10. šiev. PoStnina plačona Tjrotovini. Gelse, četrtek 26. januarja 1928. Leto X, Ishaia v ftorek, 6«trtek I» soboto. Starte mesečno Dln 7*— ga Inozemstvo Din 20*—. Pocuuascna itevlik« I Oin. Račon poštno-čekovneg« zavoda Stev. 10.666. NOVA DOBA UrctfnlMv« la «pravti&tvoi CelJ« Strossmayerjeya alica % pritličje. Rokopisov ne »račamo. Oftmmi pm tarifu. Telefon Int Stev. 65. Proracunska seja ceSjskega občinskega sveta. Celje> 25. jaaiuarja. Vööi'ajsnje proračunske scje celj- .skega, občinskega sveta, k.i jo je župan otvoril ob 17.20, se je udoležilo 32 ob- oinskih odbornikov. Župau je uvodo- ina sporočil, da bo na interpelacijo kluba obc. odbornikov SJ)S glede po- stavitve kioska za svetlobno reklamo l>ri Geljskem domu odgovoril na pri- liodnji scji. Obč. odbor je vzel na zna- iijo, da je oblaslni odbor v MavLboru potrdil za. me.sto Geljo proračimski provizorij za Januar in. fobruar. Raagovor in sklejxinje o mestnem proracunu zu letn 1928. Finančni referent je predlaigal ob- cinskemu svetu sledeči mestnr prora- oun za leto 1928.: I Skupna potrebseina zna.sa 4 Jii-ilijo— j ne 775.250.10 Din, pokritje iz posa- \ meznih poglmvij pa 2,339.990 Dm. Pri- I raaujklja-j v skupnom znesku 2 milijo- na 435.260.10 Din se krije z dokJada- ! mi in daivšcinami' v skirpnem zne-sku I 2,444.31— Din, tako da ostane prebi- t.ek 9.049.90 Din. V proracunu je nied drugim znižama postavka za zgradbo ! oovih cost in vzdreložitev ceste s Pia- nino proti Št. Jurju ob iuž železnici 5000 Din, Godbenemu druMvu v Gelju 10.000 Din ki šoJski poliklimiki 15.000 dinarjov. Mestna obcina pobira lota 1928 8% najemninski vitiar od eiste najeminlne, 2% kanahsko pri.stojbi.no na isti pod- lagii im drug^ kanalske priv^tojbilno. Pasji davek in oktale občinske takse tm^ davščina na voaila in inotociklo, 30% davščina, na prenočiusča, vesolični davok, tržno prhstojbino, užitnina na meso, vodarina, pristojbine oz. cene v raestnih podjetji'h in ccstna naklada za vzidržeranje cest se pobifrajo leta 1928. v isti izmeri in istein ob&egu kakor 1. 1927. Trošarima na vino in vinski most znaža 357%, za šampa- njec im fina vina 25 Din. za navadna vilia pa 5 Din od steklenico. Troščv rma na žgano opojne pjjače ild. se Pa^ilira kakor doslej s 40.000 Dm. Ako bi se z Greraiijem trgovcev v Gelju ne dosoglo tega pav.salira.nja, .so po- rf io^rlna od teh Pijac t>o narodbi i 1Q9« lr1o6arina ™ Pivo se zviša za 1 1928. od0.75nal Din od litra. Petero pasojü pri MSloveneu«) izražena želja, da bi - cina, ne pa mestna elektrarnn. V no- vi stavbi naj bodo tudi poslovni loka- li za mestno elektrarno. Za vzdrže- vanje ray.valin na Slarem gradn naj se najame posojilo v znesku 50.0'H) di- narjev. Izvrži se naj sklep prejšnjega občinskega odbora glede ek.sploatacije mestnega gozda po gozdnem nacrtu. Ako se zakupna pogodba glede parne- ga kopališča z g. Bcitičem podaljša za tri leta, je treba vsaj za silo preurediti tudi notranje prostore in opromo ko- pališea. Ker do novoga kopališča kljub lepim obljubam v kratkem času še ne bo prišlo, se naj to vprašanje reši še v teku sedanjega wroracunskega leta. Posojilo za gradnjo nove konjske klav- ni'oe naj se zviša od 50.0(X) na 70.000 dinarjev in zgradi istocasno s kojij- sko klavnico tudi skladišče za konzer- viranje koz in shrainba za sol. V smi- slu sklepa obcinskega odbora naj se napelje za vile v. severno/.apadnem delu hriba sv. Jožefa vodovod in zgra- di na pri mem em mestu skupeai vod- njak. Pri doba.vi krst naj vlada pros la konkurenca, domaciim obrtnikom pa so'naj nud'i prilika, da daio svoje bla- : go v komisijo. Odsek za poiljetja naj prestuidira vprašanje, ali in kako hi se inogla znižati cena elektricnega to- ka za industrijo in za razsvetljavo ter stavi konkretno predloge na eni pri- hodnji'b sej. Dolg mestne plinarne naj traj-no prevzame mestna občina. da s tein vsaj za nekaj časa zasigura obstoj podjetja. Stanovanjski prostori v ubož- ni liiiši izdaleka no zadostujojo več, ker se število ubožcev množi od leta do leta. Treba bo skrbeti za druge pro- store. Zaio se naj prouči Airasanje, ne bi li bilo mogoče uorabiti del pre- nioženja lneščanskega oskrbovalnega son da za preureditev ene ali druge hi- še. da bi se dobili prostori vsaj za 50 ubožcev. Davščma na ponočni obisk i gostiln in kavarn ter na igranje s kar- tami naj se opusti. Davscina na pre- nocisea v botelih naj se pavšalira. Za hotelske sobe do 20 Din ali od sobe z 1 pOsteljo naj se zahtova 4 Din, za ho- lelske sobe od 20 Din naprej ali od sobe z 2 ali več posteljami pa 6 Din davsci.no. V smislu sklepa obcinskega odbora z dne 17. 9. 1926 naj se zgradi na prostoru prod skladiščem »Union« na Krekovein trgu podzemeljäko stra- nišče in najame v to svrho posojilo v znesku 105.000 Din. S sprejetjem teh ]>redlogov bi se zvišalo potrebščino za 331.890 Din, kritjo pa za 275.500 Din. Priimanjkljaj 56.390 Din naj sc krijc s prebitkom, ki ga izkazuje proračun. ostanok i?a i-z posojila 3(M).(.)()0 Din odno.sno iz pri- nranJcov v proračunskem letu 1928 Za obč odb. prof. Mravljakom je govoril y imenu socijalistov obc, odb. Komavli: V novem proracunu ni v Kocijalno-poliiticnein pogledu nič po- skrbljono, četudi je vecina javno ob- Uubila., da bo izvedla dalekosezne so- cijalno-politične načrte. Pridruzujo se predk)gu obč. odb. prof. Mravljaka glede dohodninskega in ročnega dav~ ka za. mestne uslužbenco in delavce. Govornik kritizira škandalozne raz- mcre v ubožni hiši. Zdi .se mu, da rnc- ßtnifiVJkat v Gelju ne vrši v zadostni in©ri svoje funkcije. Predlaga, da se zviša letn a placa za mestno babico od 750 na 1500 Din. Iledni podpori za Dramatično društvo in za mwtno knjižnico naj se zvisata za 10.000 Din, kulturnemu društvu »Svoboda« pa nakloni podpora 4000 Din. Stanovanj- sko vprašanje z zidanjem ene hiše ne bo rese.no. Navaja nekoliko primerov, v kako obupniih stanovanjih žive v C'elju nekatere družine. V imenu svo- jega kluba se je izrekel proti odpravi davščino na ponočni obisk gastiln in kavarn. Ob 20.30 je bila seja prekinjena za 45 minut. V tern času je finančni od- sek razpravljal o predlogih opozicije. l}o zapetnii otvoritvi seje je flnančni referont zav/el stališce naprani prod- log oin opozicije. Ogronmo veci.no pred- logov, ki so bili vsi stvarni in uteme- ljeni, je zavrnil deloma. z bagateüzL- ran j em, deloma pa s prav jalovimi ar- gumenti. Priključil se je samo pred- logu kluba obč. odb. SDS, naj plača občina za vse mestne uislužlx>nce in nameščence celi osebno-dohodninski : davek in davek na ročno delo, ter I predlogu obč. odb. Komavlija glede povisanja place niestni babici. Podžupan g. dr. Ogrizek je porocal, da Pokojninski zavod v Celju ne bo zidal stanovanjske hišo, kakor je pr- votno nameraval. Razpravljal je o ak- ciji tax gradnjo malih stanovanjskih his. Statute mescanskega oskrbovalne- ga son da bi bilo treba preiirediti in del premoženja p or ab it i za novo ubožno hišo. ; iK"*&fl Obc. odb. Posuvec je govoril o lepem naprodku mestne clektrarne in izja- vil, da bo treba električni tok za indu- strijo zniiati, ker jo predrag. Obč. odb. prof. Mravljak je stvarno zavracal ponnisleke finamenega refer- renta glede predlogov SDS. V imenu svojega kluiba izjavlja: sHoteli smo glasovati za proračun, ako bi bila ve- cina sprejela naše predloge. Ker se to nit zgodilo, bonio glasovali proti pro- rač un u.« Obc, odb. Komavli je izjavil, da bo tudi socijalistični klub glasoval proti proracunu. Obc, odb. Prekorsek je izjavil, da je cesta na Dolgean polju proti novi oko- ftski osnovni soli v skrajno slabem stanju, Obciinski svet je svojeas pre- vzel moralno obveznost, da bo to cesto uredil. Tudi onim, ki so zidali na Jo- žefovem luriibus je abč. svet obljubil syojo ponioč, sedaj pa jim vecina no privošoi nfti kozarca pitne vode. Pri- spevek za most no knjižnico se bo mo- ral zvišati., ker bi bil v naisprotnem slučajii ogTožen njen dosedanji lepi naprei-ti evid-entno, da paiiuonja ta naert goro- atasen napad na ustaviw zajamč-eno itvobodo vGsti in verskega vrepričanja. Vedeti jo treba, da so zakoaxi, ki so mla'jsi od ustave im ki knšijo v izwedbi ustavnih naet s sejaml Vceraj se je rajiprftr- ljalo o Lnterpelacijah, v Rlavnem o ob- činskih volitvah v Bosni. Zakon o di- rektnih davkih je že prodložen Naro4- ni skupščini. Romunija in Italija. Včeraj je došel v Rim rumunski zunanji minister Titulescu, da obiSče g. Mussolinija in se z njim razgovaria, kakor se ofiC'jelno zatrjuje, o trgo- vinski pogodbi, ki se namerava skle- niti med obema državama. Ob tej pri- liki je Titulescu izjavil, da Itmüja in Romunija nimata nobenih nasprotu- jočih si interesov, vsled Cesar bodo odnoSaji nad njima vedno prisrčneiši. V naši državi ni v/.budil ta obisk no- bemh prijetnih občutkov. Nekaj do- brega bi pa lahko rodil : ureditev na- šega razmerja do Rusije. Ceijske vesti. c Krajevna organl/acija SOS v Celju ima danes, v sredo, ob 20- uri v kiubski sobi Celjskega doma članski sestanek. Na dnevnem redu je poro- čilo o rnestnem proračunu. c Župančičevo petdesetletnico so doslej v Celju prosiavili dijaki s sk'omno prireditvijo na gimnaziji in sporninjali se je bodo tudi naši sokoli. Kaj pa mnogožtevilna naša kulturna društva? c Celjsko pevsko društvo ima vajo za irk'Saiii zbor danes v sredo zvečer v društvenih prostonh v Narodnem domu. Vaje za meSani zbor se vrše odslej ob sredah in petkih. c PoročH se je v Celju g. Izidor Horvat, šolski vodja v Hotici, z nii- teljico gdč. Albino Stantejovo. c Vojaška uprava v Makedonill. Včeiaj5n|i listi poročaio iz Beograda, da je Nj. Vel. Kralj podpisal ukaz, s katerim se imenuje g. polkovnik Jovan Naumovič, bivSi poveljnik celjskega pešpotka, za velikega župana v Skoplju. c Za kaznilnlške stražnlke In poštne sele se je zavzel v pondeljkovi seji finančnega odbora Narodne skupšČi- ne nar. pobl. dr. Gregor Žerjav. Zahteval je, da se čna § 40, ki hoče odvzeti kaznilniškim in jeinišničnim stražnikom doklade za nočno službo in pa da se izda pravilnik za izplačilo draginjskih doklad poštnim postom. Oba predloga je klero-radikalna večina odklonila. c Iz postne službe. Upokojena je poštna uradnica Roza KoroSec v Celju, prestavljeni pa ste poštni uradnici A. RhteraiČ iz Celja v Loče in A. Kogej iz Cetia v Maricor. c Upravno sodišče ostane v Celju^ ker je bil v pondeljek črtan tozadevni paragraf novega finančnega zakona, c NesreČa. Leta 1905 rojeni Obaka Franc, kovaSki pomočnlk pri Flisu v Levcu, je prišel sinoči po nesreči ppd velenjski vlak, kateri mu je zmečkal obe nogi in ga tudi drugače težlcp poškodoval. Spravili so ga v celjsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. c Podpon-.o društvo za ubogc učence državne reahie girnnazije v Celju je tekom tekočega šolskega leta leta (do 20. januarja 1928) prejelo denarno podporo od sledtčih dobrot- nikov iz Celja: knjigama Goričar & Leskovšek 500 Dn; veleindustrijec P. M-ajdič 300 Dm; trgovec f. Sirupi 200 Din; trgovec J. Weren in vladni svetnik E. Lüek ä 150 Din ; tovarnar V. Brauns, les. trgovec J. Cater, tr- govec A. Fazarinc, trgovec J. JagodiC, hi§na posestnica A. Krajnc, kro|ač A. Oražem, odvetmk dr. A. Rakun, od- vetiiik dr. G. Sernec, veletrgovec R, Stennecki, zdravmk dr. F. Trenz in del.k. trgovina R Zamparuiti ä 100 Din; d'lik. trgovina D. Zamparutti 60 Dn; trgovec F. Čuk, odvetnik dr. J. Hia- Štev. 10. »NOVA DOB A« Stran 3. šovec, trgovec F. Karbeuz, gimn. pro- fesor P. Kovačič, trgovina Kramar & Mislej, stavb. nadsvetnik ing. J. Marek, bančni uradnik M. Meguč, Mestni mlin, fotografski atelje Pelikan, zdravnik dr. J. Premschak, hotelir F. Rebeuschegg in tovarna kisa V. Schwab ä 50 Din ; pekarna M. Janič, trgovina F. Kalan in trgovina D. Zangger ä 25 Phi ; trgovina M. Borovič, fotograf A. Cerne, trgovina Gaberc-VidenSek in g'mn. profesor v p. M. SuhaC ä 20 Dm ; bančni uradnik O. Černelč 10 Dm. Skupaj 3.225 Din + 3084 Din od do- brotnikov izven Celja == 6309 Dm. Vsem velikodusnim podpornikom naj- pnsrčnejša zahvalal ,J cŽalostno sliko našlh gospodarskih r^iznier kažejo sled^Če številke : V '¦' področju celjskega okrožnega sodiSČa se je izvrgtlo l. 1927 13.215 eksekucij (v I. 1926 12. 857) 5782 rubežev (5133 v l. 1926}in je bilo vloženih 9.539 civilnih tožb. (• Lj-udsko c-seučilišče v Celju. Pre- davaujo gdc. Alme Karlinoro 23. t. m. je privabilo ninogo poslušalce.v Imeli iiismo niti vsi prostora v obširni. tolo- vadnic-K veliko se jLh je vrnilo. Pieda- vateljLca je govorila o Melaneziiji. Opi- *ala nam jo ondotne domačine, njih «eg« in navade, kazaJa njih razne iz- deike. Vims pa je vpltMJa mnoiro last- nih doživljajev. Ž velikim zanimanjcm nmo sledili stvarnemu izvajanju. Mo- ^Hjčen aplavz ob koncu predavanj-a je pokazal, kako hvaleini so bili navzoči ¦gdč. Jfcarlinovi za r>rijetno in podučnn iirico. o VolUev zupana v okolici 67. Jar ob juzni žehznici sn je vršila 24. t. in. Od odanih 25 glasov jo dobil gospod Klejnšek Martin p. d. Sle.mcn.jak 1 * glasov iin bil izv.oljen za župana. Za njega so oddali gilactove odborniki . skupne gospodaxske in. kni^tskoKlo^ lavflke lkste. Za. -podzuipauia pa je bil izvoJjen g. Fendre Tvan (SLS). Pobil je 2$ #laso.v. Sokolsko drušlvo Sv. Jurij ob j. žel. je priredilo 22. t. m. svoj redni letn.i abčni zbor. Uvodoma je br. starosta dr. Sv-etima pozdravil navzoče, posefo- no se župnega delegata br. Sireca iz CeJja. Tz poročil drušlve.nih fumkcijo- narjev je bilo razvidno, da je bilo dolo- vamje šentjurskega Sokola v poslovneni (etu 1927. izredno živaihno. Seveda je to v prvi vi\sti zaslui&a marljlvega na- čelnika br. CJorižokct^ ki je « svojo že- lfixno cnw.gij.o vztrajal iai sol pr«ko TcLznUi težav in zaprok po svoji krepko začrtarii poti naiprej, vedn,o vkše. Te- lovadci so ga ljmbili kol starojšega ¦brata in radi so se uokorili njegovi stroffi disciiplini. Če ie takole po \-ece- rih zadonela lepa n&rodna pesem po na>som trgu, taikrat snio ž drustva pa kidturno izabraževaljii strani jc» oiežkoc-oiio, kor nimamo la.st- niii driLŠtvcaiih prostorov. l^irodilve in predstavo, ki so posebno v ziniskerr; čctsuglavni vir druvštvonili dohodkov 80 bilo bolj redk fi- natnoe pasobno zadovaljivo. Kcr pa so ji» pred kratkwn lustanovil paseben dramatiioen odsek, za katerega vlada ¦vsesplosno zaaiimanje, je upati, da bo- mo tudi v tom oziru doscgli v tokowm ictn lepe uspeho, ki bodo razvoseljivi tudi za br. blagajnika. — Župni dek^ ^at br. Sirec je pozdravil navzočc v imetnu br. žu.po celjske in izrazil ve- ^lhi nad vzornim delovanjem društva. Voiitvo so so vršite z listki. Izvoljcn je i>ii sletleči odbor: starosta dr. Franc bvotma, pod star osUa Franc Mästn ak. lajnica Marija Zdolšek, načclnik fii.me (iorittok, naöolnica Marica Gruden, njo Perucar, odborniki: Mi,ha Brisn-ik, Ivan Mursec, Pepe KonRador in Vera Kajč. Br. starosta jo povdarjal da oa- ka novi odbor teza\no, a lepo delo. Vsak se uiora zavodati, kaj jc {]o\yAiri eveti sokolski ideji. Le potcm bo tudi Sokol iz scntjuTskega gnezda laliko razpel svoje poroti, dviffnil se bo v si- nje visave in v kolikor mosoce velikem Stevilu bo poletel na juff — v Skoplje, kier bo s svojimi brati in scstrami n-ajlepso '^proslavil desetletniico svojo svobode. •:' c Nova naredba o delovnem času. V zagrebški trgovsko-obrtni zbornici je poroe-al v pondeljek tajniJk, d-i pri- pravlja ministrstvo za socijalno poli- tiko novo naredbo o delovnem casu. To tej iiare-dbi. bi ,so, naj dolalo v vec- jili oJ>rtniških in industriiskih obratih po 8 ur na daai, v ma nisih obt'trjiskih obratih.po 9 ur in v trgovinah po 10 ur na dan. To porocilo je vzbudilo ined delavci in namescenci veliko vz- nemirjenjp. c Občinstie voHtve v Sf. Jurju ob Taboru so po poročilu damišnjcga -vSlovftnca« raizveljavljene in se bodo bojda ponovile dne — 1. aprila. N"eko- liko siten datium za klcrikalno Rospo- do, ki je razveljavljemjo dosogla. Da so pri zadnjih volitvaii Kmavali v St.. Jurju naprednjaki, skoro ni pctivbno navosti. c »GostUnicwakt list« so v ravno- kar i-z-Lsli T>rvi letawji stovilki z lopi- mi boscdiuni spominja velikih zaslug, ki sta si jiih pridobila za nstanavitev »Zveze gostilnicarskjli zadrug za ma- riborsko oblast« dascdanji prudsoclnik g. Drago Bernardi, hotelii* v Olju in že pokojni Josko Božnč, gostimiear na 13rogu pri Gelju. V Zvezi so völa- njene sedaj vso gastiilniivirsko zadniffe rtaše oblasü raznn ffornjeßrajske; wseh zadružniJi člaiiov je 2.072. Zveza zaßtopa. intercvse ffastil'n.ičctirj(?r\T na- ])mm oblastim ter izdaja tudi izvrst- no ure.jeivan.i »Gastil.n^air.skL li«i«. Ker je vočuna članov iz severnega de- la obLassti, je zadnji obcni zbor skleoiil l>i"€fneMi s.odei Zveze v Maribor. Z našega lokalnega stališca obžalujemo, rla se zo]x>t lepa iai vclika organiza- cija odseli w. Ce]ja. c Odplačevanje davkoc r obrokilt. Po čaisopisju je pred kratkiin krožila vest, da je zastopnik ni'i;nistra fi'nanc podrejenim organ am zu ova dovolil. da. ,smejo za ola.jsa.njo odpiacila za- padliii davJcov dovoljerali odplawva- njo v obrokih. Po nasih informacijah ta vest ni resnicna, ker je vprašmnje odplačevanja davčnih za.astankov do kaiica let a 1920. urejono « clenom 79. fimanaiega zakona za 1927/1928 in ge- ncralna direkcija davko\- izza. viveljav- Ijeaija. teh olajšav ni izdala nikakih nadaljinih navodil ali olajSav. Po domovini. d Židovi se preplrajo za krsto. V Senti ob Tisi je umrl 84 letni upra- vitelj židovske cerkvene občine Herman Ney, kateri je opravljal to službo polnih 52 let. Ob smrti je sklenila cerkvena občina, da priredi pokojniku posebno slovesen pogreb. Trije člani pa mso bili za to, da krsto zapeljejo na pokopališče s pogrebnim vozom ternveč da jo nosijo po pokojnikovi zadnii želji odlični židovi. V nedeljo predpoldne se je zbrulo mnogo lmdi in ko so prinesli krsto in jo spravili na po&Tebni voz, se je pririnilo skozi množico okrog 20 židov, ki so po- tegnili krsto z voza, da jo sami za- nesejo na pokopalisče. Nastal ie pre- pir, prerivanje in celo pretep. Trikrat so potegnili krsto z voza in jo zopet dviKnili na voz, ker so nekateri na vsak način zahtevali, da se krsta vozi na pokopališče. Vendar pa so nosači zmagali in ko je došla policija, ie bila krsta že v zemlji. Cel dogodek je vzbudil po mestu veliko nevoljo. d Požar Narodncga gledaHSČa v Novem Sadu. V pondeljek zarano ie pnčelo goreti v novosadskem Narodnem gledališču. Požar je nastal na ta način. da so začele goreti trske, ki so jih dali suSit pri peči za centralno kurjavo. Ogenj se je naglo Siril po poslopju. ki je bilo po večini zgrajeno iz lesa. Zgorelo je vse do tal, reS.Ii so Ie de! Karderobe in del tajn«Sk.ga inventarja. Poslopje je zgradil I. 1892 znani srbski bogataš v Novem Sadu, Gideon Dun- gjerski in jo poklonil že pred voi^ko za srbske jiledaliske predstave. Za varovana je bila Ie garderoba za Din 900.000. Začasno se nameravajo prireiati predstave v dvcrani hotela d Politični umor. V Bistri pri Za- grebu sta se v pondeljek skregala dva kmota radi politike. V propiru je po- tegriil Ivan Spoljar nož in je ranil «oka Ljuibida tako nwarno, da je za orh-ni- "ninUt umrL Ko so orožniki So n,mOflllca' jim k kazal leffilima- ^\^tv^e stranko, mislec, da mu bo to kaj poana^aJo r Silen mraz v New Yorku. Na se- verovzhodu Zjedinjenih drzav je zjio- va nastal siilen mraz. V Novem Ycrku .so imeli v pondeljek 23 stopinj pod niclo, mraz pa so ni popustil. \rec Iju- di je zmrznilo. zeleznu'ni promet je zelo oviran. Mestn* khw. Sreda 25., cetrtek 20. in petek 27. jainuarja: *Pesnik vaga- bund«. Monuunienta'len velefihn v 6 dojanjih o posmi, ljubezni, karnevalu in vinii, V gJavnih vlogaJi svetovna imietnika Conrad Veidt in John Bar- ry more. Izredna sonzaicija! V petek 27. januarja tudi ^redsta.va ob 5. po poldne. — Predna7Jia:nilo: »Ljitbim- kwije«. T'xleji na.jle|>si(h fiJlniov novc prodiikcijo. Kino Gaberje. Sreda 25. jamuarja. »BanäVß zlatih ritdoknijov«. Veleza- iiiiniv film z Buckom Jonesom in nje- govim konjem »Belhn orlojn«. — Od četrtka nap re j se predvajajo »Tajno- sti grehie hise v Alžiru«. SI ike iz O-ri- onta, življenje v zloglaÄiiih hišah in njih tajinosti, trgmx-i z dioklcti itd. Film jo za mladimo neprimeren. — Prodnaznanilo: Velefilm »Damn s ka- mejijami« z Normo Talntad-ge v glav- ni vlogi. Prof. Inz. yinko Sadtw: Obvezno signiranje hmelja. Hmeljarsko društvo v Žalcu novači ?.adnje dni obcinske zastope proti urod/bi o obveznem signiiranju hmelja. V ckrožnici trdi druÄtvo, da bo obvez- no sifgniranje hrneljarjem v neizmer- [io skoda Pozivam HmeljaTsko dru>- štvo, da akoj natančno obrazloži, za- kaj bo to prod.uce.ntom v skodo! Producentom obvezno siigniranje sploh no more škoditi, pač pa Irgov- cu špekulantu. Hmeljarni v Žalcu bi to pač moglo škoditi, kajti neobvezno giigniranjee bi v.ršiJa Jlineljarna, ob- iveznega pa ne bo. Tako Hmeljarna od jcitoveznega siiginiranja no bo iniela, do- bicka. Zakaj se Hmeljarsko društvo zavzeina za interese trgavine s hme- ijemV Ojio mora čiiivati. koristi hmo- Ijarjev! Naravnost zlobna je trdi lev, d.a so v C. S. l\. bridko ke^sajo, da so upeljal* obvezno signiranjo. Da to ni res, do- kiiizuje odgovor, ki sem ga prijel na to- zudevino vprašanje od Hmeljarskega društvia v Žatcu na Češkem, ki se gla- fii: vZ olnieznim signiranjem smo za- don-'oljnii, zaikon se je dobro upeljal in so jo iizkazal koristneffa.« G. Maier - WoinortM^riine., clan nar.elstva nemsko s(*kcijp ilmeljarskfliffa drustva v Žatcu se je Ik-ini ob priliki posetni nasiih kra- jev izrazil skrajno pohvaJ.no o obvoz- iiöm signiranju na Cieškem. Ne.nici bo- do v kratkom u>peljali obvezno signitra- rije po naertu češkoga zakona. Obvozno signiranjo bo zadelo v zi.vo Ie nosolidne trgovine s hmeljem, pro- ducontu pa sploh ne more škoditi. To ve ludi. vodstvo Hmeljarskega druvštva v Zatcu, ki kljub toimi pošLlja take pre- tirane okrožnioe. Občinski zastopi ne nasedajto. gosp. draiv;ni poslanci naj vStvar temeljito pro\K'ijo, pred no nastopijo proti, zbor- nica TOZ naj pa ve, da Hmeljarsko društvo s krivimi in neutenieljenimi navedbami pritiiska na obcinske zasto- pe! Obvezno signiranje hmelja* Ministrstvo za kmej;ijstvo in vode je v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije izdelalo na temelju § 55 spremenjenega zakona o zasčiti indu- strjske lastnine nareclbo in praviinik za uvedbo obveznega sigmranja hm^lj», ki se izvaža iz naše države. Namen nciredbe je, kakor naznania ministrstvo v svojern spremnem dopisu, da se or- gani^ira propaganda za UKodnnj^e pla- >iranje naše^a hmelia na svetovnih tr- ži*č'h in seznani mozemska pivovarska mdustrija s kvaliteto nile k zvezi, potem delegira v hmeljarski svet zastopnike samo ona zveza, ki šteje največ producentov hmelja v dotični oblasti. Po členu 20 načrta pravilnika je naloga hmeljarskega sveta, da odredi Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 10. Celjska posojilnica d. d. Stanje hranllnih vlog nad Din 65,000.000'-. Stante glavnics in rezerv nad Din 8,000.000'-. v Celju V lasini palaöl Narodni dom Podružnlcii Maribor, Sošt«araj Sprejema hranilne vlqge. §§ Izvršuje vse denarne, kreditne In posojitae posle. — Kupuje in proclaja devize in valute. Izjava. Ker govori moj mož Fric Kranjc, da sem se pripeljala okoli Božiča in Novega leta iz Zagreba v Celje, ter da mi je priložil na kolodvoru par zaušnic in nato odšel, izjavljam, da je to gola laž, ker jaz že čez dve leti nisem bila v Celju. Marija Kranjc, Zagreb. vsako lelo po staniu hme jskih na- sadov in na podlagi povpraševanja na svetovnih tržiščih, kakšen hmelj se ima smatrati za kvaliteten hmelj, ki je podvržen obveznemu žigosanju. Hmeljarski svet imenuje v vsaki ob- čin«, odnosno v vsaki vasi, kjer se hmelj sadi, svojega poverjenika, ki mora biti sam hmeljar in ne hmeljski trgovec. Ti hmeljarski poverjeniki imajo voditi točno statistiko o povr- šini hmeljskih nasadov, o vrstah hrnelja, 0 stanju vegetacije, o bolezni in §ko- dljivcih hmelja, o načinu obdelovanja in gnojenja, kakor tudi o donosu in kvaliteti hmelja, ki se pridela v po- sameznih nasadih njegovega področja. Hmeljarski svet ima svoj sklep glede kvalitetnega hmelja takoj sporočiti vsem poverjenikom, da obvestijo hmeliarie in jih pozvati, da prijavijo take vrste hmelj v primeru prodaje v svrho ži- gosanja Hmeljarskemu svetu. S kolektivnim žigom se signira, kakor rečeno, samo kvaliteten hmelj, ki je predpisno prepariran in konser- viran. Pod tern izrazom se razume cela procedura postopanja s hmeljem, počenSi od obiranja pa do pakovanja v svrho izvoza. Kvaliteten hmelj mora biti po Č1. 22 pravilnika dobro obran, brez primesi, brez listja, dobro osušen, toda ne pri previsoki tempe- raturi nad 38° C, kar se lahko raz- pozna po barvi lupulina, ki mora biti zlatorumene barve. Hmelj mora imeti lepo zeleno in sijajno barvo, ne sme imeti češnove arome ali sličnega duha. Šišarice ne smejo biti grobe in nad 5 cm dolge. KonČno more biti hmelj v takem suhem stanju, da se ne more pokvarlti in ne menjati barve ali vonja. Hmeljarski svet ima po zahtevah svetovnega tržišča odrediti žveplanje hmelja in predpisati tudi način žvep ljanja. Hmelj se mora pakovati v bale in balote, ki morajo imeti stalno obliko in težo, katero odredi hmeijarski svet. Hmeliarski svet odreja skladišče, kjer se ima vršiti signiranje in plombiranje hmelja. V tako svrho ne morejo slu- žiti privarna skladišča trgovcev, del- niSkih družb ali slično, marveč samo zadružna skladiSča. Hmelj, ki se pro- ducira v eni hmeljarski oblasti, se ži- gosa samo v enem osrednjem skladi- šču. Vendar lahko osnuje hmeljarski svet tudi ekspoziture v posameznih eksportnih središčih, kier se vrši pa- kovanje in ž go^anje hmelia O žigo- sanfm hmelju se izda potrdilo, ki ob- sega vse podatke žiga in ki se mora taksirati, ako se potrdilo glasi samo na eno balo z 2 Dm ; od 2 do 10 bal z 10 Din in preko 10 bal do največ 20 bal pa z 20 dinarjev. Za s'gniranje in plombiranje ter izdajo potrdil se bodo pobirale takse, ki jih bo vsako leto posebej določil hmeljarski svet. Izkup ček iz teh taks se bo porubil za kntje režijskih stroškov, kakor tudi za osnovanje in dotiranje rezervnega fonda, ki ima služiti za razvoj in na- predek ter izboljsanje produkcije kva- litetnega hmelja, za pobiianje škod ljivega mrčesa, za propagando in re- klamo za eksport hmel)a. Vsak producent, ki bi izvozil ne- žigosan kvalitetni hmelj, odnosno, ki ga ne bi prijavil hmeljarskemu svetu, n ima kaznovati z globo v višini 10% od dnevne cene hmelja onega dne, ko Se ga je zasačilo. Kazni se stekajo v rezervni fond. Žigosanje hmelja se ima vršiti v dobi glavne izvozne sezone od avgusta do novembra vsaki dan, v dobi izven glavne sezone pa le po potrebi. Po- slovna doba traja od 1. julija do 30. jun. p. I. Hmeljarski svet ima o svojem delovanju sestaviti letno poročilo, ki ga mora predložiti vsako leto produ- centom na občnem zboru Kakor vidimo iz gornjih navedb o vsebini obeh načrtov, je osnovna ten- denca mimstrstva, da se čim izdatneje zaščitijo interesi producenta ter da se eliminira iz trgovine s hmeljem ne- potrebne spekulativne posredovalce, ki so ravno v zadnjem času povzročili hmeljski trgovini ogromne škode. Ten- denca načrtov je, da se osnujejo ob- vezne organizacije z močno avtoriteto v interesu našega izvoza, kakor tudi v interesu čim večje povzdige pro- dukcije kvalitetnega hmelja. Pomisleki, ki jih zaenkrat imajo ne- katere organizacije hmeljarjev proti upeljavi obveznega z'gosanja hmelja, so izraz bojazni, katero diktira neke vrste konzervativnost in se nam ne zdijo stvarno dovolj tehtni in utemeljeni, da bi se namesto obveznega žigosanja upelja'o le fakultativno žigosanje hmelja, ki samoumevno naSemu hmeljarstvu niti cd daleč ne bi moglo prinesti onih koristi, kakor jih more obvezno ži- gosanje. Kupim elektro-motor 1 — 1V2 HP, za celjski tok, v brez- hibnem stanju. R. Perdan, Celje, Matije Gubca ulica. Prii iMwity frboueljslil in \i in dosIüyljQ u dom c mesto in okolici Franio Jošt, Colje, Aleksandrova ul. 4 Praktihontinia z tooljso šolsko izo- brazbo se sprejme. Ponudbe pod poštni predal 74, Celje. Prednost imajo one iz okolice. Dvc lepi t»**govski hiči blizu fame cerkve in postaje na juž. 2el., I. nadstropje, 5 sob, lcp lokal, vrt, posebej pralna kuhinja, divarnica, svinjski hlev, za Din 90.0G0-—, potrebno samo Din 30.00O'—. Franjo Jager, Celje, Dolgo polje 1. 3-3 Ucenke za strojno pletenje sprejmem. Mica Križanič, tovarna pletenin, Celje, 3 Polule 4. 3 Sprejme se vajcneG za milarsko stroko Ponudbe pod poStni predal 74 Celje. Prednost imajo oni iz okolice. Soba za pisarno ali meblovana, se odda takoj na Dečkovem trgu 5t 2, pri Skaberne. Dva nova krasna moška maskina kosiuma zelo po ceni naprodaj. Naslov v upravi lista. Franjo Dolžan, Celje Za k»*esijo St. 4 KSeparstvo in naprava strelovodov, Pokrivanje streh in Vodovodne ln&%alao«je, nopreva moderno« hlgijeničnih kopalnih sob, klosetov in zdravstv. naprai^ Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. In fin o Celju se pripopoca za vsa ir tiskarsko stroko Bpa- dajoča dela, ki jila izvpšujo okusno in po zmei»ni ceni. Dclaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne trani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladostl, da stradal ne boä v starosti! EAST!« DOM Obrestuje hranilne 4^1] O vloge po %~P |2J O VcCic stalnc vloge po dogovoru naiugodncjc. Tamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnostil Pri naložbl zneska do SO Din se dobi nabiralnik na dorn. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Iz malega raste vcliko! Tiska in kdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja. tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.