TURISTIČNA UUBUANA V LETOŠNJEM LETU
Prebujanje Ijubljanskega turizma
V prvih osmih mesecih letošnjega leta smo v našem glavnem mestu zabeležili 492.643 nočitev in od tega 326.405 domačih gostov in 166.238 tujih. V odstotkih to pomeni 2 odstotka več nočitev kot v enakem lanskem obdobju in 3 odstotke več nočitev tujih gostov. Naj-večji porast je bil lani, ko smo v tem obdobju dosegli 14 odstotkov vbč nočitev in 24 odstotkov več nočitev tujih gostov kot leta 1983. To pomeni, da se počasi približujemo končnim zmogljivostim naših hotelov. Povečanje lahko pričakujemo le ob novih objektih.
V poletnih mesecih: juniju, julyu in avgustu, je bilo v na-ših hotelih 218.510 nočitev, to-rej 8% več kot lani in 18% več kot leta 1983, nočitev tujih go-stov pa je bilo za 13% več kot lani in 38% več kot leta 1983.
Glede na to, da je Ljubljana bolj vmesna postaja tranzitne-ga turizma na poti med Vzho-dom in Zahodom, je težišče te dejavnosti vezano na hotele in nakupe. Ponudba pa je za zdaj žal preskromna. V hote-lih so na voljo razne pijače in cigarete, redkokdaj pa še kaj drugega, je dejal direktor lju-"bljanske turistične poslovne skupnosti Bruno Thaler. V pogovoru pa je sodeloval še Zvone Zagar iz medobčinske gospodarske zbornice, zgor-nje podatke pa nam je posre-dovala Mojca Zavašnik iz Lju-bljanske turistične zveze.
»V Ljubljani imamo še zme-raj dve skupine tujih gostov. Eni so le tranzitni, v zadnjem času pa je vse več skupin, ki se y Ljubljani ustavljajo in v njej preživijo nekaj dni. Prav pri teh pa je mogoče iztržiti nekaj več denarja, zlasti s pro-dajo raznovrstnega blaga. Prav na tem področju pa Lju-bljana iz leta v leto postaja va-bljivejša in popestruje svojo ponudbo. Seveda bo za to po-trebno še marsikaj postoriti. Recimo, da bi bil iztržek vino-
teke z Gospodarskega razsta-višča lahko večji, če bi bila lokacija Jurčka kje bliže cen-tru,« je dejal Bruno Thaler. V zadnjih letih je tudi v starem mestnem jedru čutiti nekaj odločilnih premikov. Gre za obnavljanje hiš, odpiranje šte-vilnih majhnih lokalov in dru-go. Vendar pa se postavlja vprašaiye, ali so lokali edino, kar naj bi na področju turi-stične ponudbe razvijali.
»Gostinska ponudba se je v Ljubljani že precej popestrila, še več pa bo treba storiti. Vse več je lokalov, ki so odprti v poznih urah in tudi obsobo-tah in nedeljah. Zdaj bomo morali v občini pogledati, ali je resnično potrebno, da ima-mo prav v najbolj zanimivem delu Ljubljane vsemogoče lo-kale, kot so semenarne, speci-alizirane trgovine za prodajo elektro opreme itd. Verjetno bi bilo bolj smotrno, če bi se umaknili nekaterim trgovi-nam s pijačo, delikatesami, butikom itd. Skratka, ponuja-le naj bi blago, ki ga bo turist skoraj zanesljivo kupil. V go-stinskih lokalih pa si bomo prizadevali za specializacijo ponudbe po posameznih obratih.«
Ko smo že pri gostinski po-nudbi, povejmo, da so še zme-raj velike. pritožbe na račun
kvalitete postrežbe in odnosa do gosta.
»Tu pa bo treba nekaj let še počakati. Škoda, ki je bila v preteklosti storjena prav pri poklicu natakarja, še danes pušča posledice. Vsi si priza-devamo za, kulturnejšo' po-strežbo, vendar glede na ka-der, ki zdaj to počne, boljšega ne moremo pričakovati. Šele v zadnjih dveh letih je bilo več stoijenega pri poklicnem usmerjanju v natakarske po-klice, ki so jih poklicni usmer-jevalci nekaj časa potiskali vstran, tako da se je zakoreni-nila miselnost o manjvred-nem poklicu,« je dejal Zvone Žagar.
V starem mestnem jedru naj bi v prihodnje postavili tri ali štiri majhne penzione, ki bi jih vodili zasebniki. Nadalje-vali bodo z organiziranjem ra-zličnih prireditev, ki jih je v tem delu Ljubljane iz leta v leto vse več. Tudi obiskane so vsako leto bolj. Stroški prire-ditev so veliki, kriti pajih mo-ra turistična poslovna skup-nost iz turistične takse. Tudi tu so bili že storjeni koraki naprej, saj tudi drugi prevze-majo del svojih stroškov, tako na primer komunala, kultur-na skupnost, itd.
»V Ljubljani smo doslej ve-liko naredili. Imamo ugoden in živahen turistični promet, postali pa smo tudi napadalni, ne čakamo več, da pride k nam, kogar pot zanese; poja-vljamo se na tujih trgih in va-bimo obiskovalce. Pa ne le iz tujine, tudi iz drugih krajev Jugoslavije. Vedeti pa je tre-ba, da so to premiki, ki smo jih dolgo pripravljali in se ob iyih znojili, danes pa je druga-če. Do popolnosti pa je še dol-ga pot, le potrpljenje je treba imeti,« pravi Bruno Thaler, Zvone Žagar pa dodaja:
»V občinah ljubljanske re-gije včasih za vprašanje turi-stičnega razvoja nismo imeli sogovornikov, zdaj pa jih je dovojj. V sodelovanju z go-spodarsko zbornico Ijubljan-ske regije, Turistično poslov-no skupnostjo in Ljubljansko turistično zvezo ter mestnim komitejem za turizem in go-stinstvo smo izdelali tudi pu-blikacijo turistične ponudbe Ljubljane in ljubljanske regi-je, ki smo jo razposlali po Ju-goslaviji in na ta način prvič celovito seznanili potencialne goste z možnostmi te regije.«
Jurij Popov