n rtmnKtri| * Posamezne SteTllke t Ka- S ! Tadne Din —‘50, ob ne* S deljah Din 1'—• ■ .TABOK* vsaii dan, raivon * J nedelje m pratuikov, ob 18. uri z ■ a da-umom naslednjega One ter stanc 3 J mesečno do polti D 10*—, *a iao*. ■ <* temstvo D 18 — ,do*Uvljen nadoni 5 3 D U*~, aa izkaznica 1) 10*—. In s er a ti po dogOToru« 3 Naroča »e pri upravi -TABORA*, a MARIBOR, Jurčičeva ulica stev, 4. ■ a Poštnina mazana v gotovini. \BOR CKanrr'Z'2?z'JMrj: Leto: Maribor, sreda 28. junija 1922. m »TnrwTWT»miminnini., j Posnmpzn« številke i Na. : radue Din —»50, ob no* ■ deljah Din 1*—. . URBDNltiTVO su naboj. r Afnri-3 boru, Jurčičeva ul. št. 4, i. nad- ■ s^ropje. TeUion intemrb. št. 270. 3 OPRAVA se nahaja v Jurčičevi ■ ulici at. 4, pritličje, desno. Tele« 3 ou št. 24. SHS poštnočekovui račun štev. 11.787. 2 Na naročila brez denarja a« n« m ozira. — Rokopisi se ne vračajo. ■ Miiiaiama«' Številka; 144. Gosnod Ivan Hribar. Maribor, 27. junija. Molčali smo! Molčali takrat, ko je Gospod Ivan Hribar, pokrajinski namestnik v Ljubljani, pred celo našo lugoslovensko javnostjo nas Slovence diskreditiral z afero Windisehgr.atz-0ve vilo na Bledu, in ko je morala vlada obsoditi način, kako je v tej zadevi Postopal. Molčali smo, ko jo isti g. Hri-onr, ki je še decembra 1. 1. pisal na direkcijo agrarne reforme pismo, da je knez Windischgratz »največji protiv-naše države« in da se vsled tega no ukiniti sekvester nad njegovim loietjem, da je isti g. Hribar spomladi 1922 izposloval ukinjenje sokvestra in Pvofaniral naše nacionalne interese. Molčali smo lani povodom razprave o Upravni razdelitvi države, ko je g-Hribar z vsemi silami delal prali vsem Gospodarskim interesom naših ob me j-Mh krajev in je predlagal v Beogradu načrtov za razdelitev Slovenije, led temi načrti se je glasil eden v tej sTneri, da naj gre meja med oblastima Sloveniji iz mislinjske doline preko Kozjaka ob mejah konjiškega, in ro-Gaškega okraja. Tako bi po Hribarje-Vem načrtu res bila mariborska oblast nacionalno okrnjena in ogrožena. K Sl®Či so Hribarjevi načrti vsi romali v ministrske koše in so se sprejeli, predlo-Gi naših zastopnikov, ki so nam zasidrali nacionalno krepko »Savinjsko do-1110 in še kozjanski in šmarski okraj. Molčali smo tudi o tem, da je g. Iv. Hribar še po sprejetju zakona o upravni razdelitvi države skušal najti pot, kako bi nas obmejne Slovence okrnil Za pridobitev upravne enote v obliki mariborske oblasti, da je skušal vpreči v to deta gg. okrajne glavarje itd. Da si je bila to v očeh Vsakega poštenjaka očitna zloraba visokega položaja, katerega zavzema g. Iv. Hribar W namestnik kralja, ki je prisegel na U-Stnvo, smo vendar v interesu stvari tka vse to molčali. Še manj pa nam je Padlo v glavo, da bi se posluževali ostudnega osebnega boja in iznašali ojegovo osebno umazano perilo, kakor Pekateri, drugi listi, duši smo tudi za 0 vedeli. p Danes pa ne moremo več molčali. Ivan Hribar, ki je prisegel na usta-in mora biti njen najVišji čuvar v Sloveniji, jo zopet drzno izigral svoj 'Položaj in — no zavedajoč se svojega ftTadniškega položaja! — podal beo-Gfajskomu listu »Vreme« glede razde-utve države v oblasti izjavo, ki bi_jo 5X1 pač lahko podal kot zasebnik .nik-?ap Pa je ni smel podati kot uradnik in *°t služabnik države, na katero ustavo Položil prisego. » »Ničesar bolj zgrešenega« — jo do-g. Hribar — >se ni moglo zgoditi kakor se je zgodilo z razdelitvijo državi Pa oblasti. Slovenija je vsikdar te-’la za tem, da se ujedini, da postane celota, da prenehajo enkrat vse oite razlike med Štajerci in Kranjci. In k° je bilo enkrat zgodovnsko delo že iz-se je pojavila ta razdelitev, ki ^ *opet razkosala celino.« r, D. Hribar je očividno zaostal za du-časa. Zedinjeno Slovenijo smo »ahtevali pod habsburškimi trinogi, ko *Hti oddaleč nismo mogli sanjati o dnižitvi vseh Jugoslovanov in nam je da zedinjena Slovenija največji ideal, katerem smo takrat pač nekatemiki ankdi, zedinjena Jugoslavija, v kateri ?°r&jo pasti nele malenkostne moje °d Štajerci in Kranjci, ampak tudi 8 °ta med Slovenci, Hrvati in Srbi ter ® oiora ves narod amalgamirati v eno ^ Zato je danes Hribarjev klic po ■j dojeni Sloveniji anahronizem, vre-11 kaikeca avtonomističnega in se- Konec prometne ■ stavke v Avstriji. Stavkajo le še uslužbenci cestne železnice na Dunaju. DKU Dunaj, 26. junija. Malo pred polnočjo so zaupniki sočialno-demo-kratske zveze prometnih uslužbencev z veliko večino glasov sklenili, končati stavko in takoj izdati potrebna navodila za zopetno vzpostavitev prometa na železnici in poštnih in brzojavnih uradih. Ze opolnoči je bil telefonični promet zopet vzpostavljen. Radi tega bo jutrišnja seja narodne skupščine, na kateri se bo skoraj gotovo razpravljalo o stavki, potekla popolnoma mirno. Vlada bo stavila predlog, ki vsebuje sledeče točke: Dovoljenje indemnitefe za doklade, ki jih je vlada v zadnjih dneh dovolila državnim nastavljencem. 2. Določitev modusa za bodoče plače potom narodne skupščine. 3. Ureditev družinskih doklad. 4. Izplačevanje mezd v dveh mesečnih obrokih. 5. Avtomatično znižanje mezd v slučaju padanja cen in s tem tudi indeksa. DKU Dunaj, 26. junija. Radi mezdnih sporov s socialdemokratično mestno upravo so danes uslužbenci cestne železnice začeli stavkati, kljub temu, da stranka in zadruga s tem ne soglašata in da to nasprotuje polnočnim sklepom zaupnikov. Po umoru' dr. Rathenau v SMemčSJs. Govor kanclerja dr. Wirtha. — Republikanski režim ojačen, mir se ne kali. — Proglašeno je izjemno stanje. DKU Berlin, 25. junija. V državnem zboru je govoril kancelar dr. Wirth prisrčni spominski, govor umorjenemu ministru Rathenau in izjavil med drugim: Bil sem danes priča velikanski demonstraciji v Lustgartenu. Tu je bil red. disciplina. (Proti desnici). Toda — da se ne boste razočarali. Pod mirom in redom kipi vulkan in če enkrat izbruhne, bodete videli, kaj bo s potem! (Viharno ploskanje v zbornici i in na tribunah.) Minister Rathenau je bil tisti, ki jo dejal: Dajte svobodo de- kovali s strahom, je potekla povsem miimo. O kakih nemirih in preobratih poskusih ni nobenih poročil. Več politikov se je izrazilo, da so povzročitelji atentata na dr. Rathenaua dosegli ravno nasprotno, kar so nameravali želeti. S tem so republikanski režim le znatno ojačili. DKU H e le in g f or s, 26. junija. Po naročilu nemškega poslanstva je prijela policija na parniku »Riigen«, ki je dunes prispel semkaj, tri osebe, ki so osumljene sokrivdo umora ministra mekratični Nemčiji/da bo' y srcu Ev- Rathenaua. Vsi trije so se izdajali rope nastala država, ki bo trajna straža miru. Vsi naši opomini so bili zaman. Kri in maščevanje je bila njihova deviza in šele ko so uvideli, da bo trpel ves svet, če bo Nemčija uničena, se je pomirila njihova jeza. Nemogoče je, da bi 60-milijomski narod trajno o-stal pod vlado raznih komisij, zlasti ni angleške pomorščake, ki potujejo Wiebourg. Preiskava se nadaljuje. DKU Berlin, 26. junija. Prvi u-speh odloka, vlade glede izjemnega stanja je bil, da so nacionalna društva odpovedala za dne 28. t. m. nameravane demonstracije proti versaillski pogodbi. Med večinskimi socialisti in mogočo, daJn se mogla pod tejpi vplivi neodvsnimi so vrše pod vtisom aten-rnaviti močna, krepka nemška demo- pogajanja z namenom, ustanoviti kracija.. H koncu je denal: Dvoje je po- socialistično delavsko zajednico, da trebno: 1. da ne dovolimo politike z ip na ta način .prišli nezavisni v kabi-uttimati in termini in 2. da ni v Nem- ne^ čiji_ nobeno politično_ diktature. Naga pari2, 26. junija. (Wolf.) politika se suče na osi pametne rešitve Ministrski predsednik Poincare je izra-repar a oljskega problema. I redvsein jjq zjl nemškemu poslaniku dr. Mayerju pa treba, potrplnema in zopet po ,rpl.ie- sv0-e soža]je ng(j umorom državnega ministra dr. Rathenaua. DKU L o n d on, 26. junija. Poročilo o umoru ministra dr. Rathenaua je izzvalo v tukajšnjih diplomatskih krogih podaR11 z^tonniki‘ ljadske velikansko presenečenje. Ministrski pred- demokratske in bavarske fedn!k ,Uo/d„9e.?rgu Jfi n pa. Ni sramota, če skušajo nekateri možje od skrajne levice do skrajne desnice navezati stike in doseči sporazum z vsemi narodi. (Ploskanje od komunistov do centruma in na vseh tribunali). Na to so stranke, stranke ter Hannoverci izjavo, v kate- kanclerju dr. Wirthu brzojavno sožalnico. ri na.glnšajo, da odobravajo varnostne R , BdfUn» 26. junija. r».dsed-odredbe. ki jih je izdala vlada. nik države j e poveril državnemu kance- DKU Berlin, 26. Včerajšnja ne- 'M'« ?r. Wirthu do nadal]nega posle delja, ki so jo z mnogih strani priča- zunanjega ministra. —o-— r Rumunski učitelji v Beogradu. širilo vesti, da so v Bolgariji zbirajo ad, 27. junija. (Izv.) VBeo- mctčne tolpe, ki nameravajo udreti na ion »VitoUo.r »M. nase ozemlje in vzeti s sabo nase drz Beogri grad je dospelo 120 učiteljev in uči teliic iz Rumunije, ki nameravajo obiskati več krajev naše države. Reorganizacija uprave v Bosni Beograd, 27. junija (Izv.) Pokrajinska uprava bo te dni ustavila funkcije. Okružni načelnik Milan Nikolič je odpotoval, v Beograd. Kakor se sliši, bo imenovan za velikega župana v Sarajevu. . Konce skopljanskega procesa. Skoplje, 27. junija (Izv.) V prO' rzav- Ijane, ki bi naj kot talci jamčili za življenje obso jenih. Knez državice Monako umrl. DKU Pariz, 26. junija. (Havas). Umrl je knez kneževine Monaco. Italija ne bo odklonila naših predlogov. Beograd, 27. junija. (Izv.) Do včeraj ni dobila naša vlada nobenega jporočila, da bi italijanska vlada odbila mašo predloge. V nasprotju z razširjenimi vestmi je upati, da bo italij- vla- oesu proti pomočnikom bolgarskih tolp da tokrat sprejela mase predloge in iz-so bile razglašene slede smrtne obsod- promembe konvencij. Rimska posveto-be: Aleksi.) Jačič, Petar CabiČ, Doljče vanja so se zavlekla iz tega vzroka, ker Pilovič, Petar Fafičin, Grafia Ja.nelic. se italijanski zunanji minister nahaja Vsak obsojenec ima pravico prositi za v Koponhngenu in, pričakujejo, da jtoda pomiloščenje. Med procesom so se raz- svojo mišljenj^ paratističnega hujskača, nevreden p& g. Ivana Hribarja, kraljevega namest« nfka, ki bi moral biti najvišji čuvar ustave proti vsem hujskačem zoper te meljne določbe ustave. Čo daljo g. Hribar fantazira v navedeni svoji izjavi, da je razdelitev v. gospodarskem oziru škodljiva, v političnem pa brezmiselna in da je ta raz delitev le plod demagogije, so te fantazije pač znak duševne senilnosti na eni strani, na drugi strani pa drzno izrabljanje visokega položaja, ki ga zavzema g. Hribar. Človek, ki je v času svojega uradovanja kot najvišji šef Slovenije pokazal toliko upravne nesposobnosti kakor, g. Hribar, ki jo mirno pripustil težko prehranjevalno krizo minulo zimo im ki je naše Prekmurje potom svojih u-pravnih organov srečno spravil tako daleč, da bi danes velika večina Prekmurcev glasovala za Madžarsko, tak človek naj ne govori o škodljivosti! in demagoštvu onih določb, ki dajejo našim obmejnim krajem priliko in možnost, da so gospodarsko, politično in kulturno morejo samostojno razvijati v oni meri, ki je nismo bili deležni pod vlado gosp. Hribarja. Človek, k javno v beogra jskih časopisih hujska in ščuva proti določbam ustave, na katero je kot kraljevi uradnik prisegel in katero čuvati se je zavezal, ne spada še dalje na to mesto. Zato je naša odločna in nujna zahteva, da se nemudoma imenujejo novi veliki župani za mariborsko in za ljubljansko oblast_____________________________ ' r Proti demokraciji v Nemčiji. Nemčija ima novo krvavo senzacijo: umor zunanjega -ministra dr. Rathenaua. Od prevrata sem je padla V Nemčiji že cela vrsta političnih žrtev; Luxenburgova, Liebknecht, Kurt Eis-ner, Erzberger in drugi. To nam priča,1 da se sedanji demokratični režim bori z ostrimi in brezobzirnimi nasprotniki.] Luxcnburgova, Liebknecht in Eisneil so šli daleč na levico, pa se je takrat’ reklo: padli so kot eksponenti komunizma. Erzberger ni bil niti komunist’’ niti socialist. Padel je kot eksponent demokratične sredine. Isto velja o dr, Rathenau. Ni boljšega dokaza o demokraciji današnjega režima kakor sta oba poslednja politična umora. Kri; ki je curljala iz umirajočih žil dveh vodilnih nemških poltikov, je jasno znamenje, kako teživa pota hodi v Nemčiji oni režim, ki jo danes edini mogoč s demokracija na znotraj in lojalnost n zunaj. - v ' Dr. Rathenau, ki je padel kot žrtev poltičnega atentata,, jo bil zastopnik onih političnih slojev, ki leže v sredini med dtvema skrajnostima. Ena taka) skrajnost jo komunizem, druga vse-nemški nacionalizem. Dr. Rathenau sij jo postavil nalogo, da ustvari most1 med obema skrajnostima in da pripel jel nemirni nemški čoln v tiho vode miru* in pozitivnega,dela. V predprevratnil Nemčiji je veljal kot osebni prijatelj cesarja Viljema, ni pa bil njegov oboževalec in jo v svoji poprevratni knjigi! »Der Kaiser« brezobzirno in krepko! ožigosal napako starega režima in »kadi zerstva«. V novi doibi, ki jo je nastopila Nemčija, se je postavil na stran republike, sledeč le svojim demokrati* nim načelom. V svojih' socialnih nazorih je zastor pal stališče svobodno in kritično mislečega človeka, Id se na slepo ne udi-jnja nobeni struji in zna premotriti | vsako doktrino s kar najbolj realnega) [vidika, ne izgubljajoč izpred oči veli-\kanskega pojava v sodobni zgodovini; rtade širokih ljudskih’ mas. Sicer .ie dr. Nathenau potekal iz kapitalistične o-bitelji; njegov oče je bil eden največjih industrijalcev Nemčije. Po njem jo dr. Rathenau podedoval fanatično ljubezen do dela. Najvažnejše je bilo Ra.thonauovo ^tališče v aunanji politiki. Tu si je na-Jcopal smrtno sovraštvo onih, ki ne pnajo misliti prevdarno in politično. V novi Nemčiji zavzema zunanji mnister jplaleko odgovornejše stališče kakor jpredseclnk vlade oziroma predsednik (republike. Od zunanje politike je odtisna bodočnost Nemčije. Da si je sedanja nemška večina izvolila Ratlie-paua, je le dokaz njegove sposobnosti. Rathenau se je tu postavil na čisto jrealno bazo: razmere so izpremenjene, razmerje sil je tako in tako, Nemčija ima voliti samo dvoje: ali se z lojalnimi odnošaji do zaveznkov približa današnjemu stanju v Evropi, ali pa se Izvrže slepi sili, ki bi utegnila popolnoma razkrojiti njeno notranjo in županjo strukturo. To je in mora biti sta-jišče vsakega odgovornega državnika (v Nemčiji; izgleda pa, da ga je Rathe-oau zastopal preveč prepričano in iskreno, radi česar so ga dan za dnem napadali nacionalistični krogi, pristaši »revancha« in »ancien regimea.« Kako vplivni in izziva joči so nasnrot piki demokratičnega režima v Nemčiji, to smo imeli priliko zabeležiti pred par dnevi, ko smo poročali o sprejemu predsednika Eberta v Monakovem in bivšega vojskovodje Hindenburga v IJVIarienbergu na Pruskem. Če primerjamo tam opisano dogodke s poročili o umoru dra Rathenaua, se ne moremo ubraniti misli, da se nemška reakcija koncentrira, si pridobiva novih moči i pripravlja presenečenja a la Kapp v Berlinu... V vseh državah, ki so trpele vsled ro.jne, opažamo neprestano laviranje državne osi od novega režima k staremu; reakcija še ni strta tako kakor demokracija ni dograjena. V Nemčiji je to sunkovito nagibanje zelo očitno. eniško meščanstvo še živi v Bismarckovem duhu iin misli monarhistično tudi takrat, ko se navidez navdu-guje za republiko. Že Hegel je dejal, da je'nemškemu značaju prirojen rešpekt |>red močno roko. »Faustrecht« ima globlje korenine nego si običajno mislimo- Povrh tega so »kajzerski« časi pol-pi nemške moči in slave. S pojmom monarhije so zvezane najlepše nacionalno tradicije, zlasti pa ideja o po-flanstvu nemškega naroda, ki jo jo.toliko naglašal Viljem. To so osnovne piisli, ki se na najrafiniranejši način razpredajo po vseh slojih nove Nemčije. Treba je pogledati manjše, provincialne nemške liste, da se prepričamo, Jiako rafinirano in sistematično vedo pristaši »ancien regimea« hujskati proti republiki in širiti rnržnjo do ver- saillske mirov, pogodbe, »matere vsega hudega«. Ta podrob^ propaganda, prehaja širjim slojna v meso in kri; pot ji krčijo r^ne kalamitete, ki jih je vse polno tako v Nemčiji kakor drugod in katere ve agitacija naprtiti odgovornemu režimu. To podrobno hujskanje po listih, shodih, javnih lokalih se razliva kakor strup po Nemčiji in že učinkuje. Bodisi da so bili Rathenauovi atentatorji eksponenti kake organzacije ali samo fanatiki svoje ideje, enoje gotovo: m ili t ar iss t i en o-j unk arski stVup že zopet trnje mlado, demokratično Nemčijo. Upati pa je, da, bo novi atentat vzbudil demokratične množice iz letargir je in jih izzval k ostri borbi proti^ re-akeji. Strup je treba ob pravem času paralizirati; ljudstvu je treba pokazati v pravi luči značhj in cilje veakcijo-narne propagande. Kakor kažejo znamenja. bo prebujanje mas le zdrava posledica hujskaške politike. Reakcijo-•narji utegnejo doživeti še neprijetna razočaranja. Ni pa treba niti omenjati, da je razvoj dogodkov v Nemčiji važnega. pomena tudi za našo^ državo, saj tudi preko naše zemlje t©če ^ fronta z demokracijo na eni in reakcijo na drugi strani. Dr, R. Pipuš: Prazniki. (Dalje.) Tu je treba omeniti tudi takozvane norme, to so zadnji 3 dni Velikega tedna, Velikancčna in Binkoštna^ nedelja, Tetovo, Božični večer in Božič. Te d,Mi niso dopustne gledališke igre, plesi in druge hrupne veselice. Precej zmešnjave mod prebivalstvom so v zadnjih letih napravila naša oblastva, deloma pa tudi naši novinarji z državnimi prazniki. Praznovali smo že veliko število raznih državnih ali narodnih praznikov, ki so^ zlasti med produktivnimi sloji povzročili že mnogo nevolje, narodnemu gospodarstvu pa ogromno škodo. Malo ljudi pa je pri nas, ki bi danes vedeli, ali in katero državne praznike imamo ii^ v kaivi obliki jih naj praznujemo. V Uradnem listu št. 164 iz leta 1019. je deželna vlada za Slovenijo razglasila ukaz ministra notranjih stvari od 15. novembra 1919 št. 8.131. V tem razglasu naznanja deželna vlada, da naj se po odločbi kraljevske vlade tudi letos (torej 1919.) in v bodočo proslavlja kot državni praznik prvi dan decembra, istotako Petrov dan (12. julija) in Vidov dan (28. junija). Te dni bedi v vseh svetiščih svečana božja služba. — Posebej pa se umeje, da morajo na te dni biti zatvorjene vse šole in da počiva delo v obče, posebno pa pri državnih in javnih oblastvih. Čudno je. da ta ministrski ukaz od 15. novembra 1919. ni bil objavljen v »Službenih No- Feuilleton. Splitsko gledališče. Prva sezona Narodnega gledališča v Splitu se bliža h koncu. Vodstvo zaznamuje lahko velik uspeh, čeprav so se mu postavljale nasproti velike zapreke, ki so pri vsakem ■novem gledališču neobhodne. Dasiravno je splitska publika precej izbirčna in se ne zadovoljuje z vsakim delom in vsakim igralcem, je bila vendar s sezono zadovoljna in je ponosna na svoje mlado gledališče. V ansamblu za prihodnjo sezono se bo izvršilo nekaj izprememb, tako odide nazai v Zagreb ga. Nina Vavra, 'ki je bila le dodeljena za prvo sezono. t)d Splita se je poslovila te dni v vlogi majke v »Smrti majke Jugoviča«. Splitčani so ji pri poslovilnem večeru priredili presrčne ovacije, kar je pokazalo, kako jse jim je v kratkih mesecih priljubila. — Splitsko Časopisje enoglasno obžaluje, da ga Vavra ne ostane še nadalje v Splitu. Vrzel, ki nastane z odhodom ge. Vavre Izpolni gledališče z angažmajem dosedanje članice našega mariborskega Narodnega gledališča, ge. Štefe Dragutinoviče-ve. Nova opereta Roberta Stolza v Zagrebu- V zagrebškem Music-Hallu upri-zore ta teden prvič v Jugoslaviji Stolzo-jvo tridejansko opereto »Ples v srečo«. Robert Stolz je poznan širom sveta kot *den najboljših modernih operetnih komponistov tako, da so nekateri mnenja, da Je prekosil celo slavnega Leharja. Stolz iejiostal osobito popularen _§_ svojimi ka- vinah«. Že iz tega sledi, da mu vlada ni pripisovala moči zakona. Pač pa je v »Službenih Novinah« od 1. decembra 1919. št. 152 v službenem delu bil objavljen sklep, katerega je ministerski svet pod predeedništvom regentovim sprejel v svoji seji od 18. novembra 1919. Ta sklep je objavljen v številki 23 Uradnega lista od 19. febr. 1920. S tem sklepom se določuje, da se prvi december vsako leto proslavlja kot državni praznik. Da je bilo treba ta sklep sprejeti v seji ministerskega sveta pod predsedništvom kralja oziroma njegovega namestnika, iz tega sledi že, da minister za notranje stvari sam tudi takrat, po na/ziranju ministrskega sveta samega ni imel pravice, uvajati državnih praznikov. Ker se je pa s sklepom od 18. novembra 1919.. objavljenem v »Službenih Novinah«, proglasil za državni praznik samo prvi dan dec. sledi iz tega tudi, da Vidov dan in Petrov dan ne veljata za državne praznike. Res vlada ukaza od 15. novembra 1919. št. 8.131, ki ga je glasom Uradnega lista št. 164 iz leta 1919?'izdal minister notranjih stvari, ni predložila zakonodajnemu odboru. Ako bi ta ukaz ministra notranjih stvari imel kdaj obvezno moč, bi jo bil v smislu ustave spet zgubil, ker ni bil predložen pravočasno zakonodajnemu odboru. — Uradni list od 23. ma ja 1922. št. 52 pa objavlja zakon od 28. febr. 1922., s katerim se ukazuje vsakoletno proslavljanje dneva 1. dScembra kot narodnega praznika. Š tem je končno določeno, da velja pri nas dan 1. decembra in sicer samo ta dan za narodni praznik. Da ne bo nesporazumljenja, bi bilo u-mestno, da bi vlada v Uradnem listu izrecno preklicala svoj razglas od 15. novembra 1919, ki itak nikdar ni imel veljave. Za nas torej nista narodna praznika niti Vidov dajt niti Petrov dan. Ker je kralj Peter mrtev, proslavljanje tega dne itak samo ob sebi odpade. (Konec prih.) Politične vesti. * V narodn! skupščini v seji 26. t. m. se je nadaljevala razprava o proračunu. Govorili so: Stojan Protič, ki ni povedal nič konkretnega. Momčilo Ivanič, ki je govoril 30. klerikalnim poslancem, ker so člani vladnih strank odšli iz dvorane, dr. Mandič, ki je kritiziral sedajni režim. Spahovec Hadji-kažič o odnošajih med muslimani in vlado. * Prvi redni državni proračun. Šele letos je predložen zastopstvu naroda, n ar cd n i*sku p š čini, prvi redni proračun naše države. To pomeni jaki temelj konsolidacije naše države, pa tudi trden temelj večjega zaupanja inozemstva v finančno moč naše države nego doslej, ko smo živeli ob samih dvanajstinah. Iz ek sp o žeja finančnega mini- stra, ki ga je podal v .seji narodna skupščine minolo soboto, razvidimo trdno voljo njegovo, in cele vlade, da spravi državno gospodarstvo v, ravnotežje in v jed. Njegov povdarek dejstva, da se država že sedem mescev vec ni zadolževala pri Narodni banki ter da ne bo dolgo, ko bomo imeli aktiven državen proračun, mora vsakega državljana navdati z zadovoljstvom. —' Fin. minister dr. Kumanudi je slikal razvoj budžeta od 1. 1919. pa do letošnjega proračuna. Od 9 milijard prvotno predvidenih izdatkov se je skrčil proračun na 6„275,577.804 din., tako da. je primanjkljaj še znašal krog ene'milijarde. Ker so nekatera ministrstva še zahtevala povišanje kreditov, se je fi* nančni odbor ponovno temeljito bavil z vsemi zahtevami in znižal proračun končno na 5„690,663.243 din. Revizija doklad se je izvedla s tem, da se v bud-žetu obstoječa, a že izpraznjena uradniška mesta niso izpopolnila. Redukcija uradništva znaša 9916 oseb. S prenosom orožništ.va iz vojnega, v notranje, finančne straže pa v finančno ministrstvo se je prihranilo 58 mil. izdatkov. Glede neposrednih davkov je dr-Kumanudi na • podlagi številk dokazali da so bili od sept. 1921 do 30. apr. 192-' proračunani na 140, vplačanih je Pa bilo 116 milijonov. Več kot je bik* predvideno, so plačale Srbija, Hrvat* ska in Slavonija, Dalmacija in Voj-'??' dina, manj pa Slovenija ter Bosna ifl Hercegovina. Naši klerikalci, ki P° svojih listih vedno vpijejo, koliko pr®* več plačuje Slovenija in da Srbi nične plačujejo, so strme poslušali ta na številkah doneča izvajanja. Reforma dačevanja napreduje vidno. V Srbiji s® je mesto dozdajnih okrožnih blaga]11 uvedla finančna uprava in se jo centralizirala finančna služba. Uvedli 60 se tam tudi novi davki: invalidni, da/ vek na bogataše in na poslovni PJ*^ met. Tudi v carinski politiki so so ^ izvršile in se še izvršujejo sprememP®; Enako v organizaciji graničnih čet, k1 so potrebne, ker tihotapstvo še vedno cvete. Izdelan je tudi že načrt za en?‘ ten monopolski zakon. Glede valute J med dragim izjavil fin. minister. ima v rokah dokaze, da Zagreh in. Ijf bljana povzročata padanje dinari01 umetnim potom. Izdala se je odredba® prometu z devizami in valutami, ter s je odredilo, da poslujeta zagrebška 111 beograjska borza istočasno, ker je W grebska dozdaj izkoriščala sklepne be^ grajtske levim Daši je sestavljen budžet v dinarjih, Zagreb in LjubU^ na še vedno notirata v kronah. Na*1 piti bo treba tudi naš denar, ki ^ j0 inozemstvu (okoli 600 milijonov K). ^ se dvigne kura dinarja. Stomilijon«* posojilo v inozemstvu se bo porabilo v produkcijske svrhe. Tudi 7% -no Pj' vesticijsko posojilo, katerega je pisalo prebivalstvo 337,208.160 dP^ baretnimi šansoni in modernimi plesnimi »šlagerji«, Opereta »Ples v srečo« je doživela prvo premijero lansko leto na Dunaju, kjer so jo doslej igrali že preko tristokrat. Pač lep uspeh. V Zagrebu bo ulo-go Lizzi pela ga. Ančica Mitrovičeva, znana tudi Mariborčanom izza njenih letošnjih gostovanj v našem gledališču, Desire gdč. Rene Polar, Fritza g. Koko-tovič, Mutzenbecherja pa g. Povhe, naš bivši dobri znanec. Delo režira in dingira g. A. Mitrovič; bivši ravnatelj varaždinskega mestnega gledališča. Nova dela Diuka Šimiinoviča. V beograjski knjigarni Geča Kon izide v prihodnjih dneh najnovejši roman znanega hrvatskega pisatelja Dinka Šitnunoviča-Roman se imenuje »Porodica Vinčič«. Poleg tega pa izide v založbi beograjskega »Vremena« v kratkem Šimunovičeva povest »Alkar«, ki je izšla pred leti v njegovi zbirki »Mrkodol«, katero je izdala »Matica Hrvatska«. - Kriza bolgarskega vseučilišča v Sofiji. Bolgarsko vseučilišče v Sofiji se nahaja že dalje časa v iako mučni krizi. Kriza je izbruhnila najprej vsled neke odredbe bolgarske vlade glede spremembe slovnice bolgarskega jezika, s katero je vlada kršila suverenost znanosti in auto-riteto zavoda. Profesorji in večinoma tudi dijaki so se odločno uprli takemu postopanju s strani vlade. Temu prvotnemu vmešavanju vlade v notranje zadeve vseučilišča in znanosti pa so se v novejšem času pridružila še druga. Tako na-me_rava Stambulijski odpraviti doseda- nji način imenovanja vseučiliškihprofesor jev ter dati dijakom samim pravico, da si sami volijo profesorje. To je očvidno koncesija komunistom, ki bi radi pometli z »buržtijskimi« profesorji. Vendar pa so med dijaštvom komunisti v manjšini. Dalje prepoveduje bolgarska vlada oziroma njen predstavitelj in šef Stambulijski vseu čiliškim profesorjem udejstvovanje na političnem polju. Vsled vsega tega po- staja kriza vedno bolj napeta. Stambulijski grozi profesorjem, da bo, ako se ne uklonijo, ustanovil drugo vseučilišče ter odtegnil staremu vse državne kredite. Vseučiliški profesorji so te dni z ozirom na to sklenili pozvati ves narod in sploh vso Evropo, da se dvigne proti taki profanaciji znanosti ter za čast bolgarskega najvišjega kulturnega zavoda-Iz arheološkega sveta. Pred letom so v Solunu pričeli z arheološkimi izkopavanji okolice tamkajšnje starodavne cerkve svete Sofije. Doslej je izkopavanje rodilo nepričakovano dobre rezultate. Odkriti so ostanki'ogromnega starogrškega svetišča ter podzemski hodniki, ki spominjajo na katakombe. V nekem podzemskem prostoru so našli krstilnico s križeni, izredno dragoceno kiparsko delo. Po vseh znakih se vidi, da je ta prostor služil za kapelo, ker se na zidovih nahajajo tudi citati iz sv. pisma in številne napol uničene svetniške ikone, ter svetniške kosti z epitafi. Poleg tega so našli še večjo dvorano, ki se nahaja tik pod omenjeno cerkvijo in v katero vodijo mramornate stopnice. V katakombah se nahajajo tudi raznovrstni kipi iz IV. in ’ stoletja. V Val Trebba pri Comaccbij1. Italiji so pri kopanju našli razne pr® ^ mete stare grške umetnosti. — Pri pavanju v Ostiji v Italiji so našli dot>r. ohranjen kip boginje Artemide v °^e Amaconke, ki jako lepo pristoja divni s stri boga Apolona. Glava boginje je g hranjena popolnoma dobro, tako da s zaznavajo lase splene na grški načifl. roke in ena noga so deloma nekol^ krnjene. Amerikanci in bibliofilske raritete- 1 dni je prispel v London amerišk knjig® ^ nar Rosenbach, ki je postal znan vsi® svojih kolekcij književnih raritet. V L° donu je kupil več Dickensovih man skriptov, katere je plačal od 3000—4 ^ ^ šterlingov. Poleg tega pa je kupil tudi V starih angleških književnih izdaj in po jako visokih cenah. Za nekatere , plačal kar po 20.000 funtov. Vse kupn£r‘ stvari je naglo odposlal v Ameriko, . se je bal, da bi se londonski knjigarn ', pritožili pri vladi ter dosegli prepov izvoza, kar so tudi res storili — toda P' pozno. Amerikanci so znani kot nakujLf valci umetniških starin in raritet, venfl pa jih je strast do tega »športa«, pos®^ glede slik, precej minila, ker so bili v panjih časih često osleparjeni ter kupili, originale razne falsifikate. Glede knji^ jj nih raritet pa so postali vendar še P podjetni, ker so tu falsifikati težji- K ^ senbach namerava iz Londona odpotov tudi še v Pariz- in v Rim, kjer misli isto .ko. kuoitj več književnih starin, -bančni sindikat ipa 162,797.900 din., se iporalbi samo za železnice in ceste. Finančni položaj države — je končal dr. Kumanudi — se vidno zboljšuje in proračun se bliža ravnotežju. * Bodite aktivni! V »Jut. Listu« je objavil znani lutaski pisatelj Ljuba Babič-Gjalski članek »Priznajte činjo-nice«. V tem članku zavzema svoje stališče nasproti sedanjemu političnemu položaju. Njegov sklep je: Oe je Hrv. blok proti današnjim razmeram in čuti potrebo, da se u&tvairi kaj boljšega, naj prizna dejstva, to je sedanjo državo, katere ne more razrušiti, nič več, najmanj pa politična opozicija in naj se oprimo aktivnega dela v iparlamen-tu. Članek odličnega pisatelja in dolgoletnega politika iz vrst hrvutsko-srb-ske koalicije je izzval mnogo komentarjev v zagrebških in drugih .listih. »Hrvat« mu je zabrusil v obraz, da je naivnež, frankovska hrvatska »Misao« pa ga je nazvala »Stari grešnik«. Gjal-skijev članek vsebuje sicer mnogo pretiranosti in nekritičnih trditev, a njegov aipel Hrv. bloku, naj prizna dejstva, je zdrav in iresen pojav. Sarajevski »Jugosl. List« prinaša k temu obširnejši komentar pod naslovom »Budite aktivni!« in piše med drugim: »Kaj pomeni sedeti prekrižanih rok, vzdihovati, .pisati papirnate proteste proti pomanjkljivostim ih zlom, ki pa nimajo nobene vrednosti! Kaj pomeni ostati neaktiven in dopustiti, da se ta zla. stabilizirajo, da postanejo sank ci jon ir a ni sistem! Pomeni, da pasivistom okoli brv. bloka kljub »vsem njihovim protestom in lamentaoijem vendarle ugaja to naše malarično močvirje; pomeni da zlorado omogočajo naš narodni m državni razvoj v znamenju raka. Sedeti v Zagrebu in robantiti, to ne lahko. Treba pa je iti tja, kjer se odločuje. Ali bi ne bilo neumno in smesno, ce bi oni, ki sede v beograjski^ skupščini, Pied vsakim sklepom vprašali za svet in privoljenje Radiča in tovariše._ Ce so sklepi pomanjkljivi, konzervativni, Protihrvatski, nasilni, tedaj jih je treba tam onemogočati, kjer se sklepajo ih jim vtisniti modernejši duh.« * Dalmatinci in hrvatskl separatizem. Znano je, kako so naši zavedni Dalmatinci sprejeli zagrežkega blckaš-kega župana Meinzla, ki ni našel v vsej Dalmaciji nikjer mesta ter se je moral radi tega vrniti hrez oddiha nazaj v Zagreb. Enako se godi v Dalmaciji tudi hrvatskim separatističnim listom. V Splitu so pričeli blokaši izdajati svoj list »Hrvatska Riječ«, ki pa ni imela sreče, ker ni dobila ne naročnikov ne čitateljev ter je vsled ogorčenega pritiska Splitčanov morala prenehati izhajati. Sedaj nameravajo blo-kaši poizkusiti svojo srečo s »Hrvat-sko iRiječjo« v Dubrovniku, toda gotovo je, da ji tudi tani no bo usojeno dolgo življenje. Duhrovničani se že pripravljajo na njen ^prejem. Ljudska knjižnica Narodni dom, i. nadstr. posluje ob nedeljah od !/210.—VglL nre in ob četrtkih od V220. ure Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. Dnevna kronika. — Ali se hoče vzgajati v Sloveniji analfabete? Pod tem naslovom prinaša zadnja »Straža« dopis nekega učitelja z dežele (v resnici je ta »dopis« skuhan najbrže v uredništvu »Straže«), v katerem se pritožuje proti poučevanju cirilice na ljudskih šolah, češ, da se tako otroci ne 'bodo naučili ne latinice ne cirilice, ampak bodo mešali obojo. Ta argument je jako plehek in ga ovrže že dejstvo, da so se otroci v avstrijskih šolah učili poleg latinice tudi gotico, pa so vendar znali oboje. Seveda, »Straži« ne gre tu za znanje, ®uipak za sovraštvo proti cirilici, ki je Povsem politično. Značilno pa je, da ta list sedaj tako huduje nad slovansko eirilico, ko so nad gotico ni, ampak je vedno previdno molčala. Ha, da, v Av-taiji je bila državna oblast pač bolj Svobodoljubna«, zato je »Straži« im* pobirala in če bi tudi v Jugoslaviji postopala tako, bi si najbrže tudi cirilice ne upala napadati. Kar se pa tiče zamujanja šole v jeseni, imamo za to potreben zakon, ki starše lahko prisili, da v izgib kaz,ni pošiljajo svoje otroke redno v šolo. Naj. se strogo uporabi ta zakon, pa ne bo zamud. Zakaj jih pa ni bilo na pr. na Priniorsikem pod Avstrijo, kjer se je pričela šoila redno 15. septembra, torej v času trgatve itd.! Zato 'ker So tam doli ljudje toliko zreli, da vejo, da je šola otrokom bolj potrebna kot pa trgatev ,i,n paša. Dajte svojim pristašem na deželi več zrelosti, več izobrazbe in kulture, pa ne bo zamud in ne pritožb. — Balkanizem v časopisju. Nad naš ipod tem naslovom objavljen uvodnik se je spravila zadnja »Straža« ter ga skuša zavijati in prilagodevati v svoje posebne namene. Zdi se nam, da jo je vendar sram tona, katerega se včasih poslužuje in ki je več nego balkanski ter skuša radi tega odvrniti od sebe madež, ki pada nanjo. Nas to sramotenje »Straže« same pred seboj le veseli, čeprav je še prav plaho izraženo. Še bolj bi nas pa veselilo, če bi »Straža«, kakor omenja, pričela res stvarno in dostojno debatirati in polemizirati bodisi s katerimikoli drugimi nasprotniki. Toda žalibog, za to nima ne dovolj kulture, ne fakta. Njene polemike in debate so vselej gorjansko surove. Stvarno in dostojno sploh no zna govor iti. Morda pa se še preobrne! Mi za svoj del bomo na dostojna očitanja vedno tudi dostojno odgovarjali. — Smrt pri nogometni tekmi. »Straža« je prinesla v svoji zadnji številki vest o nesreči, ki se je prigodila vsled surovih nastopov pri nogometni tekmi na Telovo v Novem Sadu ter prav, da se je vršila tekma med novosadskim nogometnim klubom in Sokolom. Ne vemo, ali je »Straža« namenoma stilizirala poročilo tako, kakor da bi se bila vršila tekma med NSSK in Sokolom, torej našo telovadno organizacijo, ali pa morda res ne ve, da ta »Sokol« nima nič skupnega s telovadnim društvom Sokol! Resnica je namreč, da se imenuje »Sokdl« športni — nogometni klub. Pravo njegovo ime je »S. K. Sokol«. — Blamaža dr. Magdiča. Iz Varaždina nam pišejo: Bivši varaždinski župan dr. Magdič je dobro znan v slovenskih obmejnih krajih. Svojčas jo veljal kot odličen sokolski voditelj in je rad nastopal na slovenskih sokolskih prireditvah, govoreč vedno in povsod o našem narodnem edinstvu. Sedaj v Jugoslaviji je ta duševno in telesno postarani gospod hud separatist in republikanec, menda zato, ker ne nvore pozabiti lepega pogleda, ki mu ga je privoščil Fran Jožef I. in menda tudi Karel, ko je Magdič romal z hr-vatskimi župani na Dunaj. Ta mož velja kot nekak vodja blokašev v Varaždinu. Na županskem stolcu pa že dolgo ne sedi več. Sedanji župan. g. Pod-gajski ni demokrat, še manj seveda radikalec ali kak drugi »croatofob«, velja pa kot trezen in značajen mož, ki ve ceniti pomen današnje države in ločiti režim od države. Po njegovi zaslugi je bilo mesto Varaždin zastopano na pogrebu velikega kralja Osvoboditelja in sedaj tudi na kraljevi poroki. To je značajini g. Podgajski smatral za nekaj samoobsdbi umevnega, saj je bila Hrvatska vedno v boju proti režimom, pa vendar si dr. Magdič ni pustil reči, da ni dober patriot in je pokazal nasproti Habsburgom na Dunaju ne le knrtoazijo, marveč celo — ljubezen. Sedaj — v Jugoslaviji — je dr. Magdič strašno hud republikanec. Zato je skušali vprizoriti s pomočjo znanega frankovca Milkoviča ostro kampanjo proti Podgajskemu. To kampanjo je vodil v svojem »Narodnem jedin-stvu (!!) in na to tudi v mestnem za-stopu. G. župan Podgajski bi imel dobiti nezaupnico, ker je — patriot. Zgodilo so je pa ravno nasprotno- Dne 22. t. m. se je vršila seja mestnega zastopa. Zupan je obširno razložil svoje stališče in zavrnil napade, hkrati pa stavil mandat na razpolago. Mestna večina, ki ne simpatizira z ^današnjim režimom, je odobrila stališče Podgrajskega fn mu izrekla popolno zaupnico. Tako so treznejši blokaši sami obsodili slepo blokaško politiko in se postavili ha stališče, ki je edino uspešno in zdravo: stališče jugoslovenske državnosti. »Ameiikanec« Magdič in franko-vec Milkovič pa sta za eno blamažo bogatejša. — »Deutsche Grenzwacht« prenehala izhajati. Glasilo obmejnih Nemcev »Deutsche Greuzwacht« je prenehalo 'izhajati. List sta ustanovila dr. Kamnikar in dr.Brodmann. Njegov namen je bil hujskati avstrijsko prebivalstvo proti novim mejam in vzne-miitjati tudi jugoslovansko prebivalstvo. Njegova kampanja pa ni imela znatnejših uspehov. Kmalu po dr. Brodmannovi smrti je zaspala tudi D. Grenzivadht. — Hifmen, Dne 25. t. m. se je poročil g. Joško Korpar, zaveden narodnjak, posestnik v Osluševcih z gdč. Marjeto Tmnk iz Formina, ter sestra prvoime-novanega Anica Korpar z Francom Nemec, kmetom z Sterjanc. Obilo sreče! — Obletnica ustave. Danes — na Vidov dan poteče prva obletnica, kar jo bila v ustavodajni skupščini sprejeta ustava kraljevine Srbov, Hrvatov iin Slovencev. Sprejetje ustave sicer ni omililo političnih bojev, vendar pa pomeni pot h konzolidaciji naše države. — Sankcionirani zakoni. Kralj je sankcijoniral sledeče zakone: zakon o trgovinski pogodbi z Nemčijo, o zaščiti revnih in oslabelih, o zaščiti in zavarovanju delavstva. — Vlak Maribor-špiljc-Ljutomer zopet vozi. Z današnjim dnem zopet vozi jugoslovenski tranzitni vlak čez Spiljo v Ljutomer. — Železniška zveza* S 1. junijem je železniška uprava spremenila vozni red, ki bi naj bil boljši od prejšnjega. V nekaterih slučajih je to res, drugod .pa zopet velika kolobocija. Prej si imel zvečer ob 6. uri zvezo v Poljčanah na 'Konjice, sedaj pa že vlak odvozi ob 16. uri. Potniki iz Maribora nimajo sedaj potemtakem nobene zveze, ker morajo čakati naslednje jutro do 9.15. Zjutraj privozi vlak ob 7. uri iz Zreč v Poljčane, kjer je takoj zveza s šolskim vlakom proti Mariboru, .potnikom pa, ki se peljejo proti Ptuju, odvozi mešani vHaik iiz 'Pragerskega. 20 minut pred prihodom šolskega. Ali ne bi bilo mogoče tega spremeniti ter ljudstvu o-skrilreti vsaj v teh dveh primerih ugodnejšo zvezo? — Na naslov okrajnih zastopov Ormož in Ptuj. Pesniški most, ki je v oskrbi obeh okrajnih izastopov, ker je ravno na meji okrajev, kriči po temeljitem pppraivilu. Stebri, kateri so tlakam, so deloma prepereli in že večkrat je mordl cestar mašiti luknje, katere so'navadno 3030 cm velike. Ker take odprtine zevajo tudi po več dni in noči, ni izključeno, da so lahko pripeti kaka nesreča. — Toča v ormoških govfeali. Včeraj popoldne je razsajala nad ormoškimi goricami huda nevihta. Toča, ki je padala skoraj četrt ure, je v Ivanj-kovcih, Beličanih in Brebrovniku vinograde popolnoma uničila in napravila ogromno škodo. Tako hude toče v teh krajih že .dolgo ne pomnijo. — Nova bančna ekspozitura. Mariborska podružnica Jadranske banke otvori dne 1- julija v Prevaljah svojo novo ekspozituro. — Dijiakom - Sokolom, ki nastopajo vojaško službo. Na predlog ministra za poljedelstvo in vode g. Puclja je vojni minister odredil, da se onim dijakom in učiteljem, ki bi imeli 1. avgusta 1.1. nastopiti vojaško službo in kateri so člani Sokola ter se žele udeležiti Sokolskega zleta v Ljubljani, nastop službe odloži do konca zlet n ih slavnosti. Vložiti morajo tozadevno prošnjo in dokazati, da se .bodo res udeležili Sokolskega zleta. —Biro dela državne komisije za pomoč Rusom, Ljubljana, hotel »Soča« 14 sporoča delodajalcem, da lahko preskrbi vsake vrsto specialiste, vodilne in navadne uslužbence, pisarniške moči z znanjem francoskega, nemškega in angleškega jezika. — Atentator Stejič pomiloščen. Nj. V- kralj Aleksander I. je pomilosti^ na smrt obsojenega atentatorja Stejiča. Kakor znano, je Stejič pred enim letom izvršil atentat na kralja, ki pa k sreči ni uspel. Kraljeva pomilostitev je zbudila v vseh krogih najboljši vtis. — Poziv! Anton Pristovnik, posestnik v Rančah pri Framu, rojen 1. 1889 jo odšel avgusta meseca 1914 s 15. stotnijo (Feldkompagnie) Inft. Rgt. Nr. 47 v Galicijo in je od 26. avgusta 1914 pogrešan. Vse one tovariše, ki so odšli takrat s 15. stotnijo v Galicijo in bi za-mogli dati o pogrešanem kake podatke, prosim, da to storijo proti primerni nagradi potom dopisa ali pa osebno v pisarni odvetnika dr. Franjo Rosina v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 16. — Muslimanski efendi in katoliški frater. V Livna so nekateri separatisti priredili banket na čast dr. Mebm.edu Spahi in fra Jaki Pašaliču. Efendi Mehmed in frater Jaka sta se pobratila v znamenju protidrižavnpga hujskanja. Vsi, bosanski analfabeti so kumovali temu blaženemu zakonu. Da, da, vera je v nevarnosti... — Vojna akademija* Uprava Vojno akademije v Beogradu nas prosi, da objavimo sledeče obvestilo: Letošnjega leta bo vsprejela Vojna akademija 320 mladeničev, ki iso izvršili najmanj z dobrim uspehom šest razredov gimnazije ali realke. Rek prijave do 31. julija t. L Na zahtevo pošlje Vojna akademije brezplačno konkurz z natančnimi navodili in pogoji. — V procesu v Skoplju proti pomočnikom bolgarskih lcomitašev je bila 26. t. m. izrečena sodba: 5 obtožencev je obsojenih v smrt na vešalik, 7 na 20 let, 1 na 16 let, 5 na 15 let, 5 na 12 let, 27 na 10 let, 13 na 8 let, 3 na 7 let, 2 na 6 let, 12 na 5 let, 1 na 4 leta, 1 na 3, 8 na 2 leti in 1 na 1 leto ječe, 37 obtožencev je oproščenih. — Cene žitu in žfvini zadnji čas padajo, cene molči in mesu so pa ostale iste in so se deloma celo zvišale. Narobe svet! — Poštarski kongres v Beogradu. Dne 12. in 33. julija se 'bo vršil v Beogradu kongres Centralne uprave save-za poštnih, telefonskih in telegrafskih ■uslužbencev kraljevine SHS. Na tem kongresu se bo izdelalo poleg drugega ■tudi program dela organizacije za prihodnje leto* — Uvedba brzojavne službe pri pošti Bled 2. Pri pošti oziroma telefonski postaji Bled 2 je bila dne 14. junija t. 1. uvedena brzojavna služba s telefo-ničnim obratom. — Sinovi Laudruja, znanega morilca žen so zaprosili francosko vlado za spremembo imena v iRemy, ker nočejo ■več nositi ime, katerega je oče tako o-nečastil. Vlada je prošnji ugodila. Dopisi. Slovenska Bistrica, Dne 24. junija od 1.—2. ure zjutraj so vdrli neznani tatovi v trgovino Karla Wutt-a v Slov. Bistrici in mu oropali malnufakturne-ga blaga v 'vrednosti 50.000 K. Na vrtu so pustili več kosov platna ležati — naj hrže so bili po kom zastraženi. Vsekakor mora biti to organizirana banda, sestoječa iz samih domačinov. Orozni-štvo pozor! — Slovenjebistriška podr. SPD je imela v soboto dne 24. jun. t. 1. ustanovni občni zbor. Za predsednika podružnice je bil enoglasno 'izvoljen sodnik Štefan Vodošek. Z markacijo postranskih potov na Šmartno ^ — k Areliu in Tinje se ibo takoj pričelo. — Prostovoljno gasilno društvo v Slov. Bistrici slavi dne 2. julija f. 1- 50-letni-co obstanka. Pri tej priliki priredi o-menjeno društvo veliko slavnost združeno z veselico na prostem. Priprave za to veselico so velike in pričakovati je mnogobrojne udeležbe iz vseh krajev. Za napredek tega društva sta si pridobila izredne zasluge g. Karl Kukovič in Karl Podhraški v Slov. Bistrici. Obema kličemo: le .tako vsbrajno naprej — g krepkim »Na pomoč«. — Na hiši Jurija Koibale-ja visi obrtna tabla, zbita iz umazanih desk z napisom »Juri Kobale — mizar«. — To tablo je dal imenovani namenoma pribiti, da bi s tem vzbujal svojo zagrizenost. Mestna občina mu jo že ponovno ukazala, da odstrani to škandalozno 'tablo in je to predrznost javila tudi olcr. glavarstvu v Mariboru. Toda do danes se še ni me napravilo. Pozivamo okr. glavarstvo kot obrtno obrisivo, da napravi konec tem razmeram in izziva ča kaznuje po obrtnih predpisih. Podvelka. Grede iz šole sta šla 23. t. m. dva 71etna fanta na siplav ob obrežju Drave ter sta se tam igrala, metala dr,va v vodo in jih zopet lovila. Pri tem je zgubil eden od njiju, Masej Edi, ravnotežje in padel v vodo. Drugi je iz strahu zbežal domov, mesto da bi nesrečo sporočil bližnjim ljudem. Medtem. pa je malček izginil v valovih. Trupla do sedaj .niso našli. — Tako je ipostalo zopet mlado življenje žrtev Dravskih valov. Starši, stanujoči ob Dravi, oipoaarjajte ponovno svoje otroke na nevarnost, :ki jam preti na obrežju! Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Kakor izvemo, se nekateri Osluševčani energično potegujejo za napravo postajališča. Ker pa so stroški za napravo precej občutni, bi bilo umestno, ako okoliške občine sorazmerno prispevajo. Le obžalovati moramo, ker baje gotovi faktorji ne uvidijo dejstva, dla za dosego ciljev treba žrtev. O tem še poročamo. Polzela v Savinjski dol. — 'Začudili smo se Polzelani, ko smo zagledali v »Taboru« poročilo o kraljevi poročni slavnosti rtu pri nas. Dovolite, g. urednik, da še dnuga plat udari, ker bi marsikateri oitatelj Vašega lista mogoče rad vedel, kdo je želel, da bi črtali i Mariborčani o polzel-ski proslavi. — Poročilo trdi, da je imel slavnostni govor g. prov. šolski vodja Peter Loparnik, da je nad vse vneto slavil blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja ter se vnemal za ujedin-jenje. Prav in lepo, da se i Polzelani malo ogrejejo in navdušijo, a kako to, da, stopa kar inaenkrat in prav sedaj g. Peter Loparnik na govorniški oder ter pošilja poročila o svojem patriotizmu celo v najoddaljenejše liste?! Mogoče se kje kuha, peče in praži kaj dobrega, kar bi gospod rad s skledo vred odnesel1? Poglejmo za nekaj let nazaj, recimo v leto 1908, ko je hotela bivša Avstrija zadaviti Srbijo radi Bosne, (ter vprašajmo slavnostnega govornika, ikako je bilo tistikrat v njegovi duši, kako jo govoril tistikrat o srbskem kralju Petru, kaj je bil tistikrat njemu Iti po njegovih besedah naš Velilki bla-gopokojnik in kaj so bili Srbi?! — Ta. Hpomin na leto 1908 in »Narodov« ko-, men tar nam dovolj jasno slikata pol-zelsko kraljevo slavnost! — Kadar je sila in si želi človek —s težkimi grehi — po lestvi navzgor, obrne pač plašč po vetru, zapoje državno himno, slavi narodne junake in mučenike (če jili itudi nikdar maral ni) in že se vidi v duhu na zadnjem zlatem klinu. Ker je pa letos več dežja, so klini že precej trhli, 'zato svetujemo gosp. Loparniku vkiljuib raztrobi j enemu patri jotizmu, naj skrbno pazi., da se mu tik pred za-željenim ciljem kak Min ne prelomi ------! Loka pri Zid, mostu. V nedeljo dne 25. t,. m. je priredila naša šolska mladina pod vodstvom g. nadučitelja Am- , peršega šolsko veselico. Otroci, so nastopili deloma is .pevskimi, telovadnimi in igralskim,i točkami. Svirala je hiast-niška tambu raška godba. Prireditev je uspela nad vse pričakovanje izborno, in vsa čast in pripoznanje gre našemu marljivemu neumornemu gosp. nadučitelju Amperšek-u, ter si želimo še (večkrat takih lepih prireditev. Ne pozabit o prijatelji gasilcev, na našo veselico prihodnjo nedeljo 2. t. m. Danes, v torek, dne 27. t. m. vsi k »Sneguljčici" v Narodno gledališče! Narodno gledališče. Repertoar: Torek, 27. junija: ob 17Vi. Snegulči-ca (Šola v Studencih). Izv. Sreda, 28. junija: »Prodana nevesta«. V proslavo Vidovega dne. Izv. in zadnjič v sezoni. Četrtek, 29. junija: »Car in tesar«. Izv. in zadnja predstava v tej sezoni. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8, do 17. septembra.) Prijavni rok je podaljšan do preklica. Zato je vsakemu obrtniku dana možnost, da se razstave s svojimi izdelki udeleži. Nik do naj ne manjka pri skupnem boju za skupnimi cilji! Gmotna sredstva, s katerimi razpolaga razstavni odbor, so zelo pičla/ — Odbor razpolaga samo z .denarjem, ki ga plačajo razstavljalci kot prijavnino, iz katere se krijejo vsi tekoči izdatki. Zato poživljamo vse obrtnike, da ob enem s prijavnico vpošljejo tudi prijavnino. Kdor je prijavnico že vposlal, maj naknadno še nakaže prijavnino, če tega še ni storil. Obrtniki! Sami si moramo pomagati. Zato je odvisno le od nas, kakšen uspeh bo imela ta razstava. Pokažimo, kaj zmoremo in kaj znamo! Le na ta način bomo dosegli in zavzeli ono mesto, ki nam pristoja. Zato vsi na razstavo! Prenočevanje obiskovalcev razstave. Razstavni odbor ima poseben stanovanjski odsek, ki bo skrbel za prenočevanje obiskovalcev razstave, ki prihajajo od zunaj. Ta odsek je začel te dni poslovati. Vsi oni, ki razpolagajo s sobami ali posteljami, ki ibi jih za čas razstave lahko odstopili stanovanjskemu oddelku za prenočevanje obiskovalcev, se naprošajo, da naznanijo naslov in število sob oziroma postelj v pisarni razstavnega odbora Aleksandrova cesta št. 22. V poštev prihajajo posebno dijaška stanovanja, ki bodo ob tem času prosta in bi se na ta način lahko najboljše izkoristila. Razstavni katalog bo izšel v 100.000 izvodih in bo potom razstave razširjen ne le po celi država, temveč tudi v inozemstvu. Radi tega bodo imeli oglasi v tem katalogu največji uspeh. Poživljamo vse obrtnike, industrijal.ee, trgovce, gostilničarje itd., da pravočasno na-roče svoje oglase pri pooblaščenem anončnemu zavodu (Sušnik, Slovenska ulica 10, Maribor) ali pa v pisarni razstavnega odbora, Aleksandrova ceeta št. '22. Vsi dopisi, ki se tičejo Pokrajinske obrtne razstave v Mariboru, naj se naslovijo na »Razstavni odbor Pokrajinske obrtne razstave« v Mariboru, Aleksandrova cesta št. i32. U. Obrtni zbor, ki se bo vršil ob priliki pokrajinske obrtne razstave, je za obrtništvo največje važnosti. Udeleže se ga obrtniki iz cele države in bo zato podal pravo sliko obrti v naši državi. Zbora se bo nedvomno udeležilo tudi več narodnih poslancev in ministrov in bo že zategadelj izredne važnosti. — Poživljamo a razmere pri tukajšnji carinami niso ravno najboljše, to ne bodemo zanikali in se borno ob priložnosti z njimi ipobavili, iin sicer .bodemo začeli takoj pri glavi. m Dekliška ljudska in mešeansk® šola v Cankarjevi ulici priredi razstavo risb in ročnih del. Opozarjamo posebno na izdelke v belokranjskih vezeninah. Odprta je danes od 2.—6. ter v sredo in četrtek od 8.—12. ure, po pol' dne od 2.—6. ure. m Usmiljenim srcem! Vojni invalid, katerega jo vojna popolnoma uničil®, prosi usmiljena srca za podporo. Zen® mu jo med vojno umrla in zapustil® pet nepreskrbljenih otrok. Da preživi sebe in otroke, je razpečal že skoraj vso premičnine, sedaj pa ga je vrh vsega zla še doletela bolezen, tako, d® se z družino vred nahaja v največJ1 bedi. Podpora nujna! Darove sprejeifl® naše uredništvo. Imena darovalcev mo objavili! im Brivnice so v sredo dne 28. juniJ1*1 od 9. do 12 ure zaprte, na praznik P11 kakor navadno odprte. m Velika kavarna. Najmodernejš® kavarna v Sloveniji. Na razpolago t0 in inozemski listi. Eleganten Bar. Dnevno koncerti. * ] Maiibor, 28. junija 1922. /fXBO TJ« Straa 5 m nekaj o povodnem moža v stu. uenškem logu. Vest, ki se je razširila zadnje čase, jo nemalo razburila duhove in izzvala nešteto debat za kavarniškimi mizami. Najbolj se je pa Razburil ženski svet, ki se boji usode 'kšabne Uršike v Prešernovi baladi. V Pomirjen jo jim bedi povedano, da studenški povodni mož ni nevaren in se prav rad v jame v mreže ženske ljubeznivosti. Za rajanje pa jo določil >'lan 2. julija popoldne v studenškem »o?fu. Pri tej neprisiljeni zabavi bo svi-čala godba »Drave« poskočne komade, ^ šotorili pa se bo obiskovalcem nudilo fr£9 za »privezat dušo in srce«. Zvečer j>o nadaljevanje zabave in plesa v So-. šolskem domu v Studencih. Na svide-ije! m Beogradska sirov,ad v Maribora. ^ nedeljo, dne 9. julija bo prišla srb-6ka deca, ki potuje po Sloveniji, tudi y Maribor, kjer bo ostala tri dni. Vodi ^jh predsednik krajevne zaščite dece v •pc.ogradu general Ragič, v. spremstvu 3® Pa tudi beogradski odbor zaščite tleee i mladeži. Beogradctfni prirede tu koficert. pripravljalni odbor jim bo pa Napravil primeren sprejem in veseli- 00 na vrtu vojaške realke. Natančen v&pored sledi. m Kor pr 03 narodnega-ženskega sa-se vrši dne 5., R. in 7. julija 1.1. v Ljubljani. Savez obsega nad 200 jugoslovanskih ženskih društev in zi-®-epmcp teh društev se snidejo v Lju-‘‘‘Ijani, da se dogovore o smotrenem kupnem delu. Predvsem je naprogra-zaščita dere, Kdor se od clanic ma-. borske?.'a ženskega društva namera-Va udeležiti kongresa, naj se nemudo-Pismeno ali ustmeno zglasi pri Predsedniku, da se jim preskrbi polovično. vožnja. rn liednesra invalida je daroval £, !. Ogrizek 100 K, za 'kar mu izrekajo naj lepšo zalivalo! Posnemajte! v, a Surovost nemških prcnapetežev. e.k nag čitatelj nam sporoča, da so se ®*j5l par dnevi uslužbenci Gotzove re-^vraoije obnašali hapram njemu S^ra-jn6' surovo. Ivo je zahteval, naj se .prebitek od plačila izplača v di-, a‘jih in ne v 5 Din. n o vranicah, ki s julijeni izgu-be veljavo? ga je hata-far_ surovo nahrulil, poleg tega.pa. so 3e se jako sramotilno izrazil o našem ustu. Ker smo o osebju te restavracije dobih tudi še več drugih pritožb, priporočamo Slovencem,, da se ne silijo Preveč v to nemško' restavracijo, kjer Jih ne marajo, saj je,,na racala go do-. v°lj slovenskih. « m Trgovine na Vidov dan ednrtc. — 'sled sporazuma med trgovstviftn in 2vezo industrijcev se naznanja, d'a. pra-ZQuje trgovina in obrt kot državni paznik vsako leto edinole 1. december. je gremij naknadno sklenil, da ^■do trgovino v sredo ves dan odprte, jendar se pa piupoicča gg. trgovcem, c*a razobesijo zastave- m Trgovsko-nadaljevalne šole sklep ^ h 1921.-22. se vrši v petek dne 30, t. se vabijo vsi trgovci, ki se zanihajo za uspeh te strokovne šole, da se ,^7a zaključka, udeleže. Razstavljene -Odo tudi vse domače in šolske naloge risbe učencev. Obenem se opozarji-•j® v*i oni sta riši, ki nameravajo dati svoje sinove trgovine rasnih da. jih prijavijo- trgovskemu Remiju, da se jim preskrbi- učna mesta v tukajšnjih trgovinah. ^ m Gostilničarjem in kavarn ar.iem! f*eStni magistrat razglaša: Doznalose "^• da gostilničarji in kavarnarji zapilo goste po 23. oziroma 24. uri v svo-”.G Nadnje prostore, medtem ko zapirajo ^■Hanje vhode lokalov. Opozarja se, da ho vsak enak slučaj, kakor hitro se ■fj? dognal, kaznoval t najvišjo kaznijo JlJi. 2500 globe. , S. Slabo šalo si je privoščil 26. t. ra. . .^0.30 uri na dvorišču hiše, kjer sta-. ^je, delavec Leopold Zorli s tem, da ^Začel v pijanosti na ves glas vpiti: ®uer, Feuer!« Ljudje so bili seveda ij^straŠeni; pritekla je tudi straža, na ^a^.re vprašanje, kje je ogenj, je izjavil, da je klical le po ognju g ?igarete. Ker je bila šala preslaba, •1® Policija primerno kaznovala. jv 111 Kolesarska nezgoda. Posestnik & SikeT iz Sv. Jnrja na Pesnici, je t. .Policijski oblasti, da dne 25. kerir voz^ s kolesom iz Lajters- k y..^?arihor, privozil naproti nje-■soeiaaž Kramper tako naglo in ne- previdno, da ga je podrl na tla. Konji so šli preko Šikerja, voz tudi čez kolo Šiker ima na obleki 2000, na kolesu pa 1000 K škode in čuti tudi notranje bolečine. Neprevidni voznik dobi seveda svoje plačilo. Sploh so vozniki in avtomobilisti zadnji čas zopet začeli zlasti tudi na ovinkih voziti z vso brezobzirnostjo. Oblasti bi dobro storile, ko bi za vzgled izrekle nekaj prav ostrih kazni. m Kavarna v mestnem parku. Oc danes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. — m Izgubljeni predmeti. Od 1. do 15. junija 1922. so bili priglašeni pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči izgubljeni predmeti. Najditelji se naprošajo, da jih oddajo pri navede nem uradu. Zapestna zlata verižica ; uro, obrabljena rujava listnica z 80 kronami denarja, črna usnjata denarnica s približno 1300 K denarja, črna usnjata denarnica z vsebino 160 Din. in 300 A. K., zlata zapestnica, volnena zeleno pletena čepica, potni list na ime Mflnteli Franjo, delavska knjižica s 400 K vsebine, knjižica z vsebino 120 K in različnimi računi, zlata ovratna verižica spletena v sredini iz več malih kitic, vredna, 5000 K. par črnih ženskih čevljev 650 K vrednih, rujava usnjata listnica z 800 K denarja, poročni prstajt in paket šivank, 300 K denarja. srebrna tobačnica (doza), vred na 500 K ter zlata 50 cin dolga verižica podobna vrvici. m Najdeni predmeti. Od 1. do 15, junija 1922. so bili obdani pri policij-skem komisarijatu v Mariboru sledeči najdeni predmeti in se žambrejo od sruliitelja dvigniti: otroška, igrača., večji bankovec, zlat, obesek, naočniki s škat-Ijico, ženska, ročna, torbica, z denarjem, ogledalom in robcem, ročna torbica z vsebino: rdheem, rožnim vencem in lasn« zaponko, moški pa,s iz tkanine, dežnik, črna. denarnica jz usnja, z denarjem, pletena ženska torbica, in par ženskih nogavic. o Spored za. V. župni zlet, MS2: 23. junija —župne tekme: začetek'ob 15. uri popoldan. •— 29. junija: Ob 15. uri sprevod po mestu; odhod z.Buške ceste (zbirališče, na. dvorišču deško osn. šole IH): Ob 1<5. uri javna telovdba v l judskem vrtu na. igrišču I. SSK -Maribor«; 1. člani — savezne proste: 2. ženski naraščaj — proste: 3. vojaštvo — vaje s puškami; 4. članice — savezne preste; 5. člani — orodna telovadba; (k moški naraščaj —proste; 7. člani in članice — župne proste. — Isti dan v čast. udeležencem na zletu velika ljudska veselica v vseh prostorih Nar. doma. Začetek ob 19. uri. — Zdravo! o Poziv! Vse članstvo sokola, katero poseduje društvene kroje se ima. dno 29. t. m. sigurno vdeležiti redovnih vaj, katere se vrše ob S. uri zjutraj v Ljudskem vrtu. o Zbirališče za’sprevod Sokolstva je pri ljudski šoli III pri sv. Magdaleni točno od 14-30. na kar opozarjamo vse članstvo, in druge sokolske oddelke, o Predprodaja vstopnic za V, župni zlet MŠZ v sredo od 8. do 12. in od 18. do 19 -ure ter v četrtek od 9.doli.ure v Sokolski sobi v Nar. domu.1 Ker je pričakovati mnogobrojen obisk gledalcev, naj si vsak v lastnem interesu preskrbi vstopnico v predprodaji. Hed«vne vaje za brate s slavnostnimi kroji, ki niso redni telovadci, se vršo v četrtek, 29. t. m- Z začetkom točno ob 8. uri zjutraj na zletnem telovadišču v Ljudskem vrtu. o Prijave za savezni zlet je treba oba-viti najpozneje do 1. julija in sicer pri lastnem društvu. Druga društva prijav ne smejo sprejemati niti se ne morejo več vpoštevati za ugodnosti priglasi po 1. juliju. Bratje in sestre, prijavite čimprej. Odbor Sok. dr. v Mariboru. o Poziv članstvu sokolskega društva v Mariboru! Vsak član in članica društva, kateri se hoče vdeležiti I. jugoel. vsesokolskega zleta v Ljubljani, se ima oglasiti v društveni pisarni, da naznani za zlet potrebne podatke. — Seboj je prinesti izkaznico. Uradne uto vsaki torek in četrtek od 18. do 19. ure .zvečer. .Odba* o Načelstvo kola jahačev sokolskega društva v Mariboru poziva vse člane, da se vdeleže povorke o priliki zleta Mariborske sokolsko župe v četrtek, dne 29. t. m. Zbirališče točno ob 13. uri in pol v Narodnem domu, ob vsakem vremenu. Člani se pozivajo, da so vdeleže tudi^vseh drugih prireditev. Zdravo! Načelstvo. >4 o Svječani broj »Sokolskog Vjesni-ka« župe zagrebačke. Primili smo svečani tako zvani sletski broj »Sokolskog Vjesnika« što ga o svojoj nakladi izdaje sokolska župa zagrebačka. Naslovni list donosi sliku mladcg n-mjetnika Cara, koja prikazuje Kraljeviča Marka u polasku u lov. U samom pako uredničkom dijelo u ovom broju zastupani su svojim lijepim član cima prvi sokolski radnici. dok jo ostali dio ispunjen informativnim noticama o ra-du i proširenju Sokolstva. Ovaj broj se doista odlikuje i svojom tehnikom i svojom sadržinom, pa se opčenito opaža velik napredak ovog lista od broja do biroja. Kao i do sad ponovno prepo-ručujemo »Sokolski Vjesnik« župe zagrebačke za kojeg se pretplata šal.je na upravu lista Zagrel) Nova Ves br. 23. a ejena mu nrcdišnj:-' 15 d in ara. Mogu se dobiti i svi do sada izašli brojevi. Kultura !n umetnost x Izredni občni zbor Strokovnega udrijženja jucroslov. oblilrujcčih uinet-nikov v področju Slovenije v Ljubljani se vrši dno 1. jun. 1922 ob 4. uri pop. v hotelu Union v Ljubljani. x Koliko šol manjka Bosni.. Sarajevski »Narod« se v eni svoiih zadnjih Številk bavi z vprašanjem ljudskih šol v Bosni in Hercegovini ter navaja, da potrebuje ta, dežela noleg dosedanjih 500 ljudskih šol še najmanj 1500 novih, ako se linče tamkajšnje ljudstvo rešiti iz teme analfabetizma, x Širjenje prosvete na Norveškem. Na Norveškem so to dni ustanovili posebno družbo potovalnih filmov. Ta družba bo potom poučnih filmov, spremljanih po predavanjih, širila, razne panoge znanja in vele po vseh večjih in manjših krajih Norveške. Taka akcija, hi bila gotovo tudi pri nas do-brodošla. Maribor : Celje. V nedeljo 2. julija se odigra v Celju prvenstvena tekma med prvakom Maribora in Celja. Tako bode preostala samo še ena tekma do končnega 'izvojevanja prvenstva Slovenije- Sparta (Kfadno) : Ilirija. V rcvau- šui tekmi je bila. 1 iubljanska Sparta zopet poražena s 5:0. godbe glede dobave drv za garnizije Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava raznega materi jala. Upr a* va državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 8. julija t. 1. ob 11. uri dopcludne v svoji pisarni v Beogradu ofertalno licitacijo glede dobave napisnih tablic za trafikante, na dan 20. julija ob 11. uri dopoludne istotam ofertalno licitacija gledo dobave platna, trakov, papirja, kleja, špage, pečatnega voska, sveč, radirk,. svinčenih plomb, usnja za vezanje knjig, sredstev za čiščenje strojev, asbestnih vrvic .itd. ter na dan 22. julija 1922 ob 11. uri dopoldne istotam ofertalno licitacijo glede dobave raznih pisarniških potrebščin. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava drv. . Intendantura komande Dravske divizijske oblasti prejema vsaki dan pismene in ustmene ponudbe za dobavo trdih gorivih drv franko intendantsko slagalište Ljubljana, Maribor. Celje in Ptuj, ali pa franko nakladna železniška postaja. — Ponudbe se prevzemajo na majhne in velike količine. Ponujači morajo biti urad. prijavljeni trgovci, morajo imeti obrtni list in položiti pri sklepanju pogodbo 5% kavcije. Pismeno ponudbe so morajo kolekovati (2 dinarja). Intendantura komande Dravske divizijske oblasti se nahaja v objektu XIV, vojašnice Vojvode Mišiča v Ljubljani (prejšna Belgijska vojašnica), vhod iz Vojaške ulice v bližini glavnega juž nega kolodvora v Ljubljani. Objave. ^ Mestni kine. »Blato in zlato« dra* ttia v 5. činih z Violeto Napiersko v gla vni vlogi se predvaja v torek, srede in četrtek. $ I. Mariborski bioskop. V torek, sredo in četrtek gostovanje francoskega bieskopa »Le Globo«, z velikanskim senzacijskimi, aktuelno-velezanimivim vzporedom. Film je nad 3000 m dolg, obsega 10 činov .in se predvaja dve in pol ure ter prinaša med. drugim tudi sledeče točke: Borba srbske vojske na solunski fronti. — Kralj Peter v Parizu. — Kralj Aleksander v Parizu. — Pogreb kralja Petra. —.Velikanski sokolski zlet v Pragi. — Smrt Papeža Pija X. — Vatikan in sedanji papež.—■ Glad v Rusiji. — Pri vseh predstavah svira godba. Gospodarstvo. Borsa. Zagreb, '27. junija. (levimo. Pred-borza na zagrebač^i boizi). P;iriz 26 do 27.50, London 13.76, Curih 58.50—59, Pfaga 5.96. Italija (blago) 1456, Dunaj blago) 71, Bukarešta 89, Budimpešta 31Vo-32. Curih. 27. junija. (Sklenni kurzi.) London 23.30, Pariz 44.35, Milan 25-15, Praga 10*12 in pol, Budimpešta 0-53 in pol, Berlin 1.52a/4, New-York 5278/.,, Z?greb L69, Dunaj 0 023/.,. Dunaj, 27. juniia. (Sklepni kurzi), Pariz 1600, Praga 362, Zagreb 59/2, Budimpešta 18.90, Italija 885, London 84000, New-Yorlc 19300, BerHo 55. Curih 3650. g Dne 3. julija 1922. se bo vršila pri generalni direkciji posrednih davkov ministrstva za financo v Beogradu v sobi št. 39 ponovna javna ofertalna licitacija glede dobave obleke, obutve in posteljnine za finančno kontrolo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava drv. Dne 27. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne se sklenejo pri inten-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pri komandah vojnega o-kruga v Mariboru in Celjiu ter pri ko-tnandi mesta v Ptuju neposredne po- i Krvnik. Spisal: Moli slav Rudež Dalje. Ona strast do objema, ki mu ga ja vzbudilo vzhičenje Marinega obličja, je nehala. Nehala in premišljevala. Začutil je sunek ostrega noža naravnost v srce. Občutki neznosni. Kakor bi kri oblila, možgane, kakor bi mu drl rabelj kožo, kakor bi imel peklo v duši. Trdno je še prijemal šopek, namenjenega Mari . . . Neka t.ajiustvena moč ga sili k grmovju, ob katerem bi morala stopati brhka. Mara. — Gospod ste kaj utrujeni? Prišla* sem ogledat započeti umotvor. Korak se mu ustavi. In namesto, da bi čul nadaljni pogovor, so stopile, zopet one sanje iz podvesja. Moti se mu; nekak sum se mu obudi v možganih, da ni obvladal več svojih lastnih misli. Vrelo je v njem neznano čustvo, čustvo. ki bi zahtevalo kri in maščevanja. Zgane se, posluša... Stopi bliže in pomoli glavo iz vejevja- Gleda ... Temno oblečen gospod se pogovarja veselo z Maro, gleda ji v lice in ona žari kakor jutranje solnce... Ogleduje natančneje moža in ga spozna: mož iz sanj... Slutnje so rodile sumničenja in blodnje niso bile sanje, ampak istina. Posluša mrko, jezno; oči pošiljajo o-stre strele ... — Gospodična, ste li prosta y svojem življenju in uživanju---- Ona zardi, gleda v tla. Sklenila je roke pred se in on jih rahlo vzame v svoie Nato ji pogleda .vdirajoče v, oči..r Zaiilewaite povsod - ■ mmi ME M, Preškcmg m dragllijli l II Maribor* SCopoššza cesta &?„ 3S. » » - 918 ’ ' _ »MB — Vidim! Niste pričakovali kaj ta-cega! Napeto je bulil oči iz vejevja. Nakrcm-žani obraz je lil peklenske poglede. Stisnjene pesti, zadržana sapa, omračeno čelo, obupne poteze omahnejo. Šopek pade iz roke, globoko dihanje, upadlo lice .... Kdo je ta nasprotnik njegove ljubezni? ... Gleda in vidi. Stojalo, na njem okvirček z razpetim platnom in na platnu naslikan mični del pokrajine. Torej slikar? Umetnik in Mara?... — Gospica, v ta kraj sem dospel, da ustvarim umotvore, a z njimi vred sem zapazil lepSi umotvor, umotvor vašega! ; su in jo privil k sebi. Ustnici sta j bližali in zlili poljub ... sc pn- Milko je v vejevju drgetal, a ob poljubu sc je obupno prijel za lase. Prsti so mu ruvali lase, a nato ga je nekaj dvignilo, da je zbežal. Bežal je črez travnike, polja dol k obali. Skakal je črez skale, čuteč v sebi strašen žareč obroč okoli srca. Glava mu je nekako visela v zraku, ni obvladal več samega sebe. In bežal’je kot znorel in dospel ter zavil nehote v gostilno.'Padel je na štol, roko si zaril v kodraste lase, da so se vili izmed prstov kakor kače. — Vina, vina Otoman uli divan in pisalno mizo, dobro ohranjeno, kupim. Nadov v upravi. iSarr.oniarn stanovanja v Caf ju, obstoječe iz treh ve* litih, svetlih sol) v pritličju, kuhinje in pritiklin, za stanovanje s 4—5, četudi manjšimi sohami v Mauboru, če mogoče v bližini parka, event. s koščkom vrta. — Naslov pove uprava „Tabora". Prokletstvo! Ah, , i Mara... Ljubezen mi je samo globoko obličja. Vas bi rad imel na platnu, vas, da ■ gajovanje strmoMavljenie ujete ptice, ki bi v urah trpljenja pobožno gledal, sveto J ob kriku'slutnje‘umre v solnčni zori. " gledal na vašo siko, ki mi je vsahnila čut j on nc prefc0sjj On, umetnik? - . . do vsakega mestnega razkošja in lahko- j T} spaka> s krinko zakrita, polna izbruhov laži, "z razmršenimi lasmi, odtujena j Tvrdkei Pircter & Ls-!n t nard, trgovina 2 želez-. ■ nino, sprejme 1033 3-2 življa. Vas bi rad imel poleg sebe tekom vsega beganja, tekom trpljenja, ki ni pozemsko, ampak umetniško, globlje, rahločutno, ker je v zavesti svojih čuv-stev. Tudi. umetnikom ne primanjkuje ljubezni, mi ljubimo ves vesoljni svet, vse nam je sveto- Zemlja, morje, posamezniki, narodi... Preobražamo se s časom, stopamo po poteh pustinje, iskajoč zrnca lepote in dragocenosti, ki jih obožujemo ln spoštujemo. Spoštovanje s tveganjdm življenja. Življenje nam je ničevno, a uživanje iz povzdige nestvora v umotvor nam je v slast. Izbirčni, a slastni. Slastni in strastni tudi v ljubezni. Ljubezen je naše življenje. Ljubimo in tavamo po svetu. A naša pota so blodnje in blodnja me je privabila sem. In tu sem našel vas, gospodična. Vi ste mi dali novega zraku, nove moči. Vam dolgujem del življenja, ,vam hočem biti hvaležen. Da, hvaležen samo vam Mara, hvaležen in udah samo tebi. Tebi, ker te ljubim, obožujem, ker mi jemlješ s svojim leskom misli in vid, da nc morem drugam gledati... Mara?... Glej, klonil sem k tebi, ker te ljubim------ — 'A jaz nc vem, kaj.. • kako ... nenadoma. A slikar jo je narahlo prijel okoli pa- od všega dobrega, blagega in čistega, osamljena na smrdljivem gnojišču----------- Proklet bodi, proklet... In oni sen, prespan in zasanjan, se obuja, dviga sc pokonča ponosno in zmagovito iz slutnje vse prespane, sumničene, a zaničevane... Ni utehe na svetu, ni moči v vesoljstvu, ki bi mi dala izraza radosti in zadovoljstva. Nem in neobčutljiv sem za Vse na svetu. Temno v srcu z ono nizkotno mislijo, ki vede človeka v obup, imenova- j ijjsj 110 ljubosumnost... Da^ ljubosumen sem, !lS8j strašno ljubosumen..* Še vina! Vina! Ali slišiš?... — Na, pa pij! — Baba... Kaj ona mi ic lagala?*.. Oh, laž je, ki svet vzdržuje najpovršju, ona je osnova, pred katero kleči človeštvo. Samo mrhe jo časte, samo hudiči, vražje babe . In varala me je .. - Oh, da ... ljudje •.. Iščite si ženo in našli bodete vraga ... Ženske pijavke ... Pa Mara, babura vražja..'. Zganja, žganja! Žeja me . -. h' (Daljo prihodnjič.) Poleg že obstoječega glavnega zastopa v Mariboru za požarna zavarovanja, nameravamo ustanoviti še ločeno glavno zastopstvo za življenska in nezgodna zavarovanja. Stalni prejemki in provizije po dogovoru. Postranski zasBužek je zagotovljen pa tudi vsakemu, ki bi le prilično, i’z‘ ven svojega 'rednega poklica, posredoval življenska in nezgodna zavarovanja za podpisano družbo. 10:0 3-2 Ponudbe je nasloviti na: ,.Jugoslavija", zavarovalna dražba, ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani, Dunajska cesta. m i®«®! i Glavni urednik: Radivoj R*har. Odgovorni urednik: Rudolf Osim. _ »AVM*p;mtn:r.--mr . ■PMminmnmpm 'umvvv u»:* iunvauuuoo j Hote! Ha!fowidi. Danes zvečer in jutri 29. junija 1922: 1041 jutarnji m večerni kancerl m pi m m u m Kavarniška blagajničarka prvovrstna, zanesljiva, sfimpstojna moč, z večletno prakso, se proti dobri plači takoj sprejme. Ponudbe na upravo hotela „SLON“, Ljubljana. 1045 3—1 1 Stalno ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih vrlo koncert Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru prevzame vsako vrsto straženja v mestu, na kolodvorih, kakor tudi spremljanje železniških vozov. — Pojasnila v pisarni: Koroška cesta št. 15. _ iala oznanila I4č,e se blagajničarka, ho žalski sluga in kuhinjsko dekle za hotel v zdravilišču. Naslov v upravi. 1039 2—1 Dobro mleko za otroke se dobi vsak dan v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ulica št. 16. 1040 S—1 Proda oe dobro ohranjena stiskalnica, mlin za sadje in orkestrion. Gostilna „Balkan“. Linhartova ulica 13. 1036 Hi5a, enonadstro .na, s trgovskim lokalom na razpolago, na pol visokopritlično zidana, z gospodarskim poslopjem na dvorišču, 1000 m3 veliki vrt, v bližini koroškega kolodvora v Mariboru, se proda. Cena 980.000 K. Vprašati: Maribor, Stritarjeva ulica 5. 1043 Hišo, enonadstropno, z vrtom in trgovskim lokalom, blizu koroškega kolodvora, zamenjam za manjšo vinograJno posestvo v bližini Maribora Vprašati v trgovini Maribor, Stritarjeva ulica 5. 1044 Prodnim £ cmari, umivalnik, 2 kuhinjski omarici in godbeni automnt. Maribor, Alcksan drova cesta 4-9, Meden, 1042 Nastavljene« neke tvrdke izgubil je dne 2'. junija zvežer v Mariborskem bioskopu denarnico z 32.700 jugoslov. IC, 10.000 n. avstr. K, potnim listom in drugimi stvarmi, Ker je izgubite!) revež, naproša, da se najdeni predmeti oddajo proti dobri nagradi na pot, komisarijatu. 1040 PohIStvo! Spalne sobo iz meh kega in trdega lesa, kakor tudi kuhinjske oprave, pisalne mize po znižanih cenah. Tovarna pohištya Koroška cesta št, 46 in 53. 984 6—4 m n m lil Uš] m p m lil [i m su m M D m m ,Struna1, oddelek Glasbene Matice v Mariboru izdaja zbornik za salonski orkester (flavta, violina I.va, violina oblig., violoncello, bas, harmonij, klavir in udarala). Skladbe so večinoma tako aranžirane, da se jih lahko proizvaja tudi z manjšo zasedbo. Muzikalije se razpošiljajo le proti gotovini ali povzetju. Naročila sprejema Glasbena Matica, oddelek „Struna“ v Mariboru. I. serija. 1. V. Parma: Manclolinata iz opere „Stara pesem" . Din. 12-— 2. .. „ Ljubavni dvospev ^ iz operete vsak „ Petrogradska pesem > „Carjčine komad „ „Moj ideal“valčkovapesem !Amaconke“ Din. 12'— „ Balkanska koračnica...................... „ Overtura k opereti „Caričine Amaconke" a) za zalonski orkester................. b) za violino in klavir (violino obligato ad libitum)................•............ 0. Dev: „Pastirica“ idila............................ M. Schonherr: „Iz slovanskih krajev" valček . . K. Mašek: Barkarola.................................. 1. Muhvič: „Ispod Tatre" koračnica po slovačkih napjevima..................................... II. serija. Ant. Foerster: Slovenska slavnostpa koračnica po narodnih napevih . 0 . . • A. Gervais: ' ..Bosanska Saloma" (Cergo moja), Foxtrot, (gorinavedena zasedba vrh tega Clarinetto in Cornetto ad libit.) 13. V. Partnaj „Bela Ljubljana", valček po slovanskih napevih................ Jos. Verbič: »Planinski pozdrav", I. Muhvič: „Tko pjeva, zlo ne (gorinavedena zasedba, vrn tega Tromba C ad libit.) ........................... n 16 V Parma: „Zvezda Primorja", koračnica po slo- ' vanskih napevih (poklonjena ustano- vitelju »Strune" gosp. Al. Križnič-u) . Jos Verbič: „Večerno žuborenje", valček ... A Gervais: „Iz veselog Srema", potpourri (gor-navedena zasedba, vrh tega Clarinetto in Cornetto ad libitum) *....• ,, 19. R. Lubas: „S1ovq“, koračnica .......................... „ 20. V. Parma: Fantazija iz opere „Ksenija“ .... „ Opomba. Pri komadih I. serije se dobijo dublete I.ve po 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 14. 15. koračnica . . misli", karišik 17. 18. Din. L50 (k štev. 6 po Din. 2-50) dokler zaloga traja komadih II. serije je dubleta I.ve violine že priložena. 12-— 30-— 16'— 15-— 18.— 12-— 12-— 13- 15-— 20-— 13-— 22-— 13-— 18 — 22'— 13-— 30'— violine Pri Ne pozabi naročnino! KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D. D. tajg NAJMODERNEJŠE UREIEMaT SB PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU, OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNjžGOV^O^ROKO^PADA^ DELA. SOLIDNA I CENE ZMERNE i °e"wv-,'5?5 '^ataik in izdaiatell : Konzorctl ^Tabor"- — Tiska; MaflhrM-ska tiskarna d. d. %