša garantirano pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina po zmernih cenah.
Istolam se sprejemajo abonenti na okusno cKmaCo hrano, ter niso obvezani jemati pij&Če.
Cena * a °bonente : kompletno kosilo in večerja od Din /0-- do Din 14’-, samo kosilo Din 5'- do Din 9--. Brezmesna hrana od Din 2- do Din 5-. Palačinke z marelčno marmelado Din J'-.
Za obilen obisk s e priporoča
Gostilna »Pri lovcu«, Rimska cesta itev. 24.
Za konzorcij «Slovenjke besedo: dr Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko Jas. Tisk Delniške tiskarne, d. d.,predstaTnik Iran Ovsenik — vsi t Ljubljani