Posamezna Številka 10 vinarjev. Štev. 276. v UoMM v sredo, i Hrabro nit Leto XII Velja po poŠti: Ia oelo leto upre] . u es meseo * . n Nemčijo oeloletno ia ostalo inoiemstvo K 26-- " a£- : V Ljubljani na dom s la eelo leto upre] . . K 24 — ia ea mete« „ .. „ 3*— f apran pre|emaa aiesefiaa „ 1*70 ss Sobotna Izdaja: s aa oelo leto......„ T— aa Remčl|o oeloletao . „ fr— a ostalo InoaematTO. „ 12 — Iuaerati: Enostolpna petltTrsta (72 mm): sa enkrat . ... po 18 t za dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „13 „ sa večkrat primaren popnst. Piroiiii nnilH. iiM.urtDlce Itn.: enostolpna petltTrsta po 2 J Tin. ■ Poslano: 1 enostolpna petltTrsta po 40 Tin. Izhaja Tiak dan, IzTzemšl nedelje ln praznike, ob 5. uri pop. Bedna letna priloga Vozni red Kr Orednlitro jo v Kopitarjevi nllol itev. 6/m. Rokopisi ae ne vračalo; netranklrana pisma ae ne mem sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. sa Političen list za slovenski narod. UpraTnlštro je t Kopitarjevi nllol št B. — Bačnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.5U, bosn.-bero. št. 7563. — UpraTnlškega teleiona št. 188. Čestitka Kranjske Mete cesarju. Deželni odbor kranjski, je v seji dne 30. novembra t. 1. soglasno sklenil, da se deželni glavar pooblasti, da povodom 661etne obletnice prestolovanja Njegovega Veličanstva imenom avtonomnega zastopa kranjske vojvodine odpošlje do stopnic prestola brzojavne čestitke in zagotovilo neomajne zvestobe in udanosti. Gospod deželni glavar dr. Ivan Š u s t e r š i č je odposial Nj. Veličanstvu naslednjo brzojavko: Njegovemu cesarskemu in kraljevemu Apostolskemu Veličanstvu, SchSnbrunn. Povodom šestinsestdesetletnice slavnega. vladanja Vašega Veličanstva čuti avtonomno zastopstvo vojvodine Kranj-iske srčno potrebo, da predloži Vašemu Veličanstvu svoja prespoštljivo iskrena voščila in v tem veleresnem času v imenu dežele znova položi k vznožju najvišjega prestola, obljubo neomajlji-ve, v vseh viharjih časa. izkušene zvestobe in udanosti, ki jo potrjajo s svojo krvjo tisočere priče na severnih in južnih bojnih poljih. Pošiljaje k nebu pregoreče molitve za Vaše Veličanstvo in domovino, se dežela Kranjska združuje z vsemi deželami Vašega Veličanstva v globokoiskreni goreči prošnji: Naj bo v začetem novem vladarskem letu Vašemu Veličanstvu in domovini podeljena najobilnejša božja milost in pomoč! Bog ohrani. Bog blagoslovi in obvaruj Vače Veličanstvo! šusteršič, deželni glavar. 6 našem uvozu in izvoza. Moderna prometna sredstva omo-gočujejo, da lahko in primeroma, poceni dobivamo živila, in druge potrebščine iz najoddaljenejših dežela. Prej smo iz daljnih dežela dobivali skoro le dišave in kitajski čaj, ker to blago ni težko in vrhu tega drago, tako da so se veliki transportni stroški vedno izplačali. Drugače je že bilo s kavo. ki gre v težo; dokler ni bilo železnic, je bila to jako redka in ponekod celo neznana LISTEK. Dušno paslirsiva od bojnem pol. nino in divjačino, katere smo uvozili za manj nego 7 milijonov, izvozili pa za nad 19 milijonov. Domače perutnine smo izvozili za 144 milijonov kron, uvozili pa le za 66 milijonov kron. Mehurjev in črev smo uvozili za krog 9 milijonov kron, izvozili pa za 4,600.000 kron; uvažamo predvsem drobna čre-va za izdelovanje klobasic. Ker je radi vojne uvoz za sedaj preprečen, se že čuti pomanjkanje drobnih črev; dunajski klobasičarji so že znatno omejili izdelovanje tenkih klobas in klobasic iu jih bodo morali končno popolnoma opustiti, ako se ne posreči dobiti črev iz Male Azije po suhem. Masti: Surovega masla smo uvozili za 47 tisoč meterskih stotov, izvozili pa 17.000 met. stotov. Največ uvažamo rastlinske masti t. j. za 15 milijonov kron. Kljub temu, da. se v naših deželah pridela precej oljkinega olja, uvažamo tega blaga za V/z milijona kron. Izmed živil bi bilo še omeniti sir, ki ga uvažamo za 12 milijonov, in ribje konzerve in kaviar v enaki vrednosti. — Za zdravila jiošiljamo v inozemstvo krog 17 milijonov kron. Premoga uvažamo za 180 milijonov kron več nego izvažamo, koksa za 13 milijonov in barvil za 7 milijonov kron več. Največjo uvozno postavko tvori bombaž z uad 300 milijoni kron. Prediva, jute itd. uvažamo za skoro 45 milijonov kron, svile za 75 milijonov in kemičnih pomožnih snovi za 30 milijonu t kron. Vojska z Rusi. Dunaj, 1. decembra. Uradno se razglaša: Na naši bojni črti v zahodni Galiciji in na Rusko-Poljskem je bilo v splošnem tudi včeraj mirno. Pred Przemyslora se je sovražnik poskušal približati severnim najskrajnejšim postojankam trdnjave, naša posadka ga je pa napadla in vr^la nazaj. Boji v Karpatih s© nadaljujejo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, generalni ma jor. XXX Berolin, 1. decembra. (Uradno.) V Vzhodni Prusiji in na Južnem Foij-skem je bilo splošno mirno. Na Severnem Poljskem južno od Visle se je pomnožil naš vojni plen, ko smo izkoristili včeraj naznanjeni uspeh, za okolu 9SOO ujetih Rusov, število za* plenjenih topov za 19, poleg tega smo pa dobili v naše roke še 26 strojnih pušk ln številno munlcljsklh vozov, X X X URADNO NEMŠKO POROČILO O BOJIH PRI LODZU. Berolin, 1. decembra. (Kor. urad.} VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 1. decembra. Z ozirom na poročilo ruskega generalnega štaba 29. novembra se glede na neko epizodo v teh za nemško orožje tako uspešnih bojih prt Lodzu pojasnjuje: Tisti deli nemških! sil, ki so se borili v okolici vzhodno od Lodza proti desnemu krilu in za hrbtom Rusov, so bili zopet resno ogroženi za hrbtom z močnimi ruskimi silami, ki so prihajale od vzhoda in juga. Nemške čete so se obrnile pred sovražnikom, ki je stal pred njihovo fronto in so se prebile v tridnevnih ljutih bojih skozi obroč, ki so ga Rusi stvorili. S seboj so še privedli 12.000 ujetih Rusov in 25 zaplenjenih topov, ne da bi bili sami le en top izgubili. Tudi lastne ranjence so skoraj vse prepeljali s seboj. Izgube glede na stvarni položaj res niso bile lahke, a nikakor niso bile strašne in spadajo ti boji k najlepšim uspehom vojske. Najvišje vodstvo armade. XXX STROKOVNJAK O POLOŽAJU NA SEVERU. Berolin, 1. decembra. Vojaški sotrudnik lista »Lokalanzeiger« piše o vojnem položaju na vzhodnem bojišču. Sicer smo vajeni na tako velike številke, da komaj opazimo, če Ilindenburg poroča o 5000 ujetnikih. Vendar pa je zelo razveseljivo videti, da so bila nova ruska ojačenja, o katerih je Hinden-burg pred kratkem poročal, najprej odbita, nato napadena in sedaj pri novem protinapadu z zelo znatnimi ruskimi izgubami zopet vržena nazaj. Ilindenburg govori o bojišču južno od Visle. Ker je šel ruskim ojačenjem iz Loviča nasproti, lahko trdimo, da se vrše sedanji boji med Lovščcm In Varšavo. CESAR VILJEM NA VZHODNEM BOJIŠČU. Berolin, 1. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana 1. t. nx: Cesar je obiskal včeraj pri Gumbinnenu in pri Darkeh-menu naeš čete v vzhodni Prusiji ter njih postojanke. Najvišje vodstvo armade. Vojaški duhovnik P. dr. Christo pošilja »Augs. Post« sledeče ganljivo poročilo z bojišča v vzhodni Francoski: Popoldne jahamo po potih ob robu gozda, kamor se vračajo vojaki iz strelnih jarkov. Gospodje častniki nam povsod skazujejo največjo uslužnost, kajti takoj sporoče moštvu, da je prišel katoliški vojaški duhovnik. In zopet jih je na stotine, ki porabijo to priliko za sveto spoved. Spovednica je sedlo na kakem štoru. Vedno moramo biti pripravljeni na vsakovrstne dogodke. Tako je bilo tudi pred tremi dnevi v bližini naših težkih havbic, ki vsakih deset minut sipljejo svoje strahupolne granate v sovražnikove postojanke. Kar naenkrat v zraku ropotanje motorja. Francosko letalo! Svetlobe! oblaček se dvigne na slnjemodrem nebu: prvi šrapnelski strel v pozdrav sovražnikovemu letalcu. Cel venec eksplozivnih oblačkov obdaja dvokrovnik. Zasloni! Knr naenkrat, pok. eksplozija, druga. Letalne bombe so bile namenjene neki koinpaniji na maršu. K sreči sta zgrešili svoj cilj. Sedaj začno delo- pijača. Danes je kava skoro tako splošno razširjena kakor kruh. Razen dišav in kave uvažamo danes celo vrsto drugih živil, oziroma nasladil in potrebščin. A tudi izvažamo mnogo, in uvoz in izvoz sta navadno nekaka povratna kupčija: v dežele, iz katerih uvažamo te ali one potrebščine, izvažamo svoje proizvode. Najugodnejše je za nas ondi, kjer naš izvoz presega uvoz, a vselej se to ne da doseči. Najslabše je v tem oziru naše razmerje s severoameriškimi Zedinjenimi državami, odkoder dobivamo samo bombaža za 300 milijonv kron, za naš izvoz je pa na tamošnjih tržiščih le malo prilike. V naslednjem nekoliko podrobnosti o našem uvozu in izvozu. Kave uvažamo v našo monarhijo krog 600.000 met. stotov v vrednosti nad 100 milj. kron, in sicer večinoma iz Brazilije. Nedavno se je poročalo, da je avstrijska vlada v Trstu kupila 50 tisoč več brazilske kave, da bi preprečila neopravičeno podraževanje kave. V primeri z veliko porabo kave v Avstriji 50 tisoč vreč ni veliko, toda Če se blago spretno spravi na trg, bo le laliko pritisniti na cene. Sedaj, med vojno, ne bo mogoče kaj prida kave spraviti čez morje v našo državo in v Nemčijo; k sreči pa leže velikanske zaloge kave v Hamburgu in Antwerpnu, tako da smo pri nas in na Nemškem za dolgo časa preskrbljeni s kavo. Kakava smo uvozili 1. 1912. samo kakih 64.000 met. stotov v vrednosti 9 milijonov, čaja pa 16.000 met. stotov v vrednosti 9 milijonov. Dišav smo istega leta uvozili 48.00 0 met. stotov. Precejšno postavko tvori v našem uvozu južno sadje t, j. krog 18.000 met. stotov v vrednosti S milijonov kron; vendar se pa polovica tega sadja izvozi naprej v druge di'žave. Tobaka in tobačnih izdelkov smo uvozili za 62 milijonov, izvozili ]>a za 14 milijonov. Uvoz žita jo večji ali manjši, kakor pač izpade letina, v domačih deželah. Leta 1912. smo uvozili za 161 milijonov kron žila; od tega je odpadlo na riž krog 28 milijonov kron. Izvozili smo pa v istem letu za 47 milijonov kron žita, večinoma ječmena, in za 66 milijonov kron sladu. Precej višji nego izvoz tudi uvoz sadja, zelenjave in rastlin, ki je znašal 1. 1912. tri milijone meterskih stotov v vrednosti blizu 140 milijonov kron. Klavne in vprežne živine smo uvozili za 42 milijonov, izvozili pa za skoro 70 milijonov kron, in sicer večinoma govedo in konje. Enako je s perut- bezen je bila tako zvesta, da jim je celo sledil v smrtne nevarnosti na bojno polje. »Tvojemu Stvarniku, tvojemu uče-niku! . . .« done tako ljubko in pobožno. Po kratkem nagovoru pristopijo vsi možje, vrsta za vrsto, k mizi Gospodovi. Četudi je bila uniforma umazana in okrvavljena, roka začrnela od smodnika, vse ubožno kakor v betle-hemskem hlevu, toda bolj pretresljivega in učinkujočega svetega obhajila si ne moremo misliti, kakor je bilo to skupno sveto obhajilo v krvi napojenili argonskih lesovih. Proti koncu svete maše je prišla naglih korakov nova kolona. »Ah,« je rekel poveljujoči častnik, »ali je sveta maša že končana? In mi smo se je tako veselili!« Žalost in razočaranje je bilo na licih vseh. »Dobro,« pravim, »tudi Vi boste imeli svojo sveto mašo!« Kako so bili hvaležni! In tako sem bral še drugo sveto mašo in vse obhajal. Skupno smo se nato zahvalili. Saj smo vsi imeli toliko povedati svojemu Zveličarju. Mlad častnik, kateremu ni srce v gromenju topov in bliskih salv niti za najmanjši del sekunde utripalo hitreje v prsih, je nosil železni križ — ta častnik si je brisal svetle solze v očeh. Kdo je bil srečnejši, dobri vojaki ali vojaški duhovnik, ki je smel deliti toliko tolažbe! \ ,je$eD padec Mofiiinefflo. Posebni vojni poročevalec v nem* škem stanu piše v »Giornale dltalia«: Padec Montmedvja je ena redkili smešnih dogodb v tej grozni vojski. Montmedy najdete na vseh vojaških kartah zaznamovan z rdečo zvezdo, kar pomenja važno trdnjavo drugega razreda, katere je bilo v zadnjih vojnah mogoče zavzeti šele po večtedcn-skem obleganju. Je pa tudi bila pripravljena na precej dolg odpor. Manjkali sta samo dve stvari: utrdbe in ka-noni. Ko je dospela novica o padcu Liega, je poveljnik dolgo razmišljal o položaju in je prišel do tega zaključka: Če se najmodernejši belgijski forti s svojimi jeklenimi redutami in artiljerijo najnovejšega tipa niso ustavljali nemški artiljeriji malo več kakor 48 ur, tedaj bo njegovo trdnjavo zidanih utrdb in starih topov razrušil prvi strel. In ker se je hotel prodirajočim Nemcem bolj uspešno ustavljati, je sklenil z vso posadko izpasti iz mesta in jih r.a odprtem polju pobiti prej kakor bi Nemci obkrožili mesto. Toda ta njego- vati, najnovejše letalno orožje, jeklene puščice sikajo proti zemlji. Kratko povelje: »Za karabine!« Moji izvrstni spovedanci skočijo med kesanjem iu dobrim sklepom pokonci in pritisnejo karabinerje na lica. »Vizir 800!« Salva zasalvo poka v solnčno višavo. Toda brez uspeha, letalca ne morejo spraviti na tla: je previsoko. In nato moji ljudje zopet pobožno pokleknejo k mojim nogam, kakor cla. se ni ničesar zgodilo. Mojega tovariša so zadevajoče granate celo motile, tako da sta spovednik in spovedanec morala iskati kritja. Končno sem obljubil možem, da jim bom drugo jutro bral sveto mašo. Kako so se jim zasvetile oči, hvaležno in veselo. Prihodnjega dne sem ukazal zapeljati svoj vojaški oltar v puhteče gozdove argonske. Pod varujočim obokom širokovejnatega drevesa smo ga postavili. Po vseh gozdnih stezah in grmovju v okolici jo postajalo živo. Utrujeni in premrazeni od hlada in noči so prihajali. Pa. kaj, saj so bdi lahko zopet enkrat pri sveti maši. Dva vojaka sta klečala kot strežnika. V votlo grmenje topov je srebrnočisto po-zvajal zvonček k spreminjevanju. t>i<>-bokosklonjeni in v spoštljivem molku so molili svojega Zveličarja, čigar lju- A . < V- ' V K BOJEM V GALICIJI. (S sliko.) Nadvojvoda Leopold Salvator se kot generalni nadzornik avstro-ogrske artiljerije stalno mudi na bojni fronti; z načelnikom svoje vojaške pisarne, podpolkovnikom baronom Wolfom, in svojim najvišjim dvornim mojstrom princem Lobkowitzem prihaja v prve strelske vrste, da more bolje opazovati učinek avstrijske, artiljerije. Naša fo-tografična slika nam kaže nadvojvodo in njegovo spremstvo v strelskih jarkih. Dopisnik »Reichsposte« je brzoja-vil iz glavnega nemškega stana na vzhodu sledeče: Insterburg, 30. novembra. Danes ob 12. uri opoldne je prišel nepričakovano dvorni vlak in ž njim cesar Viljem. Novica se je kmalu raznesla in kljub slabemu vremenu se je zbrala pri kolodvoru velika množica ljudstva. Ljudstvo je sprejelo cesarja z navdušenimi hura klici. Špalir so delale čete črnovojnikov. Po običajnih pozdravih se je odpeljal cesar čez nekaj minut v avtomobilu na; fronto v vzhodni smeri. Čete, ki so ruske napade na utrdbe vzhodno od Darkehmen uspešno odbile, so mu napravile navdušen sprejem. Cesar si je ogledoval postojanke celi dan in izrazil svojo zadovolj-nost s četami, ki se tu bore. Nato se je s svojim spremstvom vrnil v Insterburg ob pol 7. uri zvečer. Ob 7. uri zvečer se je že podal nato k naslednjim oddelkom na fronti. MOLTKE OZDRAVEL. Frankobrod, 1. decembra. »Frank-iurter Zeitung« poroča: Načelnik nemškega generalnega štaba grof Moltke je končal svoje zdravljenje v kopališču Homburg in bo odpotoval. GLASOVI O POLOŽAJU. Bera, 1. decembra. (Kor. ur.) Bern-ski »Bund« piše o položaju: Odločitev je še vedno pri Hindenburgovem ofenzivnem krilu, ki je s svojim silovitim sunkom prodrl že bolj južno, kakor to priznavajo ruska poročila. Rusi sami imenujejo kraj Tuszyn, ki leži 20 km južnovzhodno od Lodza. Umikanje nemških prednjih čet je provzročilo, da so poročali o ruskih zmagah, a šlo je le za delne uspehe, ki zadobe važnost šele, če se posreči Rusom obkoli-tev. Zdi se, da rusko vodstvo zaupajoč na premoč podi čete naprej, ne ozirajoč se na izgube. Bera, 1 .decembra. »Bund« piše o položaju na Poljskem: Strategična premoč je brezdvomno na strani zavezni- kov, ki se napadajo in Če tudi ne dosežejo popolnega uspeha, so le lahko zadovoljni, ker so ustavili rusko prodiranje in jo močno omajali. Če se obranijo Rusi napada in osobito obko-litve, postane igra enaka, a zaveznika sta pridobila veliko na času. UGODNO ZNAMENJE ZA NEMŠKE USPEHE. »Posener Neueste Nachrichten« pišejo: Vojaški poveljnik Ost je odredil, da se fantje letnika 1895. do 1897., podvrženi vojaški dolžnosti, ki so jih naselili na šleškem, zopet vrnejo na Poznanj sko. PROTI IZMIŠLJENIM POROČILOM. Basel, 30. novembra. (Kor. urad.) Izjava ruskega generalnega štaba Slede na izmišljotine pariškega in londonskega časopisja je v Milanu zelo učinkovala. »Italia« piše; Čas je, da se taka goljufiva poročila preprečijo. — »Perseveranza« piše v istem smislu. — »Corriere della sera« zagotavlja, da je le s pridržkom objavil grajana poročila. MOSKOVSKE MATERE PROSIJO, DA NAJ PRENEHA VOJSKA. Neka ogrska igralka, ki se je vrnila iz Moskve v Budimpešto, pripoveduje, da vlada v Moskvi globoka žalost. Te dni je prosilo 600 črno oblečenih moskovskih mater mestnega poveljnika, da naj carja naprosi, da naj prekine vojsko in da naj se usmili ruskih mater. VAŽEN MOST NA FINSKEM RAZ-STRELJEN. Stockholm, 1, decembra. Iz neke ruske zaloge pri finskem mestu Tam-merfors je izginilo 300 kg dinamita. Bodočo noč so pa neznani zločinci razstrelili pol kilometra dolgi most pri Pyha Jarviju. XXX va premišljevanja so morala biti precej dolga, zakaj njegov junaški sklep je prišel najmanj 24 ur prekasno; kajti, ko je res s svojimi četami napravil izpad iz mesta, je zadel na nemške čete, ki so bile tu že 24 ur, in tako je bil s svojimi možmi ujet. Tedaj se je fort, v katerem je ostala samo ena stotnija, jdal in niti en strel ni padel. Oklopni vlek, »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: V sedanji vojni igrajo železnice prav posebno vlogo in čuditi se je, kako hitro se tudi železnice v sovražni deželi pritegnejo v službo za vojaške svrhe. To je pa težavno posebno zato, ker so tako Belgijci kakor Francozi malone vse železniške proge poškodovali; vse so razdrli, od najpriprostejšega dela do umetnih zgradb, katerih poprave so trajale po več tednov. Čete v ospredju pa potrebujejo dovoza municije, živil, ojačenj itd. Treba je tedaj nemudoma pregledati železniške proge in dognati, kako daleč proti fronti so sposobne za obrat. To nalogo imajo večinoma železniške stotnije, ki imajo v to svrho na razpolago avtomobile, ki pa niso vselej praktični, ker se je treba z njimi držati ceste in so tudi brez brambe izpostavljeni obstreljevanju nezanesljivega prebivalstva. Izvrstno sredstvo za poizvedovanje pa tvorijo o k 1 o p n i vlaki. Lokomotiva in vozovi so obdani z jeklenim pločevinastim oklepom, ki daje varstvo pred ognjem iz pušk in strojnih pušk. Za aktiven boj usposablja vlak pehotna posadka in strojne puške. Ako je omogočeno veliko dalekosežneiše pregledo- vanje proge nego v brezpomembnih avtomobilih. Pa tudi za dovoz municije in živil so oklopni vlaki jako po-rabni tam, kjer kolone niso varne radi nezanesljivosti prebivalstva ali drugače nevarnih okoliščin. Tako služijo oklopni vlaki n. pr. za dovažanje vsega potrebnega daleč v ospredju se na-hajajočim konjiškim divizijam ter za zvezo med posameznimi oddelki čet. Da pride lahko časih tak vlak v jako težaven položaj, je naravno. V zgled naslednji slučaj: Neki oklopni vlak je dobil nalog, da pelje municijo in živež v ospredje skozi ozemlje, v katerem stoji sovražna trdnjava, katero je bi! pa sovražnik po došlih poročilih zapustil. Vlak je odšel krog 2. ure popoldne in po št.iriurni vožnji dospel v bližino trdnjave. Dva kilometra pred trdnjavo je vlak nenadoma zadel na razstreljene tračnice, katere poškodbe v temi niso bili pravočasno opazili. Lokomotiva je srečno prevozila dotično mesto, prvi voz je pa skočil iz tira. Komaj se je vlak ustavil, že so se na desni in levi prikazala svitlobna znamenja in pokati so začele puške — vse delo kmečkega prebivalstva. Čez par minut so začeli tudi s trdnjave streljati s težkimi topovi. Tu je bilo treba najprej popraviti progo in spraviti voz na tir. To se je zgodilo v 20 minutah, tekom katerih je posadka na vlaku odgovarjala na streljanje prebivalstva. Šc je upal vodja, da bo mogel izvršiti svojo nalogo, ko se je pred vlakom nenadoma pokazala močna strelska vrsta. Tedaj je uvidel, da bi bil ves trud in upor zaman. Toda četudi vlak topot. ni dosegel cilja, se jo pa ob tej priliki ne-ovržno dognalo, da je bil v trdnjavi še vedno sovražnika ODMEVI BITKE PRI KRAKOVU. — VELIK RUSKI PORAZ. Cenzurirana »Gazeta Krakowska« piše dne 29. novembra: Pred dvema dnevoma je utihnil mogočni odmev topovskih strelov, ki smo jih od severne strani slišali v Krakov. Velika bitka pri Krakovu se je končala zelo ugodno za našo vojsko, ki je Rusom zadala ogromne izgube ter jih potisnila daleč nazaj. Po pripovedovanju ranjencev fce je bitka vršila z veliko silovitostjo noč in dan. Pogosto je na posameznih mestih prišlo do besnih bajonetnih napadov. Posebno so se odlikovali poljski polki, ki so v strašnih bajonetnih napadih kakor orkan podirali ruske vrste. Zelo se je odlikovala artiljerija, ki je nazadnje odločila bitko v našo korist. Na več krajih so naše havbice uničile cele kolone ruske pehote, ko je hotela napasti okope naše pehote; havbice so se sijajno obnesle. Neka naša baterija je sredi silnega ruskega obstreljevanja naenkrat obmolknila. Rusi so mislili, da je že tako oslabljena, da jo bodo od strani vzeli z naskokom. Poveljnik baterije je mirno ukazal obrniti fronto ter čakal, da so se Rusi približali na 400 korakov. Potem se je pa vsul na Ruse strašen kartečni ogenj, ki je zdrobil in pokosil ruske čete. Kupi ruskih mrličev so v velikem krogu obdajali našo baterijo, ki je mirno ostala na svoji poziciji. Rusi so imeli ogromne izgube. Veliko Število zdravih in ranjenih ujetnikov so skozi Krakov odpeljali v notranjost monarhije. V KRAKOVU NI KOLERE. Krakovski »Czas« poroča: Od 7. novembra se v Krakovu ni pripetil noben slučaj kolere med civilnim prebivalstvom. Sploh je bilo v Krakovu med civilnim prebivalstvom samo 11 slučajev kolere, in sicer so obolele samo osebe, ki so prihajale v stik z vojaštvom, n. pr. perice, strežnice itd. Vojaški lazaret za na koleri obolele je v izraelitski bolnici na Kazlmierzu, Sedaj vlada kruta zima in zato ni več nobene nevarnosti glede kolere, KRAKOVSKI VODOVOD JE BIL POŠKODOVAN. Mestna uprava v Krakovu je izdala komunike, v katerem poroča, da je bila 25. novembra zjutraj poškodovana glavna vodovodna cev v prostoru med črpal-nicami in rezervoarjem. Cev so nemudoma popravili. DOVOZ KMEČKIH PROIZVODOV V KRAKOV. Na krakovskem trgu primanjkuje kmečkih proizvodov, ker so izdane stroge odredbe glede dohoda v mesto; kmetice morajo imeti sedaj za trg legitimacije, ki jih izdaje mestno poveljstvo in so veljavne za en dan. Kmetje imajo še dovolj mleka, smetane, masla in jajc za prodajo, a z njimi ne morejo na trg. DRVA ZA KRAKOV. »Czas« poroča: Nadzornik tržne komisije Zagorski je odpotoval v Žuvjec, Sljeme in Makovo, da ondi nakupi drv za krakovsko mesto. Sicer so že veliko drv pokupili špekulanti, vendar je Zagorski dobil dovolj drv za Krakov. Drva že vozijo po železnici v mesto. XXX V ZAHODNI GALICIJI. Krakovska »Gazeta ponedzialko-wa« piše dne 30. novembra: Ruski poskusi, da bi prodrli dalje na zahod dolenjega teka reke Dunajec so se ponesrečili. Težišče vojnih operacij se je preneslo na ozemlje Ruske-Poljslie; vojne operacije v Galiciji so podvojenega pomena. XXX IZ ČRNOVIC. Graški cenzurirani listi poročajo iz Budiirgaešte po »Az Estu« iz Spodnjega Vlkova, da so naše čete izpraznile Cr-novice, ker se je onstran brega reke Prut pojavila znatna sovražnikova premoč. Vodstvo naše armade je odposlan lo čete v primerno ozemlje, da ne bo trpelo mesto radi bojev škode. Rusi zadnje dni neprestano streljajo. Ogenj topov je trajal še potem, ko so odšle naše čete, ker Rusi najbrže niso bili poučeni o položaju. X X BOJI V KARPATIH. Budimpešta, 1. decembra. Po došlih vesteh se v splošnem lahko reče* da ruski vpad v Karpate močno poje-njuje. Zasledovanje iz Homone vrženih Rusov v dolini reke Labore se nadaljuje. Korak za korakom pridobivamo in podimo Ruse pred seboj. Ugodno vreme in dobra pota olajšujejo naše operacije. Prebivalstvo z navdušenjem sprejema naše hrabre vojake. Včeraj je bilo pri Paphazi zopet ujetih 600 Rusov, skoro vsi pripadajo istemu sibirskemu polku. V okolici Homone sedaj pokopa^ vajo številna trupla ruskih vojakov* BOJI OB VZNOŽJU KARPATOV. Budimpešta, 1. decembra. Poročevalec »Pesti Hirlapa« poroča iz Nyire« g.vhaza« z dne 29. novembra: Veliki župan Julij Meczner je telefoniral semkaj, da se na več točkah zemplinskega komitata vrše boji z Rusi. Ruska armada se umika nazaj in stalno izgublja tla. Naše čete so v bojih zopet ujele veliko Rusov. Pri kraju Kemencze je bil sovražnik obkoljen in se je udaL Število tukaj ujetih Rusov znaSa 1500. BOJI V ZEMPLINSKEM K O MI TATU SE NADALJUJEJO. Nyiregyhaza, 30. decembra. Graški cenzurirani listi priobčujejo: Z merodajne strani se poroča: V severnem delu zemplinskega komitata se praske Se nadaljujejo. Naše čete so osvojile ve8 sovražnikovih postojank. V komitatih Ung in Bereg je ostal položaj neizpre-menjen. KOŠICE NISO 0GR02ENE. Iz Košic se poroča: Zupan dr. Bela; Blanar je izdalsledeči razglas: Na temelju poročila zbornega poveljstva s tem naznanjam, da ni povoda, da zapusti prebivalstvo mesto. Tisti, ki vznemirjajo prebivalce, bodo najstrožje kaznovani. S KNUTAMI V BOJ. Budimpešta, 2. decembra. Iz Sze» gedina se poroča: Neki ranjenec pripoveduje: Videl sem, kako so s knu« tami pretepali vojake dveh ruskih polkov, da so nas naskočili. Rusi so se upirali dreti v naš ogenj Šrapnelov in pušk, nakar so častniki z dvema strojnima puškama sami streljali na lastne vojake. Nesrečneži, izpostavljeni ognju z dveh strani, so tekli proti nam, a došla je le polovica, druga polovica je med potjo padla. Tisti, ki so prišli k nam, so se udali. XXX PRINC HENRIK LIECHTENSTEIN RANJEN. Praga, 1. decembra. »Union« poroča, da je bil princ Henrik Liechten-stein, ritmojster v 13. ulanskem polku, na severnem bojišču težko ranjen. Krogla mu je prodrla pod desnim oče- ANGLEŽI V STRAHU PRED NEMŠKO INVAZIJO. Strah pred napadom nemške bojne mornarice. (S sliko.) Vojaški strokovnjaki skoraj vseh velikih angleških dnevnikov soglasno sodijo, da pripravljajo Nemci svoje vl-sokomorsko bojno brodovje zu napad na angleško pomorje. Vzhodno morje kakor vedno tudi letošnjo zimo vedno bolj zamrzuje. Brodovje, ki je uporaD-ljajo Nemci v Vzhodnem morju, postane prosto in bodo zato nemške sile na Severnem morju izdatno ojačene. Angleški vojaški pisatelji nikakor ne izključujejo možnosti, da so lahko Nemci izkrcajo na Angleškem. V celi Angliji, osobito v Londonu, so zato zelo razburjeni. Naša slika kaže, kako zapuščeno da je. zdaj londonsko pristanišče, ker vožnjo ogrožujejo položene nemike mine. som v glavo in izstopila pri sencu; prepeljali so ga v Vratislavo. Razen njega služI v armadi še pet njegovih bratov, ki so bili tudi že deloma ranjeni, delo-paa pa so na bojišču oboleli. V SPIŠU VLADA POPOLN MIR. Budimpešta, 1. decembra. »Az Est« ■poroča o položaju v Spišu (Zips) in Olublu: Ozko dolino, ki vodi v mesto, je vojaštvo popolnoma zasedlo in zavzelo defenzivne postojanke. Dohod ivojaštva je prebivalstvo pomiril, ker so naše pozicije po izjavah častnikov popolnoma nepremagljive. Iz bližnjih krajev sicer še vedno prihajajo bojazljivi ljudje, a jih meščani tako pomirč, da se zopet vrnejo na svoje domove. jPREVOZ BOLNIKA Z AEROPLANOM. V Przemyslu je obklal tc dni stekel fces nekega vojaka, katerega so v aero-planu odpeljali v budimpeštanski Pa-Steurjev zavod. RUSKI TOP V GRADCU. Gradec, 1. decembra. Včeraj popoldne so na tukajšnjem glavnem kolodvoru stovorili en ruski top. Oklopna plošča je na eni strani popolnoma raz-streljena. Proti večeru so topničarji spravili top v vojašnico. Top se glasom yesti postavi na ogled. 55LETNI RUSKI VOJAKI. Budimpešta, 1. decembra. »Pesti Jlirlap« poroča: Med ruskimi vojaki, ki So jih naše čete ujele v zemplinskem komitatu, so tudi 551etni možje. Na nekaterih bojiščih so se našle stare ruske puške, iz česar se sklepa, cla je ruska pehota pomanjkljivo oborožena. t Rusija priznava umikanje. Dunaj, 2. decembra. Rusko uradno Aoročilo priznava, da so se Rusi v zadnjih bojih umaknili v neugodnih okoliščinah. VELIKE IZGUBE RUSKIH ČASTNIKOV. Dunaj, 2. decembra. Rusi so izgubili 'do 20. novembra 9703 mrtve častnike in 19.511 ranjenih častnikov, pogrešajo jih pa 3679. Ruski car na HoA Peterburg, 2. decembra. (Kor. ur,) Ruski car jje včeraj dopoldne ob 10. url odpotoval na bojišče. Izjava vlade v Bukarešto o zunanji politiki in vladna opozicija. Bukarešt, 2. decembra. Ministrski predsednik Bratianu je prosil voditelje opozicije, naj v adresni debati zunanjega položaja ne omenjajo, ker vlada ne more podati nobene izjave. Opozicija je to stališče odobrila. Cesar usiavil proces proli Romunom. / Budimpešta, 2. decembra. Cesar je Ustavil sodnijsko postopanje proti rumun-skemu duhovniku Murseanu in 12 tovarišem, ki so bili obtoženi hujskanja. Proslava cesarjevega juDiiela na Dunaju. Dunaj, 2, decembra. (Kor. urad.) Mesto ima danes praznično lice- Po vseh okrajih ima večina hiš razobešene zastave v proslavo 661etnice cesarjeve vlade. V vseh cerkvah so bile slovesne službe božje, katerih so se udeležili uradniki, zastopniki dežele in mesta, zastopstva društev in šolska mladina s svojimi učitelji. Italijo zaplenila poriusalske torpedovke. Milan, 2, decembra. Vlada je zaple-nila več torpedovk, ki so se izdelovale na račun portugalske vlade. Boli m zahoda. Nemško uradno poročilo. Berolin, 1. decembra. (Uradno.) Na zahodnem bojišč nifi novega. ^ Angleški kralj na francoskem bojišču. London, 1. decembra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Kralj Jurij je odpotoval sinoči zvečer na Francosko, kjer obiščo glavni stan angleškega ekspedi-cijskega zbora. Francoski ministri pri armadi. Preteklo nedeljo so bili predsednik republike Poincare in ministri Viviani, Dubost in Deschancl pri armadi. Obiskal so Argonnc in porušeno mesto Clermonten Argonne. Ogledali so si tudi postojanke pri fortu Douaumont. Poincare ie zapustil Verclun že na večer* '' Francoski letnik rekrutov 1915. bo pri-' deljen Infanterljl. Bordeauz, 2. decembra. Vojni mi-minister je odredil, da bo ves francoski 1 letnik rekrutov 1. 1915. prideljen Infanterljl. Kavaleriji se pridele samo obiskovalci šol za živlnozd ravnike. Indijske čete se vozijo okoli Afrike. Genf. Pariški listi poročajo: Angleški vojni minister je odredil, da se vsled začasnega zaprtja sueškega prekopa od strani Turkov vozijo indijske čete okoli mesta Kapstadt. Nemški uspehi v Argonih. Berlin, 1. decembra. »Lokalanzei-ger poroča iz Genfa: Težki topovi so predvčerajšnjim na obeh straneh počivali. Nemški poljski topovi so se zopet izvrstno izkazali pri kritju operacij pehote, osobito severno od Arrasa. Manjšo važnost pripisujejo Francozi uspehom, ki so jih zopet dosegli Nemci v Argonskem gozdu in bojem manjših oddelkom za vogeško vas Bandesapt in za vas Fay, ki leži med Chaulnesom in reko Somme. Pričakujejo živahnejših bojev v okolici Aisne in v Flandriji. Velikanske nemške priprave v Flandriji. Angleški listi pišejo, da se pripravljajo Nemci na silovit napad v smeri mesta Calais. »Times« piše: Iz vseh mest Belgije prihajajo vsak dan vojaški vlaki s četami, ki gredo v prednje vrste v strelskih jarkih. 60 vlakov je šlo skozi Gent, 28 skozi Brugge, 30 skozi Mons, 40 skozi Maubeuge in 50 skozi Bruselj. V Dixmuiden, Ypern in Ostende so prišle čisto nove čete, med njimi velike množice kavalerije iz Brunšviga. V severno Flandrijo so pripeljali 200 novih topov, 50 oklopnih avtomobilov z inženirji tvrdke Krupp. V mesto Zeebriigge je došlo iz Kiela več podmorskih čolnov in več motornih čolnov s hitrimi oklopnimi topovi. . Boji na Francoskem. »Times« piše: Francozi so dobili v Argonskem gozdu nove topove, oziroma nove krogle. Topovi mečejo po dve z železno verigo zvezani krogli, ki drevesa podirati. Nemci obstreljujejo Ramscapelle. Neki nemški letalec je večkrat poizkusil angleški glavni stan v Popperinghe razrušiti. Vrgel je več bomb, ki so ubile več ljudi.. »Daily News« poroča: Od četrtka sem je bilo več spopadov pri mestu Arras. Zavezniki in Nemci so se večkrat po cele dneve z bajoneti bojevali. Na obeh straneh je bilo veliko izgub, Arras je kup razvalin, prebivalstvo je zbežalo. Ostro armadno povelje. Milan, 1. decembra. Iz Londona se poroča: »Daily Telegraph« poroča: Belgijski kralj je izdal belgijskim armadnim poveljnikom sledeče dnevno povelje: Vsak častnik, ki govori o umikanju, je po moji sodbi izdajalec. Vsak častnik, ki ne more prevzeti odgovornosti za svoje ljudi, se odpokliče, »Brezskrbna« Anglija. Iz Londona poročajo: Indija govori samo o vojski. Poročila o zmagah in izgubah se jemljejo na znanje mimo in z zaupanjem na končno zmago. Nabiranje rekrutov za domačo armado se vrši zelo živahno. Zlasti spodbujajo bojevite rodove poročila o hrabrosti indijskih čet na Francoskem. Vojaki se v celih množinah oglašajo za odhod v fronto. Nemčija ima s svojim podpihova-njem, da bi mohamedanski svet proti zaveznikom dvignila, veliko smolo. Times poroča iz Kaira, da je glavar rodu Senussov egiptovski vladi sporočil, da ga sklep Turčije čisto nič ne briga in da želi z Egiptom ohraniti dosedanje dobre razmere. Angleški listi pravijo, da je to nov dokaz, če je dokaz sploh potreben, da je postal turški sultan vsled popolne uslužnosti nasproti Nemčiji velika ničla pri mohamedan-cih. Če niso to samo pobožne želje Angležev? Novi spisi o predzgodovini svetovne vojske. Berolin, 1. decembra. (Kor. urad.) »Norddeutsche Allg. Ztg.« objavlja nove dokaze, da Anglija skupno z Belgijo ni pripravljala vojske proti Nemčiji le diplomatično, marveč da se je tudi vojaško že v miru na njo najskrajnejše pripravljala. List piše: Naše čete so zopet zaplenile tajne, po angleškem generalnem štabu izdane ročne knjige o potih in o rekah v Belgiji. Te ročne knjige, ki so bile zaupne in dostopne le nekaterim gotovim osebam, obsegajo najnatančnejše opise ozemelj. Izjalovljeno francosko vojno posojilo. Iz Pariza se poroča, da je milijon oseb podpisalo dozdaj le 700 milijonov frankov posojila za narodno obrano. Ponovili niso zakladnih menic za 300 milijonov. Ker je prekoračen dozdaj dovoljeni najvišji znesek 940 milijonov frankov zakladnih za-dolžnic, je finančni minister naprosil državni svet, da sme izdati še zakladnih za-dolžnic v višini 460 miliipnov. frankgv,, : Francoski ranjenci. Gazetta del Popolo poroča: V Parizu pričakujejo 40.000 ranjencev. Ker ne morejo vseh v Parizu operirati, jih odpošljejo nekaj v druga mesta. Laška kolonija v Parizu je odprla lepo bolnišnico za ranjenco. Vojsko s Srbijo. Dunaj, 1. decembra. (Uradno.) Z Južnega bojišča se poroča: Na Južnem bojišču je nadaljnji oddelek operacij zmagoslavno končan. Nasprotnik, ki jc končno s svojimi skupnimi bojnimi močmi vzhodno od Kolubare in Lijega več dni se trdovratno ustavljal in opetovano poizkušal sam preiti v ofenzivo, je na celi črti poražen in se umika. Nasprotnik ima vnovič občutne izgube. Samo na bojnem polju pri Konatlče so našle naše čete okolu 800 nepokopanlh trupel. Ravnotako pomenjajo številni ujetniki in materijelne izgube znatno oslabi] enje nasprotnika, kajti od začetka zadnje ofenzive smo ujeli 19.000 Srbov, zaplenili 47 strojnih pušk, 48 topov in številno drugega materljala. TRI SRBSKE DIVIZIJE UNIČENE. Dunaj. Jugoslovanska korespondenca javlja, da so bile v zadnjih bojih popolnoma uničene druga, četrta in šesta srbska divizija. Vse topništvo teh divizij so zaplenili Avstrijci. SRBSKA VLADA ODPOKLIČE ČETE IZ MAGEDONIJE. Kolin, 2. decembra. »Kolnische Zeitung« poroča: Srbska vlada namerava odpoklicati svojo armado iz Macedo-nije. Pač pa jo namerava pozneje poslati na Grško, da bi z grško armado skupno prodirale proti Bolgariji. : SRBSKI BEGUNCI V SOLUNU. Solun, 26. novembra. Solun je od srbskih beguncev preplavljen. Vsi hoteli so prenapolnjeni. Japonci pridejo ali ne pridejo? Clemenceau piše v svojem listu, da se bo »kmalu grmenje japonskih topov vmešalo med 75 mm francoske topove.« Tajnik japonskega poslaništva v Londonu pa pravi, da je transport japonskih čet v Evropo samo »govorica«. Tako stoji torej sedaj pravda o prihodu Japoncev. §, Turčija v vojski. :v TURŠKA POROČILA. Carigrad, 1. decembra. (Uradno.) Komunike glavnega stana javlja: Včeraj so se vršili nepomembni spopadi z Rusi na perzijski meji. Carigrad, 2. decembra, (Kor. urad.) Turški glavni stan objavlja naslednji komunike: Na meji Aserbeidšana se boji nadaljujejo. V Trapezunt je došel prvi oddelek ujetnikov, obstoječ iz šestih častnikov in 83 vojakov, Carigrad, 2. decembra. (Kor, urad.) Po poročilih iz uradnega vira se je vršil v južnem delu Serzana pri Šanja-Ain-Galaka med Senusi in francoskimi četami boj. Šejk Abdullah je sicer pri tem našel smrt, vendar so pa bili Francozi pognani v beg. Senusi so tudi pri Kanemu in Wadai sijajno zmagali, „- .,•,.>>. denu«, na 20 let prisilnega dela. v,;;.! PORTUGALCI GREDO V EGIPT. Kairo, 2. decembra. Tukaj pričakujejo dohoda portugalskih čet. v'V% VSTAJA V TUNISU. Madrid, 2. decembra. V mestu in koloniji Tunis se je začela velika vstaja proti Franciji. u-vi&fč. ARMADA SENUZIJEV. Carigrad, 1, decembra. Armada Senu-zijev (severna Afrika) šteje nad 450.000 mož, 50 topov in 19 strojnih pušk, .v VATIKAN IN TURČIJA. ,« Turčija je vprašala v Vatikanu, če bi bilo mogoče obnoviti diplomatične zveze v ta namen, da se odpravi francoski protektorat nad katoličani v Turčiji. Vatikan je odgovoril, da se to zgodi po končani vojski. Vatikan da noče sedaj motiti razmerja med Francijo in Vatikanom, ki je sedaj na tem, da se zboljša. Tako poroča dopisnik »Berliner Tageblatta« iz Rima. Vest je precej neverjetna. o RUSI KLIČEJO MOHAMEDANCE NA VOJSKO. Carigrad, 2. decembra. (Kor. urad) Turški listi pišejo, da so začeli Rusi nabirati tudi turške rekrute na Kavkazu, ki so bili doslej prosti vojaške službe. Rusi zato pritiskajo na mohamedance vsled zadnjih porazov na Poljskem. V ozemlju Kubana Je moral dati rod Ka« barta 3000 mož. Tudi drugI rodovi motnjo dati voiakei TURŠKO VOJNO BRODOVJE PRED ODESO. Iz Budimpešte poročajo cenzurirani graški listi: Turško vojno brodovje stoji pred Odeso. Mesto je splošno nepoškodovano, a krogle so zažgale veliko vojaških poslopij in zavodov. Razburjenje je strašno, Tudi nekatere oblasti zapuščajo mesto. Veliko avstrijskih civilnih ujetnikov se nahaja v koncentracijskih taborih. Pred Odeso se zbirajo kavkaške, kurdske in ruske čete. BEG RUSKIH LADIJ, v-' Bukarešt, 1. decembra. Rusi so M strahu pred turškim brodovjem pod-minirali kiliaški kanal. Zadnji čas pa ne funkcijonirajo tamošnji svetilniki in Rusi so z veliko naglico spravili vse parnike in vlačne ladje iz Suline v Prut, v Galac in Brajlov. NOVI EGIPTOVSKI KEDIVE ODSTOPIL. Berolin, 1. decembra. »London News« poroča, da je novoimenovani egiptovski kedive odstopil. fc HINDENBURG — REŠITELJ ?Pr ISLAMA. Carigrad. Turški list Tanin je napisal Hindenburgu na čast ob priliki imenovanja za general feldmaršala uvoden članek. List pravi med drugim: »Porazi, ki jih je zadal Hindenburg Rusom, ga niso napravili samo za rešitelja Nemčije, ampak so ustvarili tudi pogoje za osvoboditev mohamedanske-ga sveta. Hindenburg je postal tako rešitelj in junak islama. Slava mu!« IZA BOLJETINAC ZA SVETO VOJSKO. .V, Skadru je na shodu albanskih velikašev Iza Boljetinac odločno nagla-šal, da se morajo vsi mohamedanski Albanci vojskovati proti Srbiji in proti Črni gori. , .1 ■ ; OBSOJEN NEMEC. Singapor, 2. decembra. Tu je bil obsojen neki Nemec, ki so ga obdolžili, da je pošiljal brezžične brzojave »Em- flmerlkanci. Amerikanski poslanik v Berlinu, James Gerard je dejal nemškim časnikarjem sledeče; Če pošilja Unija zaveznikom vojni materijal nima to ničesar opraviti z mednarodnim pravom. Materijal pošiljajo privatni podjetniki, ki so ga pripravljeni tudi v Nemčijo pošiljati. Seveda bi bil transport težavnejši in nevarnost večja. Sicer pa bi nemški križarji s tem materialom naložene amerikanske ladije namenjene za Angleško ravnotako potopili, kakor bi to storili zavezniki z amerikanskimi ladi-jami, namenjenimi na Nemško. Ko je Unija pri zadnji vstaji v Mehiki čete izkrcala, je nemški parnik »Kronprin-cessin Cecilie« vstašem orožje pripeljal. Danes ščiti Unija ravno ta parnik pred Angleži, ker se je k nji zatekel. Sicer se pa javno mnenje v Ameriki sedaj nagiba v korist Nemčiji in Avstriji. POZIV AMERIŠKIM DRŽAVLJANOM. Konzulati severnoameriških Zedinjenih držav so izdali poziv na ameriške državljane, da se tekom 14 dni s svojimi potnimi listi zglase na poslaništvu na Dunaju ali pa na konzulatih v Pešti, na Dunaju, Reki, Trstu, Pragi, Reichenbergu in Karlovih Varih in prinesejo seboj tudi svoje fotografije. Vsi potni listi se bodo legalizirali, . _ SIR EDVARD GREY SE ZAHVALJUJE AMERIKANCEM. Pariz. Dosedanji poslanik ameriške Unije v Parizu, Herrick, je te dni Pariz zapustil. Na zadnji poti ga je spremljal francoski general Gallieni. Sir Grey mu je pa poslal pismo, v katerem se mu zahvaljuje v imenu Anglije za usluge, ki jih je državi skazal. Angleška vlada mu bo naklonila spominsko darilo, ki naj ga blagovoli spre jeti. KITAJSKA PROSI AMERIKO VARSTVA PROTI JAPONSKI. 1 Genf, 1. decembra. Iz New Yorka poročajo »Heraldu«, da je kitajska vlada pri Združenih državah prosila varstva proti neprestanemu zasedanju kitajskega ozemlja od strani Japonske. Za nevtralnost Italije. Milan, 1. decembra. Tu se je ustanovil odbor, ki nasproti agitaciji za vojsko razvija energično propagando za nevtralnost. Novi ligi je pristopilo veliko število poslancev in senatorjev raznih strank, industrijcev in časnikarjev. ti u ir 0 Bolgariji. BOLGARSKI VLADAR ODKLANJA RUSKA VABILA. Soiija, l. decembra. Tu vzbuja, pokornost, kei' so blagoslovljeni« ruske poslanlške kapelice ni udeležil bolgarski car. dasi je bil oficielno povabljen. Naučno ministrstvo je eksarlia radi njegove brzojavke ruskemu carju resno posvarilo. Odgovorna mesta sploh odklanjajo stremljenja trojnega sporazuma, ki bi rado Bolgarijo pridobilo zase. RUSI SNUBIJO BOLGARE. Sofija. Semkaj je došel novi ruski poslanik, določen za Srbijo. On ima nalogo narediti spravo med Srbijo in Bolgarijo. Knez Trubeckoj bo obiskal ministrskega predsednika Radoslavo-va in voditelje vseh strank. V Sofijo pride tudi ruski general Vladislavov, ki ima tudi posebno nalogo, ki bo od tu potoval v Srbijo. BUXTONA V NIŠU. Iz Sofije sta 30. novembra odpotovala brata Buxton v Niš, kjer ostaneta le nekaj časa, nakar se vrneta v London. Sološno se sodi, da se je izjalovila njuna misija. BOLGARIJA NE PRIPUSTI VOJNEGA MATERIALA V SRBIJO. Carigrad, 1. decembra. Rusija skuša pregovoriti Bolgarijo, da bi dovolila prevoz topov in mitraljez čez Dedeagač v Srbijo. Bolgarska vlada se upira. — Pretečeni teden so uvozili v Srbijo čez Solun zopet mnogo vojnega materijala. Dnevne novice. I- Prestolonaslednik pri cesarju. ^Fremdenblatt« poroča: Nadvojvoda Karel Franc Jožes se je pripeljal dne 30. m. m. na Dunaj. Dne 1. t. m. dopoldne ga jc zaslišal cesar v avdijenci. Nadvojvoda jc cesarju poročal o položaju na severnem bojišču. -f Cesarsko slavlje v Trstu. Trst, t. decembra. Tukajšnji črnovojniški bataljon je priredil slavlje povodom cesarjevega vladarskega jubileja. Polkovnik Meissner je otvoril slavlje z navdušenim govorom Najvišjemu vojnemu gospodu. Slavlje je zaključila cesarska pesem in navdušeni živio-klici vladarju. j- Deželni odbor kranjski je povodom 66 lctnice cesarjevega vladanja iz deželnih sredstev naklonil: 3000 K za vojno preskrbo, 3000 K za božično darilo vojakom v fronti in 1000 K za. božičnice ranjenim in bolnim vojakom v bolnicah. -f Deželni glavar dr. šusteršič je z deželnim odbornikom kanonikom dr. Lam-petom odpotoval z današnjim brzovlakom v nujnih deželnih zadevah na Dunaj. -f Poljski gališki škofje so Vatikanu poročali o takih ruskih nasilnostih, da se človeku ježe lasje. V Vatikanu so dejansko osupnjeni. Ni še znano, kaj da ukrene Vatikan. -f Volitev v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico letos ne bo. Doba mandatov je podaljšana za eno leto. -f- Delo z izdelovanjem perila za vojake. Za vojaštvo je potreba napraviti veliko množino perila, srajc in spodnjih hlač. Izdelovanje takega perila in blaga oddaja na malo obrt dunajski c. kr. obrtno-pospeševalni urad. Delo pa se zamore izplačati radi majhnega zaslužka za vsak kos (okoli 32 h za srajce in hlače skupaj) le, če bi bilo dobro organizirano in izvršeno pod enotnim nadzorstvom. Dnevni zaslužek bi znašal v tem slučaju k večjem 1 K do 1 K 20 h. Kdor želi dobiti to delo, posebno šivanja dobro izučene osebe, ki bi se zadovoljile z navedenim zaslužkom, naj se zglasi v svrho dogovora najkasneje do 10. t. m. v pisarni tukajšnjega zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem. Dunajska cesta št. 22. -f- Podpisovanje naSega vojnega posojila. Poštna hranilnica obveza, da je zadnje dni došlo veliko prijav na vojno posojilo. Končni uspeh bo pre&e-gel dosedanje cenitve, da se je podpisalo 1600 milijonov, ker bo to števila prekoračeno. — Vojni kurat č. g. Leopold Tur-Sič, dosedaj kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano je danes odpotoval na bojno polje. — Vojnega posojila je podpisala mestna hranilnica v Kranju za 30.000 kron. — Kranjska hranilnica je podpisala 600.000 K vojnega posojila. — Poziv črnovojnikom, ki so rojeni 1872. do 1877. »Posavska Hrvatska«-, ki izhaja v Brodu na Savi, prinaša sledeči poziv: črnovojniki pododdelka B. rimskokatoliške vere, ki so služili pri pehoti skupne vojske in lovske čete in pri domobranski pehoti, ki SO bili vsled nadpre-gledbe odpuščeni, kakor tudi oni, ki sploh niso bili na naboru, a spadajo pod leta 1872. do 1877. rojstva, ter so pristojni v tukajšnje občine, pozivajo se k takojšnjemu prihodu h kr. ogrskem 28. domobr. polku v Osijek. S seboj morajo prinesti gorko spodnjo zimsko obleko, volneno pokrivalo in gorko obuvalo. — V ruskem ujetništvu. Dr. Janko Kotnik, profesor na realni gimnaziji v Banjaluki, rez. poročnik v bos.-herc. polku št, 4, je bil 4. septembra na severnem bojišču ranjen in prepeljan v Holm, potem v Moskvo. Zdaj se nahaja v Rybinsku na severni Volgi, kjer se bo popolnoma popravil. — V mestu Čelabinsk v Sibiriji je od 20. okt. ruski ujetnik stud. phil. Franc M o ž i n a. — Lov krajevne občine Trata se bode dne 31. decembra 1914 ob 11. uri dopoldue na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe v zakup oddal za dobo pet let. — Vrhnika. Dobili smo novo zalogo piva, katero je pri tukajšnjem sodavičarju g. L. Roglju ustanovila najstarejša slovenska pivbvarna v Mengšu. Splošno priljubljeno pivo te pivovarne, katera je sedaj popolnoma moderno opremljena ter izdeljuje prvovrstno blago se bo kmalu vdomačila tudi tukaj. Opozarjamo na današnji tozadevni inserat, — Že zopet eden, ki je od »mrtvih« vstal. Z Dobrove nam poročajo: Ko se je pred meseci razglasila mobilizacija, je moral tudi tukajšnji posestnik Jan. Jarec zamenjati plug s puško. Težko se je poslovil od žene. težko mu je bilo slovo od otrok. Ali ukaz je ukaz, vsak se mu mora pokoriti. Tudi Janez Jarec je moral z drugimi slovenskimi fanti in možmi vred odriniti v Galicijo, kjer je tvegal svoje življenje za blagor domovine. Mož je stal v Galiciji v ognju, topovi so grmeli, puške so pokale, krogle so žvižgale, granate so trgale in svinčena toča se je usipala na tla. Žena in otroci so doma molili in prosili Mater božjo, da bi varovala moža oziroma očeta v smrtni nevarnosti. Minuli so tedni, minuli so meseci, a od moža ni dobila Jarčeva družina nobenega glasu. Žena je čula po »Slovencu« o strašnih bojih v Galiciji, in skrb in strah za moža-očeta jo je mučil bolj in bolj od dne do dne. Žena. Jožefa pa je stanovitno molila in prosila Mater božjo, da bi ji otela ljubega moža. In njena molitev je bila uslišana pri Bogu. Dne 28. novembra je z nepopisnim veseljem sprejela pismo od moža, da je še živ. Kamen se ji je odvalil od, srca in solze veselja so ji zalile oči. Mož ji piše, da jc v ruskem ujetništvu v Stavropolu, ki leži v podnožju orjaškega kavkaškega gorovja. Ko bo utihnila bojna tromba in se bo sklenil zlati mir, sčbodo vsi srečni in veseli zopet videli na Dobrovi. — Blagoslovljenje novega mostu v Za-gradu. Trst, 1. decembra. Iz Zagrada se poroča: Danes je blagoslovil goriški nadškof dr. Sedej novi most čez Sočo, ki ga je zgradila država. Stal je 700.000 kron. Slavlja se je udeležil tudi namestnik princ Hohenlohe, zastopniki skoraj vseh furlanskih občin in veliko ljudi. Namestnik je pohvalil v svojem italijanskem govoru vrlo furlansko prebivalstvo, ki je navdušeno pohitelo zvesto cesarju in državi pod orožje. Tisočbrojna množica je navdušeno klicala živio vladarju tudi med domoljubnima govoroma deželnega glavarja prošta dr. Fai-duttija in župana Visintina. — Nesreča v premogokopu Britoi-Vreme pred sodiščem. Radi znane nesreče 8. decembra 1913, ob kateri se je ponesrečilo 10 delavcev, so se morali zagovarjati pred ljubljanskim dež. sodiščem lastnik profesor Avgust Prister, obratni vodja Avguštin Schmid in paznik Jožef Obreza. Ker je razprava dognala, da je nesrečo povzročil le nesrečen slučaj, je po 11 urni razpravi sodišče obtožence oprostilo. — Mrtvega so našli 25. novembra 62 letnega vdovca in občinskega ubožca Franca Černivec v hlevu gostilničarke Antonije Hlebš v Zgornjem Kašlju. Černivec je bil znan žganjar. — Iz učiteljske službe. Stalna učiteljica pri Sv. Jerneju pri Ločah, Leo-poldlna Novak, je imenovana za stalno učiteljico na dekliški šoli v Slovenski Bistrici; začasni učitelj pri Sv. Vidu, Mak k KnZrnhn, jo Imenovan za stalnega učitelja lutotam; Ivan Ozmec, nad-učitelj v Kostrivnici, Je premeščen na Ščavnico. — Vojaški begunec ustreljen. Ustreljen je bil v Zagrebu 211etni Dujo Jarič, pravoslavne vere, rekrut pri črnovojni-škem 79. pešpolku, ker je pobegnil od vojakov. — Profesor Alojzij Vavroh f. Dne 27. novembra Je umrl v Gradcu bivši profesor na mariborskem učiteljišču Alojzij Vavroh v 64. letu svoje starosti. N. v m. p.l ... i, t — Uradno poročilo o kolen. Uradno poroča notranje ministrstvo: 1. decembra so dognali na Dunaiu 9, na Češkem 2, na Moravskem 4 in v Galiciji 1 slučaj azijske kolere. — Podraženje surovega masla In mleka na Dunaju. Navadnega surovega masla na Dunaju ne bodo več prodajali, pač pa so povišali ceno čajnemu surovemu maslu na 4*60 K za kg in napovedujejo, da bodo ceno še povišali na vsaj 5 K za kilogram, Splošno cen mleku ne nameravajo povišati, samo neka velika mlekarna s številnimi podružnicami jc povišala ceno mleku od 30 na 34 vinarjev. — Smrtno se je opekla v Sv. Križu pri Trstu 5 letna Alojzija Furlan. Igrala se je z vžigalicami, pa se ji je užgala obleka. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Bulimbašič — vojni aviatik. Iz Splita se poroča, da je bil pri zadnjem prebiranju črnovojnikov potrjen znani hrvatski aviatik V. Bulimbašič ter da je prideljen aviatiČnemu oddelku naše vojske. Bulimbašič je sedaj na potu v Zagreb, da tamkaj prevzame svoj aeropian, — Okrajna skupina poštnih in brzojavnih uslužbencev v Opatiij priredi kakor običajno tudi letos svoj Miklavžev večer dne 5. decembra 1914 v prostorih »Hof-Brau« v Opatiji. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Ker je Čisti dobiček namenjen za božičnico v vojni se nahajajočim vojakom, se prostovoljni darovi hvaležno sprejemajo, — Radi osješke »Narodne obrane«. Pod tem imenom izhaja v Osjeku hrvaški dnevnik hrvatske smeri. Gospica Jelka Švrljuga, hči profesorja v Osjeku, je bila začetkom vojne v nekem avstrijskem letovišču in je dobivala dnevnik »Narodno obrano«, iz Osjeka. Kar se je pojavil v hotelu orožnik ter odvedel gospico k oblasti, češ, da je na sumu, da je v zvezah s srbsko »Narodno obrano«. Gospica se je seveda na smrt prestrašila in prisegala, da je nedolžna. Vse zastonj! Poleg orožnika so šli ž njo k oblasti tudi nje starši. Na oblasti so jej povedali, da je na sumu, ker drži list »Narodno obrano«. Gospica je sicer pojasnila stvar, da je to hrvatski list iz njenega rojstnega mesta, ali ni ji koristilo. Morala je ostati v zaporu tri dni, dokler ni prišlo potrdilo, da je nje »Narodna obrana« v resnici hrvatski list. Slično se je dogodilo tudi nekemu duhovniku v Stolnem Belemgradu, ki je bil naročen na isti list. — Nevarno je ranil minuli četrtek na potu iz Kranja skozi Stražišče posestnikov sin Hafner, po domače Frlukov iz Bitenj, posestnika Perkota, odondot, in sicer tako nevarno, da ga je moral obvezati okrožni zdravnik g. dr. Edvard Globočnik iz Kranja, nakar so ga prepeljali z rešilnim vozom domov. — Delavci na razpolago. Pri delavski posredovalnici v Novem mestu so se zgla-sili 4 poljski begunci, ki iščejo dela. Eden izmed njih je izučen mesarski pomočnik, drugi trije pa so delali pri nekem vojaškem oskrbovališču. Kdor bo hotel tem poljskim beguncem dati delo, naj se obrne ali na deželno delavsko posredovalnico pri deželnem odboru v Ljubljani ali pa neposredno pri okrajni delavski posredovalnici v Novem mestu. — Na severnem bojišču je padel dne 26. novembra pri Wolosianki generalni major Vladimir Janiczek. — Žrebanje državnih srečk iz I. 1864. Glavni dobitek 300.000 kron je zadela serija 2954, št. 15; 40.000 kron je zadela serija 723, št, 12; 20.000 kron serija 2515, št, 54; 10,000 kron sta zadeli srečki serija 1517, št, 84 in serija 1983, št, 66. — Za Božičnico slovenskim vojakom so poslali našemu upravništvu: Svetnik g. Mih. Saje na Skaručini 7 K 40 vin., zbirka Skaručanov 2 K 80 vin., zbirka učencev 4. razreda v Št. Vidu pri Zatičini 8 K 66 vin., Alojzij Janežič v Markovcu pri Starem trgu 10 K. LluDllooske novice. lj Slavlje cesarjevega 66!etnega vladanja v LJubljani. Včeraj zvečer je iz šentpeterske vojašnice odkorakala vojaška godba, katero so obkrožali nosilci lampijonov in za katero je korakalo po Ljubljani na stotine vojakov 17. pešpolka in drugega občinstva. Gromki Živio-klici naših domačih vojakov ln občinstva so ves čas spremljali godbo, ki se je ustavila pred deželnim predsedstvom, z neštetimi lu-čicami krasno razsvetljenim deželnim dvorcem, mestnim magistratom in knezoškofijsko palačo. Povsod je za-svirala cesarsko pesem. Danes je vsa Ljubljana v zastavah. Dopoldne so se vršile šolske slavnosti, ob 10. uri dopoldne je daroval v stolnici presvetli knezoškof dr. A. B. Jeglič pontifikalno sv. mašo, katere so se udeležili zastopniki oblasti in Številno občinstvo. Ob 11. uri dopoldne je imel slavnostno se jo občinski zastop. Zupan dr. Tavčar je v slavnostnem govoru rekel: »Neskončno gorje je prišlo po božji previdnosti nad evropske narode in sredi tega gorja stoji brez lastne krivde naša starodavna domovina; od desne in leve pljuskalo ob železni krov avstrijske državne ladije peneči valovi sovražnih sil. Toda posadka in potniki so mirni in polni zaupanja. Zakaj na krmilu stoj še vedno On, ki vodi to ladjo žc skoz . legendarno dobo šestinšestdoset let krepko in sigurno in ki jo je obvarova" skoro pol stoletja vsake resnejše pogi-belji. Mir in sreča zaupanih mu narodov — to jo bil Franu Josipu I. vedno n vsikdar tisti visoki svetilnik, katerega kot krmar državne ladje ni izgubil nikdar izpred oči. Zategadelj Mu je zgodovina žc zdavnaj nadela po pravici nad vse častno ime prvega zaščitnika miru. Narodi avstrijski pa so ponosni na to, da jih za tega vladarja zavida vesoljni svet! In čo je sedaj naposled tudi On, ta najsvetlejša prikazen v sodobni zgodovini, moral pozvati svoje narode pod morilno orožje, tedaj je morala biti v najpogubnej-ši nevarnosti resnica in pravica. Sicer bi bil Šel po njegovi zaslugi mimo avstrijskih narodov ta bridki kelih. Ta tolažilna vest navdaja danes vse narodnosti naše mogočne monarhije, ter ih združuje tesneje nego kedaj ob Častitljivi osebi našega ljubljenega Očeta in Vladarja. Še posebna čutila pa navdajajo ob današnjem jubileju, ki ga morajo proslavljati avstrijski narodi ob tako usodnem času, naš slovenski narod, Čigar poklicani tolmač je njegova prestolica. Ob zibelji našega političnega in samostalnega kulturnega življenja je stal naš presvitli jubilar in skrbno nas je spremljal od nežne mladosti našega narodnega življenja do današnje zrele dobe. Če smo svoj čol-nič oteli, imamo to v preobilni meri zahvaliti Njemu. Zategadelj bo ostal svet in svetel njegov spomin v zgodovini slovenskega naroda, dokler po dihal sveži zrak naših planin zadnji Slovenec. Tudi najkrutejša sila ne bi za-mogla umoriti v naših srcih čuta naše brezkončne hvaležnosti in vdanosti, s katero se Mu danes klanjamo, kot zvesti njegovi podaniki in zavedni Slovenci. Vsemu ljubljanskemu prebivalstvu brez vsake razlike narodnosti pa vzki-peva v tem slovesnem trenutku iz dna hvaležnih sred vroča želja in trdno zaupanje: Fran Josip I. bodi z Božjo pomočjo rešitelj naše domovine iz vseh dosedanjih in bodočih nevarnosti! Slava Mu!« Občinski svetniki so navdušeno trikrat zaklicali cesarju »Slava!«, nakar se je soglasno v proslavo voti-ralo 3500 K od katerih se da 2000 K za Božičnico vojakom kranjskih polkov na bojnem polju, 1000 K vojnemu pre-skrbovalnemu uradu za tople obleke vojakom in 500 K za Božičnico ranjencem v ljubljanskih bolnišnicah. Nato se je v imenu obč. sveta podala k dež. predsedniku deputacija: župan dr. Tavčar, dr. Triller, lv. Kregar in dr. Ambroscliitsch, da mu izroči udanost-ne čestitke obč. sveta cesarju. lj Cvetlični dan. Na 2. t. m. določen cvetlični dan »Rdečega križa« v Ljubljani se preloži na 5, decembra t. 1., ker naročene cvetlice zaradi obratnih zaprek pravočasno niso došle. Cvetlični dan v nedeljo 6. t m. ostane neizpremenjen. lj Sv. maša zadušnica po pokojnem dr, Francetu Primšarju bo jutri ob pol 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv, Petra. Vabijo se njegovi prijatelji in znanci. lj Nesreča črnovojnikova. Janez Fri-škovič iz Rožne ulice, delavec v SamasSovi tovarni, je bil kot črnovojnik poslan na ljubljanski kolodvor. Pretekli teden je peljal dvokolnico po železniškem tiru poleg skladišča in ni slišal, da prihaja stroj. Umakniti se ni imel kam, noga mu je prišla pod stroj. Noga je zlomljena pod kolenom. Ko se je umaknil stroj, je padel nezavesten na obraz in se pobil še po obrazu. Odpeljali so ga v garnizijsko bolnico, a ker je poškodba težka, so ga prepeljali od tam v deželno bolnico. lj Umrli so v Ljubljani: Draga Tre-bežnik, čevljarjeva hči, 1 leto. — Marjeta Falle, krojačeva žena, 44- let. —• Fran Brolih, bivši mizarski pomočnik, 32 let. — Fran Urbane, bajtarjev sin, 3 in pol leta. — Marija Swientalska, poljska begunka-dninarica, 23 let. — Jožefa Gradišar, kajžarjeva žena, 38 let. — Fran Jenko, drvar, 64 let, — Bojana Kosikovič, narednikova hči, 2 leti. — Marija Slavič, hči delavca v tobačni tovarni, 16 mesecev. Rožna poročila. NOVI NEMŠKI VOJNI KREDIT BO SOGLASNO SPREJET. Berolin, 30. novembra. Danes dopoldne se je pričel kancler Bethmann-Holbveg posvetovati z raznimi parlamentarnimi skupinami glede novega vojnega kredita 5 milijard. V prvi vrsti gre za to, da bo kredit soglasno dovoljen; vrhu tega pa hočejo načelniki raznih skupin z voditeljem vlade razpravljati tudi o političnih vprašanjih, zlasti tudi o uporabi 200 milijonov, namenjenih za podpore družinam vojnim vpoklicancem. Danes in še dva dni sc bo kancler dogovarjal s posameznimi parlamentarnimi skupinami. Temu bo sledila skupna seja v svrho, da se pripravi soglasno sprejetje novega vojno-«a kredita. TAJNE POGODBE MED ŠVICO IN AVSTRO ■ OGRSKO NI. Bera, 1. decembra. (Kor. ur.) Tukajšnji zastopnik lista »Corriere della sera« se je razgovarjal z zveznim predsednikom Hoffmannom, ki je zopet označil kot neresnično govorice, ki zopet krožijo da obstoja tajna zveza med Švico in Avstro - Ogrsko. Švicarsko ljudstvo je vedno smatralo nevtralnost enako z neodvisnostjo in je zato leta 1907. sklenilo reorganizacijo armade. Dežela je tudi zdaj pripravljena, da za pokritje primanjkljaja 200 milijonov prevzame nase nove žrtve, švicarsko ljudstvo je, če bo potrebno, pripravljeno še za vse drugačne žrtve. ZOPET PONESREČEN NEVTRALNI PARNIK. London, 1. decembra. (Koresp. ur.) Danski parnik »Mary« je, ko se je vozil iz Eabjerga v Grimsby, v nedeljo na Severnem morju zadel na neko mino in se je potopil. Posadka 14 mož se je rešila v dveh čolnih. Kapitana in sedem mož, ki so se nahajali v enem čolnu, je rešil parnik »Juno«. O drugem čolnu ni nobenih poročil. K otvoritvi italijanske zbornice. Rim, 1. decembra. Seje dne 3. decembra bodo večinoma posvečene spominu zadnji čas umrlih državnikov in poslancev. Salandra bo govoril o mednarodnem položaju le kratko. Pričakovati Je, da bo govoril poslanec Cava-sola o moratoriju. Grozen potres ea grškem oloku Lenkas. A^ne, 1. decembra. (Kor. urad.) Otok Leulgjs je potres grozno opustošil. Gorovje GellfuHa se je v daljavi 3 km se sedlo. Valovi' Jonskega morja so vdrli v dolino Ka-lamic.i in poplavili 50 hektarov zemlje. Na raznih točkah otoka so nastali griči. Človeških žrtev potresa je bilo: 23 mrtvih, 50 ranjenih. Samo v mestu' Leukas znaša Skoda en milijon. Oh Koluftarl. Zmagonosno napredovanje naših čet na južnem bojišču se glasom uradnih poročil vrši na obeh straneh reke Kolu-bare. Ta rečica stoji torej v središču dogodkov v Srbiji. Na tem ravnem, le tu in tam hribovitem ozemlju ne stoje prvič avstro-ogrski vojaki. Za časa Laudona in Seckendorfa so bila ta področja že zasedena po naših vojakih. Čez poldrugsto let se nahajajo naše čete na istem mestu, samo da topot ne gredo proti Turku, marveč proti Srbom. Reka Kolubara je glede na predele, po katerih teče, jako zanimiva reka. Izvira pri Sloparju nad gozdom Bu-kovico. Kot ozek gorski potok se spušča z višine, preseka cesto pri Kamenici in teče mimo krajev Jablanice in Obnice, potem skozi Valjevo in nekaj kilometrov za Grodcem gre njena pot po ravnini, ki jo le tu in tam prekinjajo griči. Izza Valjeva je severna oba! Kolu-bare mnogo nižja nego južna. Pod Klinci in Pohorjem se že opažajo obronki planine Stubice, iznad katere se proti jugu dviga Maljen planina, na jugozapadu se pa od vzhoda proti zapadu vleče gora S u v o -bor. Med Mačiči in Rajkovičem ob Ko-lubarinem pritoku Lipnici se začenjajo močvirja, ki jih je vedno več, kolikor dalje gre reka proti severu. V jeseni in spomladi prestopa Kolubara svoje bregove in poplavlja okolico. Ko voda upade, ostanejo mala jezera, ki se posuše samo v najbolj vročem poletju, A tudi tu se tvorijo močvirja, ki jih od daleč ni opaziti ter so zato jako opasna, ako ne zamrznejo. Lepa pokrajinska slika reke Kolubare, ki jo nekoliko kvare samo močvirja, postane zopet lepša, ko pritečeta vanjo rečici Toplica in ica. Dolina Ribnice je jako bogata zgodovinskih točk, kakor tudi rud. Tako se ondi nahaja bakreni rudokop Planinica m rudokopi svinca in železa pri Brezju. Nekoliko proti severu stoje razvaline samostana Ribnice, ki je cvetel 1. 1518, Med Stojčičem in Pridovico napravi Kolubara močan ovinek in teče potem mimo znamenitega samostana Bogovadja, kjer se potem obrne proti severu. Preje pa zožuje obali pri Stomovu, a jih takoj nato zopet razširja in je reka ondi širša. Samostan Bogovadja ima svoje ime po studencu, v katerem sc je umil neki bolnik in ozdravel. Od tedaj roma k temu studencu ljudstvo iz vseh krajev Srbije. Za romarje je dal menih »Gospodar Jevrem« zgraditi hišo za prenočevanje. Nekoliko kilometrov zapadno od samostana priteka v Kolubaro L f i g. Venec gričev se razširja, na posameznih gričih pa stoje razvaline samostanov, o katerih živi med ljudstvom mnogo povesti. Na levo leži Bradač, odkoder so odšli v bitko na Kosovo bratje Stepan, Marko in Petko. Nekoliko bolj severno se nahajajo ostanki fevdal- nega gradu Slovac, katerega je njegova zgraditeljica »Prokleta Jerina« hotela z mostom spojiti z visokim Ostrikovcem. Preje pa je dala od enega vrha do drugega razpeti platno ter poslala čezenj blaznika, češ: Ako bo srečno dospel na drugo stran, se bo most gradil, drugače pa ne. Blaznik je na polovico poti padel v reko, nakar je Jerina opustila svojo namero. Središče kolubarskega okrožja je L a* z a r e v a c, ki se nahaja severno od samostana. Leta 1900 je štelo to mesto vsega le 79 hiš in 590 prebivalcev. Toda od tedaj se je prebivalstvo podvojilo. Lazarevac leži na jako ugodnem mestu, namreč na križišču dveh velikih cest, katerih ena vodi v Rudnik in dalje v Gornji Milanovac, druga pa proti severnemu in zapadnemu delu dežele. Mestna okolica meji na severo-zapadu s plodno ravnino, ki se med Kolubaro in Tamnavo razteza vse do Save. Lazarevac do pred petimi leti ni bil utrjen. Leta 1900 so pa na zapadnem delu mesta izkopali nekoliko okopov, ki so jih pred par meseci še ojačili, Mesto Lazarevac se naveliko peča s trgovino z deželnimi pridelki. Na svojem teku proti severu tvori Kolubara ob celi obali cel niz manjših in večjih močvirij. Vanjo se izteka še več manjših in večjih potokov, med njimi Lu-kavica in Pareta. Nekoliko kilometrov za-padno od Obrenovca se steka Kolubara s Tamnavo in se izliva v Savo. ranjen: StrniSa Alojzij, ranjen; Stucln Alojzij, ranjen; Stupica Janez, ranjen; Šubic Jakob, ranjen; Šullgoj Franc, ranjen; Svalj Alojzij, ranjen; Svetlin Pavel, ranjen; Tičar Ignacij, ranjen; Tičar Janez, ranjen; Tome Jernej, ranjen; TrarapuS Franc, ranjen; Trošt Janez, ranjen; Vavtar Janez, ranjen; Vidmar Andrej, ranjen; Volarič Tomaž, mrtev; Vrbič Franc, ranjen; Vulc Anton, ranjen; Veber Franc, ranjen; Zabota Martin, ranjen; Zavalnik Vinko, mrtev; Ziherl Janez, mrtev; Žnidaršič Anton, ranjen. 5. DRAGONSKI POLK. Gologranc Ignacij, ranjen. Za Miklavža so dobre knjige, ki vzgajajo in blažijo srce najboljše darilo; priporočamo prav posebno. Našim malim. Vzgojne slike iz svetega pisma, posebno iz Kristusovega življenja. Slike z besedilom 90 vin. Robinzon starši. Povest s podobami, 1 K 40 vin., na močni lepenki 1 Iv 90 vin. Slovenski ABC v podobah. SO vin., vez. 1 K 20 vin. S to knjigo so nauči otrok igraje brati. Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami 1 K 60 vin. Ljubko berilo s primernimi slikami za našo deco. V zverinjaku. Knjiga s podobami, 90 vin., lepo relo-izdaja na močni lepenki 1 K 50 vin. Podobe divjih živali z besedilom, primernim za otroško do-mišlijo. Spillmanove povesti. Zbirka obsega 19 raznih zvezkov, katerih vsak ie zase celota in velja 40 vin. ali pa 60 vin. Kržič. »Angelček«, ki nudi povesti, pesmi in mnogo poučne tvarine za našo mladino. Dobi se 17 raznih letnikov; vsak letnik velja vezan 1 K. Kržič. Zpledi bogoljubnlh otrok, 3 K, zvezki po 60 vin. Slapšak. Bedek je pravil. Marianka in škrateljčki. Bom že še. Pravljici s podobami 1 K 20 vin. Tvvain Mark. Kraljevič In berač, Povest z ljudskošolsko mladino. 60 vin. z mentolom, steklenica po 50 vin., proti reviuatizmu, glavobolu, protinu itd. razpošilja po povzetju 327e Osvald Dobeic Ljubljana, Martinova cesta 15« Preprodajalci dobe popust. V najem se išče mala »Mltafl \---v. v?" n T» \-"rr V