11. MAJ
LETO VII. Štev. 17
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLE KTIVA ISKRA gg INDUSTRIJE ZA ELEK-IROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Iskra na sejmu v Milanu
Seja upravne
9 Predlog glede spremembe in dopolnitve šen izid referenduma v ZP o 'združitvi Uspešno delo odbora za začasno upravo v rezultat proizvodnje ZP za prvo trimesečje kritičen položaj tovarne v Sežani ®
Za dvajseto sejo upravnega odbora ZP je bil značilen zelo obširen dnevni red in pa izredno plodna diskusija članov UO, ki se je tako zavlekla, da je moral predsednik inž. Jože Bauman odložiti razpravo o poglavitni točki dnevnega reda. O srednjeročnem načrtu razvoja podjetja bodo člani torej razpravljali šele na naslednji seji UO.
Najkrajša je bila razprava o prvi točki dnevnega reda, to je spremembi statuta. Predlog zajema dopolnilne člene glede.dveh • novih orgat nizacij (tovarne orodja in RIZ-Zagreb), razširitve števila članov DS ZP; -izjave --©po--krivamju obveznosti in izgub nastale pred in tri . leta po pripojitvi’’ organizacije v se-; stavu ZP in pa o obvezni in enakopravni rabi slovenskega ter hrvaškosrbskega jezika pri sprejemanju aktov' organov upravljanja.
Glede rezultatov referenduma v ZP Iskra o pripojitvi RIZ k našemu podjetju se je razvila razprava.: Rezultat 71 % oddanih glasov v prid integracije je zadovoljiv. Od volilnih upravičencev jih je glasovalo procantualmo. najVeč. ra pripojitev v novomeški-tovarni, usmamiških naprav
(m»;
Predlaga se tudi DS ZP, da vodstvo podjetja četrtletno-poroča o uspešnosti integra-cije;
Iz poročila o delu odbora za začasno upravo v tovarni elektromotorjev v Železnikih, ki sta ga podala inž; Tone Nčdog in Peter Grčar povze. mam, da so sanacijski ukrepi ugodno vplivali na poslovaje tovarne. V enem letu za-
Novi predsednik DS £P Iskra
Delavski svet združenega podjetja Iskra Kranj je 8. maja na svojem 1. rednem zasedanju izvolil za svojega predsednika tov. Roka žiberta (»Elektromehanika«) in tov. "etra Kavčiča (Zavod za avtomatizacijo), za njegovega namestnika.
časne uprave se je za 1% znižalo število zaposlenih, produktivnost pa je porasla za	24 %.	Zlasti ugodno
je	vplivala preusmeritev
proizvodnje na pretežno domače tržišče (letos v prvem --trimesečju 60 % celotne ■ .proizvodnje) z natančno kartoteko in potreb domačih stal-' nih kupcev in pa delna preusmeritev prodaje na vzhodna tržišča.
Odbor začasne uprave je predložil tudi seznam neizvr-šenih nalog, ki jih je v celoti sprejel V program novokon-stituirani DS tovarne v Železnikih.
Upravni odbor ZP je menil, da so bili v glavnem realizirani ukrepi za sanacijo tovarne, hkrati pa je treba dati tudi vse priznanje kolek, tivu tovarne ~ za uspešno re-i alizacijo nalog.
- Iz pregleda izpolnitve plana eksterne proizvodnje za mesec marec in hkrati- za pr-' vo trimesečje letos, ki ga je podal za programsko tehnično področje direktor inž. Vladimir Klavs je razvidno, da je naše podjetje realiziralo plan proizvodnje v marcu v višini 87,2 %, v prvem trimesečju pa 86,1 %. Le štiri tovarne (ELEKTROMEHANIKA, ELEMENTI, INSTRUMENTI in POLPREVODNIKI) so v celoti izpolnile in presegle planirane vrednosti, vše preostale tovarne pa so dosegle slabše rezultate. V celoti zadovoljuje tudi realizacija PSO za prvo trimesečje.
Razmere v sežanski tovarni se po uvedbi začasne uprave še niso dosti izboljšale. Vzrok je stalna nelikvidnost tovarne, prekinitve dobav kooperantov in v tej zvezi ceste prekinitve proizvodnje ter
statuta ZP • Uspe* RIZ in ISKRA ® Železnikih @ Šibek @ Še vedno izredno
slaba prodaja radijskih sprejemnikov. V prvem trimesečju letos je tovarna sama prodajala sprejemnike, v drugem pa je to ' dolžnost spet prevzela PSO. Žal je zamuda tako velika, da je letos ne bo mogoče nadoknaditi.
Vsekakor bodo potrebni hitri in energični posegi v poslovanje tovarne, zlasti pa-realizacija I dopolnitve programa po sanacijskem načrtu, da se bo tovarna izvlekla iz te dokaj kritične situacije. Podpora celotnega kolektiva ZP bo tu najbolj potrebna.
Marjan Kralj
Na sliki je detajl samostojnega razstavnega prostora ZP ISKRA na letošnjem milanskem sejmu, v času med 14. in 25. aprilom. Tovarne našega podjetja so tu razstavile zlasti tisti del svojega proizvodnega programa, ki je zanimiv za italijansko tržišče in za ostale dežele v sredozemskem bazenu. Naši izdelki so bili razstavljeni v hali,, specializirani za elektroniko, med njimi pa so zlasti vzbujali pozornost obiskovalcev naši merilni instrumenti, kinoprojektorji, izdelki telefonije, elementi za elektroniko in drugi.
voz v aprilu
Prekoračili smo izvozno vrednost za 55 %
V mesecu aprilu je doseglo naše združeno podjetje zopet lep izvozni uspeh. Seštevek čistega izvoza, vseh tovarn znaša namreč 721.675 dolarjev in je za 55 % večji kot smo ga predvidevali z mesečnim planom. Rezultat je zares odličen in potrjuje izredne napore tako tovarn kot izvoznega oddelka PSO, da realizirajo dokaj visoko postavljen letošnji izvozni plan v skupni vrednosti 9,100.000 ZDA dolarjev.
slede po padajoči vrednosti: Romunija, Zvezna republika^ Nemčija, Poljska,' Anglija* Turčija, Avstrija, Maroko, Kuba, Švica in Grčija. V druge države smo izvozili izdelkov v - sorazmerno manjših vrednostih.
Posamezne -tovarne "so takole izvozile glede na aprilski plan:
tovarna
realizacija v %
Tudi glede valutne razdelit.	Elektromehanika	171
ve uspeh v aprilu ni nič	Elektromotorji	138
manjši. V države s konverti-	Avtomatika	170
bilnimi valutami smo prodali	Elementi	133
po vrednosti 55% izdelkov,	Polprevodniki	148
v vzhodne države SEV 39 %	Aparati	437
in v druge države klirinške-	Instrumenti	247
ga področja le 6% vrednosti izdelkov. Tudi tod je rezul-	Elektronika	153
tat ugodnejši kot ga v ce-	Kondenzatorji	137
loti predvideva letni izvozni	Sprejemniki	97
plan PSO.	Usmerniki	54
Na aprilski izvozni listi je	Avtoelektrika	100
nekoliko več kot običajno. Tudi vrstni red držav je nekoliko drugačen. Največ zaključkov smo realizirali z Nemško demokratično republiko, ZDA in Italijo. Le-tem
Iz razpredelnice je razvidno, da so vse tovarne odlično izpolnile svoje izvozne obveznosti, razen USMERNIKOV iz Novega mesta, kjer pa sta klanirana in dosežena
vrednost zelo majhni in torej rezultat ni pomemben. V celoti so tri tovarne in sicer: ELEKTROMEHANIKA, ŽELEZNIKI in KONDENZATORJI izvozile kar 62% vsega aprilskega izvoza.
Lista izvoznih izdelkov se v aprilu ni izpremenila in je domala ista kot v minulih mesecih. Prevladovali so sestavni deli kot releji, kondenzatorji, upori; magneti, polprevodniki itd., električni števci, izdelki iz telefonije, v tovarni iz Železnikov seveda elektromotorji, kazalčni in elektronski instrumenti, avto-električni deli ter deli za električne brivnike.
V štirih mesecih, to je tretjini leta,, smo izvozili skupno za 2,629.442 ZDA dolarjev izdelkov, kar znaša 29% letnega plana. Kumulativna vrednost se sicer matematično me ujema docela, vendar je treba upoštevati različna mesečno dinamiko, ki proti koncu leta vedno bolj narašča in je največja ravno v zadnjem trimesečju leta. Upoštevajoč. to dejstvio, poteka naš izvoz po planu in smo z njim lahko popolnoma zadovoljni.
M. K.
Odmevi na integracijo
ZDRUŽEN ELEKTRONIKA
Člani delovnih kolektivov »Elektronske industrije« iz Niša in »Rudi čajavca« iz Banja Luke so se izrekli 29. marca za integracijo v enotno- podjetje. Podobno odločitev sta sprejela tudi kolektiva »Iskre« iz Kranja in RIZ iz Zagreba na referendumu dne 22. aprila. Združevanje podjetij iz področja elektronike je s tem praktično končano, a na tržišču ostajata dve grupaciji. Ne da bi se spuščali v vse vidike teh integracij, podajamo le krajši prikaz mehanizma združevanja in temeljne ekonomske stimulanse, ki jih projektirajo elaborati a združevanju.
El In R. CAJAVEC —
OBDOBJE PRILAGAJANJA
V novem enotnem podjetju bo obdržal »R. Cajavec« status obrata z ločenim- obračunom in bo še naprej samostojno ugotavljal skupne dohodke in izdatke. Finančno-materialno poslovanje bo šlo prek skupne pfoslovme banke.
Proizvodnja bo organizirana v specializiranih- organizacijskih enotah — tovarnah za določeno proizvodnjo* ki imajo lahko tudi svoje ožje specializirane obrate. Obstajal- bo- tudi skupni, institut za razvijanje novih izdelkov,, potem usfežraostne organizacijske enote (za dela v zvezi z. nabavo v državi, uvoz, izvoz, prodajo — s servisno organizacijo za posle v zvezi s plasmajem na domačem tržišču). Vse te organizacijske enote imajo lahko, ali pa že imajo, svoje enote pri tovarnah v Beogradu, Nišu, Banji Luki in- v drugih krajih za uspešnejše Opravljanje poslov za račun posameznih podjetij, ki pa jih usmerjajo po enotni politiki, ki jo kreirajo centralni organi upravljanja.
Organi upravljanja morajo do konca 1968. leta izdelati dokončne pregranie za vse tovarne, medtem- ko se uresničenje te programske orientacije pričakuje do 1920-. leta.
Učinkovitejše izkoriščanje sredstev. — Proizvodnja na
(»Ekonomska politika«)
enega zaposlenega bo znašala 1970. leta (po elaboratu o integraciji) prek 65.000 S dinarjev, ali za 40 odstotkov več kot v 1967. letu. Pričakujejo tudi porast dohodka za 42 %. Prav tako pričakujejo pomembne prihranke v poslovnih stroških, v prvi vrsti z uporabo sodobnih tehnoloških dosežkov, novejših in enostavnejših konstrukcij in z izkoriščanjem ugodnejših nabavnih virov. Samo na področju nabavnih poslov in plasmaja pričakujejo v 1970. letu prihranek blizu 100 mili, jenov dinarjev. Računajo, da bo prinesel . vsak dinar osnovnih sredstev obseg proizvodnje v 1970. letu v znesku 6,24 dinarjev, medtem ko znaša v 1967. letu pri obeh podjetjih ustvarjena proizvodnja (skupno vzeto) 3,50 dinarjev..
Povprečni osebni dohodki sodijo- v elektronski industriji med najjnižje v državi: po-integracij skem elaboratu naj bi znašali v 1970° letu L01O dinarjev, kar tudi ni veliko, daisiravmo pomeni to poveča, irje v primerjavi s 1967. letom za' 61 %.
Iskra in RIZ — »federacija podjetij«. — Z -vstopom- v Združeno podjetje »ISKRA« obdržijo zagrebški elektroniki samostojnost pri odločanju o delitvi doseženega dohodka, toda sprejemajo skupno proizvodno in poslovno koncepcijo ter del odgovornosti-
za usodo Združenega podjetja. Nova asociacija je na ta način najbližj a . »federaciji podjetij«, ker ima vsak od 18 članov status samostojne delovne organizacije, švo-ji žiro-račun in samostojno odloča o delitvi- dohodka na osebne dohodke ih sklade.
člane skupnega delavskega sveta volijo zaposleni v. posameznih podjetjih v. odvisnosti od števila delavcev, vsaka organizacija pa mora imeti vsaj po enega predstavnika. Sklepi delavskega samoupravljanja se sprejemajo po navadni večini- glasov, a upravnega odbora na pod-lagi absolutne večine. Na ravni Združenega podjetja obstaja rezervni sklad in skupni poslovni sklad. Sredstva teh fondov se oblikujejo rta po-(Dalje na 6. strani)
se pogosto najde kot vir neuspešnosti vodstvo, bodisi organizacij, bodisi' ZP. V odgovorih pa je simptomatačno malokrat naveden kot izvor neuspešnosti samoupravljanje (14,4%), čeprav se v določenih krogih pogostokrat absolutizira tet vir neuspešnosti. Gotovo sa anketirancem ne moramo pripisovati uslugarstva, naučenosti ali namenskih odgovorov pri izpolnjevanju ankete, saj so 3/5 vzorca anketiranih pred-in političnih delavcev pogo-irt političnih delavcev pogo-stavljali; vodilni, še več, opozoriti kaže, da je v naši anketi med navedenimi skupina, mi: vodilnih,- samoupravnih in političnih delavcev pogostejše soglasje kot pa razhajanje. Razlike med navedenimi skupinami so redko pomembne.
Ukrepi za odpravo neučinkovitosti izvirajo naravnost iz prej omenjenih organizacijskih anomalij, skoraj vsi re-sponden-ti (78,7%) zahtevajo-smotrnejšo organizacijo pod-
jetja. Praktično vsi anketi iranci (86,2 %) želijo odpraviti neprimerno angažiranje strokovnjakov z večjo osebno odgovornostjo za rešitev iin odločitve. Dokaj pogosto je med ukrepi za uspešnejše poslovanje podjetja izbrano primerna nagrajevanje strokovnjakov (58,6%) ter večja aaga; žiranost sredstev za razvoj (58,0%). Ker je bilo samoupravljanje najmanjkrat izbrano kot izvor za neuspešno poslovanje podjetja ISKRE, se z doslednostjo odgovorov najmanjkrat pojavi kot potreben ukrep večja vloga sa‘ moupravnih organov (11,5%)-
OCENA USPEŠNOSTI
SAMOUPRAVLJANA
Na področju same - "Ja nja dobimo podobno zakonitost kot v prejšnjem poglavju. Delo organov samoupravljanja na ravni ZP je slabše ocenjeno: delavski- svet -ZP J® med vsemi samoupravnimi
organi največkrat (52,9%/ ocenjen kot neučinkovit, slednje mestp zavzemat VO Z”
Združeno podjetje ISKRA Kranj
Org.: TOV. ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO
ODBOR ZA ZAČASNO UPRAVO Ljubljana, Linhartova-35
RAZGLAŠA
več prostih delovnih mest za diplomirane inženirje ie-mije in strojne stroke, inženirje I. stopnje kemije in strojne stroke, ter tehnike kemije in strojne stroke v obratu Upori — Šentjernej.
Pogoj za sprejem:
1.	Diplomirani inženir kemije ali strojne stroke z nekaj let prakse v proizvodnji in znanjem vsaj enega svetovnega jezika.
2.	Inženir I. stopnje kemije ali strojne stroke z 2-Ietno" prakso v proizvodnji in znanjem vsaj enega svetovnega jezika.
3.	Tehnik kemije ali strojne stroke s 3-letno- prakso v proizvodnji.
OD po Pravilniku o delitvi OD tovarne,- oziroma po dogovoru.
Kandidati morajo imeti odslužen kadrovski rok. Vprašanje stanovanja bodo kandidati rešili v dogovoru'z obratom.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju, pogojev sprejema vodstvo obrata Upori — Šentjernej.
Detajl z razstavnega prostora »Iskre« na spomladanskem sejmu v Zagrebu

r * jmrs	s jmr s*


Izvleček iz ankete o samoupravljanju (in poslovanju podjetja)
UVOD
Vodstvo samoupravnih, organov in paličnih organizacij se je preko vprašalnika skušalo seznaniti s stališči najbolj merodajnih oseb- v ZP ISKRA, to je, kakšna stališča zavzemajo (1) vodilni delavci podjetja ali organizacij, (2). vodilni predstavniki organov samoupravljanja in. (3) političnih organizacij do problemov (a) samoupravljanja,, (h) vodenja im (c), poslovanja ah funteibniranja podjetja.
Tristopenjska samoupravljanje in organizacijska delitev podjetja ter s. tem povezana: kompleksnost poslovanja je stalen, vir najrazličnejših odnosov. Ta pestra množičnost odnosov v podjetju je skorajda objektivneje dosegljiva z. metodo ankete kot dokaj pogosto uporabljenim
sredstvom za zbiranje stališč in- predlogov, kakor z običajnim, počasnim im togim zbiranjem podatkov. Neposrednost odgovorov V anonimni anketi in s prizadetostjo napisani (ali angažirani) pred; logi prispevajo k oceni stanja bolje kot temeljito nevtralno popisovanje situacij, katero daje k objektivnosti težeča faktografija. Iz anketnih predlogov so nekatere situacije v podjetju jasnejše, kot jih je mogoče spoznati preko sej oziroma zasedanj samoupravnih organov ali iz medsebojnih poslovnih stikov med organizacijami ZP Iskra.
OCENA POSLOVANJA PODJETJA
V mnogih odgovorih na am. ketaa vprašanja se ocenjuje poslovanje podjetja dokaj
kritično. Poslovanje na nivoju podjetja- ali podjetja kot celote se oceni kot uspešno le pri petini (19,3%) anketirancev; a poslovanje, kot ga omogoča sedanja oblika-upravljanja lastne organizacije, je ocenjeno nekajkrat bolje (599%).
Iz ankete se je dalo tudi razbrati, da pa ZP ne ovira poslovanja organizacij, saj je poslovahje, kot ga omogoča organizacijam sedanja oblika ZP, ocenjeno pretežno kot uspešno (52,4%).
Na vprašanje, kje so izvori za neuspešnost, se postavlja na prvo mesto organizacijo podjetja, saj jo velika večina izbere kot vir neuspešnosti ((75,3%),. podobno — praktično isto — uvrstitev ima tudi neprimerno angažiranje strokovnjakov (74,1%). Nadalje
»APARAT!«: Rezultati proizvodnje ob zaključku prvega trimesečja
Pregled in ocena rezulta-jot pri izpolnjevanju načrta proizvodnje za mesec marec »e fie toliko bolj zanimiva, ker nam daje v kumulativi tudi sliko o proizvodnji v prvem četrtletju. S tem pa pam kazalniki že dovoljujejo tudi skromne ocene perspektive za celo. poslovno leto ter nas silijo, da si ponovno osvežimo in postanimo naloge, ki nas v naslednjem obdobju čakajo.
Vsi znaki namreč kažejo, Ja v proizvodnji rahlo zaostajamo ter da postavljenih nalog nismo realizirali v celoti. Tako smo v mesecu marcu v skupnem obsegu dosegli komaj 91,27 % v odnosu na planirano dinamično zadolžitev, s tem pa .je ostala tudi kumulativa nizka ter
V preteklem -obdobju je skladno s predpisi o reelekciji direktorjev v gospodarskih organizacijah tudi'v nekaterih naših tovarnah prišlo do sprememb. V nekaterih organizacijah so se dosedanji direktorji javili' ina razpis in so bili nato znova izbrani, v nekaterih pa so bili imenovani novi -direktorji.
Za danes se bomo zadovoljili le s tem, da bomo navedli, do kakšnih sprememb je v posameznih organizaci j ah prišlo, v naslednjih številkah pa bomo objavljali izčrpnejše razgovore z novimi in znova imenovanimi direktorji.
'Ponovno so bali na osnovi prijav na razpis imenovani naslednji tovariši: Ivo Kleš-nik za direktorja tovarne »Aparati«, Albin Jensterle za direktorja tovarne »Instru-
smo četrtletni načrt 6kupne proizvodnje dosegli le z 90,13 %. S tem kazalnikom seveda nismo zadovoljni, vendar moramo istočasno poudariti, da pa je bilo s tem izpolnjeno dobrih ¿2 % letnega plana, ker pa je . vsekakor bolj razveseljiv podatek, saj je takšen uspeh eden od redkih v zadnjih letih.
Po strukturi, skupne izvršitve v odnosu na domače tržišče . in izvor je ostala slika podobna kot v obeh predhodnih mesecih. Tako občutno zaostajamo v programirani proizvodnji za domače potrebe, saj je bil mesec izpolnjen š 87,88 %, kumulativa pa s 87,17 %. V -nasprotju s tem pa smo za potrebe tujega trga v marcu izpolnili 137,42 % po dinami-
menti« — Otoče, Filip Rome za direktorja tovarne »Usmerniki* — Novo mesto ter Franc Košir za direktorja tovarne »Kondenzatorji« — Semič. Novi direktorji so postali v naših tovarnah naslednji tovariši: Jože Eržen v tovarni »Avfcoelaktrika« — Nova gorica, ing. Leopold Hodej v tovarni »Polprevodniki« — Trbovlje, ing. S. Pardubski v tovarni »Avtomatika«, po prenehanju’ začasne .uprave v tovarna »Elektromotorji« v Železnikih pa je DS tovarne imenoval za direktorja tovariša ing. Lojzeta Žumra. Nova direktorja bosta v prihodnjem mesecu dobili tudi tovarni »Elementi« in »Elektronika« — Horjul, ko 'bo tamkaj potekla začasna uprava.
ki začrtanih nalog in dosegli kumulativo 143,SO %. Ta podatek je vsekakor zelo razveseljiv, saj ugotavljamo, da se že krepko Vključujemo Saidi v mednarodno delitev dela. Na tem področju pa leži «na od možnosti ekspanzije in rasti proizvodnje, ki je nujna, če ne želimo ohsta-ti in v tem že tudi nazadovati.
Po posameznih grupah proizvodov smo v mesecu marcu najbolje izpolnili planirane naloge pri stikalnih aparatih in to kar z indeksom 163.89 %. Takšen presenetljiv rezultat je posledica tega, ker smo v proizvodni program ponovno vključili daljinsko oljno stikalo, ki v osnovnem planu ni bilo predvideno. Ker bomo v naslednjem mesecu imeli še veliko možnost, da na tem področju in pri tipkalih dosežemo ugodno realizacijo, saj smo dobili tudi že potrebno uvozno gradivo, lahko ocenjujemo v tej Skupini še -nadalje občutno prehitevanje postavljenih nalog in bomo tudi kumulativni kazalnik, ki se je -ustavil pri 195,93 % ob koncu marca, lahko še povečali. Posebno pa je razveseljivo dejstvo, da v tej grupi tudi domače tržišče dovoljuje določeno ekspanzijo.
Najmočnejša ,-grupa izdelkov, -to so zaščitni releji, elementi avtomatike in signalne naprave,' .je bila v mesecu nekaj slabše izpolnjena, saj je. mesečni kazalnik proizvodnje le 92,14% za domači, trg.; je pa ta grupa, izključno vse ostale udeležena pri visoko prekoračenem izvozu. Tako je bil fizični -obseg v celoti zadovoljiv, čeprav je kumulativna izpolnitev samo 84,24-%. \
Najslabša realizacija v mesecu 'marcu je zabeležena
pri indrstrijskih elektronskih napravah, kjer je mesečni kazalnik komaj 36,21 %, najlažja pa je tudi kumulativa, kjer smo dosegli samo 72,95 % predvideno dinamike. Pri tej grupi so proizvodni cikli dokaj dolgi in je realizacija ugodnejša šele vsak drugi mesec, toda prav pri tej skupini je pomanjkanje specifičnih naročili edein odločilnih zaviralnih faktorjev. Prodaja bo morala biti tukaj neprimerno agresivnejša in bolj prodorna, bot pa je bita doslej.
Proizvodni načrt izdelave rezervnih delov in opravljenih uslug je bil v mesecu marcu tudi dokaj pod normalo, saj smo to skupino realizirali s 64,03 %, vendar je kumulativa te skupine zelo dobra in je ob tromesečju zaključena z indeksom 142,68 %.
Vsi ti -uspehi im neuspehi nam potrjujejo, da je kolektiv tovarne električnih aparatov z velikim poletom zakoračil poslovno leto im si zgradil solidne temelje za nadaljnje izpolnjevanje svojih načrtovanih' nalog. T.oda pri tem bodo morale tudi ostale strokovne organizacije, posebno razvoj' in prodaja dati temu kolektivu svoj oboi.
V naslednjem obdobju bomo morali rekonstruirati nekatere naše proizvode, prav tako pa tudi sprejeti del novega programa v zameno za tiste izdelke, ki na -tržišču ne kažejo zadovoljivih plasman-steik možnosti. Tu bo osnovna smer nove ofenzive, katero moramo še v toku 'letošnjega leta začeti, če gledamo svojo bodočnost dovolj daleč naprej. Ta ofenziva pa- ni uresničljiva, če razvojne in konstrukcijske ekipe ne bodo hitro in v -popolnosti pri-
pravile vso dokumentacijo^ ki je za takšno osvajanje potrebna. Dosedanje izkušnjo so že večkrat pokazale, da jo osnovna ovira v hitrem usva-i janju prav to, da razvojna ih konstrukcijska, zatem pa tudi tehnološka priprava niso dovolj efikasne.
V drugi smeri pa bo morala naša prodajna organizacija še bolj kot doslej oskrbeti pravočasno in dovolj specificiranih naročil, posebno s področja tistih tehniških izdelkov, katere še me prodajamo brez predhodnega .usmerjanja’ kupčevega področja. Pri tem mislimo predvsem industrijske elektronska naprave, kjer mora prodaja posebej sodelovali pri proizvajalcih v strojegradnji, ki ta naprave vgrajujejo v svoja stroje in naprave. .
Prav podobno pa je tudi področje relejske ' zaščite v elektrogospodarstvu, kjer brez dobrega sodelovanja že pri samem projektiranju elektrogospodarskih objektov na bo velikega 'komercialnega uspeha.
-Ge bomo 'tudi na teh področjih -dosegli -takšne uspehe* kot v proizvodnji, poten» nam rezultati prvega trimesečja dajejo garancijo, da bo leto uspešno zaključeno.
L.
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333.
l•••0«00000000®0e©0•0®©®®®*•®•®©®•®®®®®®®
Reelekcija v ZP Iskra

(45,4%), medtem ko je kot neučinkovit naj manjkrat izbran UO organizacije (19,5%) in tudi DS organizacije {27,0%'). Dobljeni deleži pa verjetno ne kažejo, na neuspešnost v ožjem parnemu besede, pač pa je pri tej neuspešnosti treba .upoštevati, da večina anketirancev vendarle ni imela neposrednega in živega izkustva s samoupravnimi organi ZP, zaradi česar je 'tudi teže 5® zato verjetno slabše ocenjevala te organe.
Nekatera vprašanja so se nanašala na uresniči ji vos-t interesov delavcev preko posameznih ravni samoupravljanja. Na navedenem področju je delo DS na ravni ZP slabše, ocenjeno kot na ravni organizacij., pa če gre za uresničevanje interesov delavcev na področju osebnih dohodkov .(22,5% za ZP in 72,1% za or8-) ali uveljavljanje interesov iz delovnih razmerij 132,3% za ZP in 76,6% za mg-). Celo pri dajanju smerjo za razvoj podjetja velja,
da jih laže. uresničuje organizacija (49,4%) kot ZP (34,3%). Omeniti še kaže, da samoupravni organi DE v večji meri lahko uresničujejo le interese s področja delovnih razmerij,, deloma pa tudi interese s področja delitve osebnega dohodka.
ODNOS
SAMOUPRAVLJANJA IN VODENJA
Anketa je vsebovala ' tudi vprašanje s področja odnosov med vodenjem in samoupravljanjem ali točneje, kako skupne službe vplivajo na samoupravne organe. Pri postavljeni lestvici , »vpiivov« ugotavljamo, da skupne službe 'ZP po mnenju responden-tov pogostokrat zelo'vplivajo (35.,3%'J, še pogostejše je mnenje, da malo vplivajo (59,5%), le malo jih trdi (5,2%), da ne vplivajo na odločitve samoupravnih organov ZP. Deleži odgovorov, kako pa ZP vpliva na odločitve samoupravnih organov organizacij nakazu-
jejo, da imajo skupne službe ZP manjši vpliv na samoupravne . organe organizacij kot na samoupravne organe ZP. (Deleži so naslednji: zelo vplivajo 1'9,5%, malo vplivajo 55,7% in ne vplivajo {24,7%.')
Stališča za raven organizacije so drugačna, skupne .slu. žbe ali vodstva organizacij imajo močan vpliv, deleži tistih, ki menijo, da zelo vplivajo ali vsaj malo vplivajo, so -enaki >(45;9 in 45,3%), nekaj respondentov pa meni (8,7%), da ne vplivajo.
Pri primerjavi načinov vplivanja na odločitve samoupravnih organov v ZP stopa v ospredje kot izvor vplivanja . avtoriteta položaja ■(50,0%), v organizacijah pa .-se pojavlja kot močnejši vir vplivanja .strokovna avtoriteta (49,2%). Samoupravni or. gani podjetja so bij sprejemljivi za nelegitimne vire, to je zveze in poznanstva (17,4%), kot na ravni organizacij (7,5%).
PREDLOGI, UGOTOVITVE ANKETIRANCEV
•Udeleženci ankete so se posluževali anketnih vprašanj z veliko angažiranostjo, saj je v -odprtem vprašanju odgovarjalo kar polovica anketa rančev. Pogosto pa je pri enem samem respondentu bilo tudi po deset različnih predlogov.. P-rav ta vprašanja so v anketi morda največ vredna, .dajejo veliko -pojasnil, ' saj niso izvabljena z vnaprej oblikovanimi vpraša, nji, pri katerih je izbor odgovora po pravilu skoraj, obvezen. V odprtih vprašanjih so predlogi dani po prostih »asociacijah«, to je, izpove se vse, kar se pojavlja kot problem. V pričujočem kratkem izvlečku podajamo najznačilnejše in najpogostejše •predloge ali ugotovitve.
V anketi o samoupravljanju se po pričakovanju največ predlogov dotika prav samoupravljanja. Samoupravljanje- je sprejeto kot nekaj nujno potrebnega v našem
življenjskem prostoru. Ocenjevanje samoupravne prakse pa je pogosto vendarle kritično. Večkrat se samoupravljanje vrednoti kot ščit za nesposobnost ali nestrokovnost najbolj merodajnih vodilnih ali strokovnih oseb; zlasti se obsoja praksa pod. rejanja samoupravljanja osebnim interesom. Predlaga se-jasnejša razmejitev med vodenjem in samoupravljanjem. Nekaj predlogov se do. .tika reorganizacije samoupravnih organov^ pri čemer je pa 'treba opozoriti, da obstaja splošno hotenje, da bi imeli organi samoupravljanja na ravni združenega .podjetja več kompetenc. Za upravni odbor se postavlja neke vrste profesionalizacija, oziroma da bi naj po sestavu doživel spremembo: tvorili naj bi ga predvsem strokovnjaki.
Ne glede na predstoječo ali pričakovano reorganizacijo podjetja spadajo predlogi o nujnosti reorganizacije med najbolj imperativne. Večina
Nad 280 udeležencev izleta v Prago
Za prvomajski izlet v Prago, ki sta ga v sodelovanju s češko tovarno »Metra« v Blanskem organizirala sindikalni odbor in počitniška skupnost ZP Iskra, se je prijavilo 286 članov delovnih kolektivov naših organizacij. Sprva je kazalo, da prijav ne bo kdove koliko, vendar so le-te ob izteku roka kar deževale in tako se je 30. aprila zjutraj znašlo na startu kar šest velikih avtobusov, ki so se posamič polno obloženi pognali na skoraj 1.400 km dolgo pot.
Avtobusi so bili oštevilčeni, organizatorji pa tudi niso pozabili na propagando, saj je bilo na vsakem avtobusu po nekaj fotokopij našega zaščitnega znaka in napisa Iskra Kranj, Jugoslavija. In glede na to, da so naši avtobusi v glavnem vozili posamič, predvsem nekaj vtisov, ki smo jih na izletu dobili udeleženci v avtobusu številka 5.
Po polurnem iskanju štirih »pogrešanih« sopotnikov v Ljubljani, ki pa so se nam pridružili šele v Kranju, smo se slednjič odpeljali po idealni cesti na Ljubelj in se po zares kratki formalnosti na obmejnem bloku spustili v Avstrijo Tu so nas na poti do Celovca čakale nepredvidene ovire, na nekaj mestih smo morali namreč čakati zaradi modernizacije ceste, da so številni buldožerji odstranili skale in nato spet za silo cesto izravnali. Seveda je s tem narasla naša, že v Ljubljani pridobljena zamuda, katere pa zaradi novega avtobusa Mercedes (še ni bil zadostno uvožen za normalno vožnjo), tudi na vsej nadaljni poti do Prage nismo mogli nadoknaditi.
Tako smo prispeli na av-strijsko-češko mejo pri Dolnjem Dvorištu namesto ob
17.	uri šele okoli 20. ure. Od tu nas je ^akalo še dobre štiri ure vožnje in tako smo slednjič, okrog polnoči »pristali« pred modernim hotelom »Solidarita«. Kljub dolgemu potovanju je vso pot v
avtobusu prevladovala dobra volja, le premalo postankov smo imeli, da bi si tedaj pretegnili naše premrle ude. Malce pa nas je v hotelu razočaral receptor, ki nam ni hotel prodati steklenice piva kljub naši žgoči žeji in smo se zvečer morali zadovoljiti s postano klorirano vodo. No, naslednje dni smo se mu pač pošteno maščevali in popili pravcato poplavo piva...
Na praznik dela smo prisostvovali prvomajski paradi, oz. bolje povorki v kateri je pq-približni oceni sodelovalo vsaj 200.000 razigranih Pražanov z zastavami, cvetjem in transparenti. Glede na občutne spremembe v čeških notranjih političnih in drugih razmerah je bilo čutiti, da je povorka še posebno živahna manifestacija in kot so nam potrdili domačini, s katerimi smo prišli v stik, že vrsto let prvega maja v Pragi niso praznovali tako veselo.
Dokaz za večjo demokratizacijo, ki ®o jo in jo še prinašajo spremembe v Češki, pa so bile tudi formalnosti
Del udeležencev našega sindikalnega izleta v Prago iz avtobusa št. S
na meji, tako pri vstopu kot tudi pri izstopu, kar smo' še posebej občutili; tisti, ki smo bili na Češkem že pred leti. Takrat so bili na čeških mejah namreč posebni specialisti za temeljite preglede in birokratske ukrepe, • zdaj pa so nas pogledali le »povrhu«.
Žal je bilo vse premalo časa za ogled zares števiifiih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki so v Pragi kar nakopičene. Zadovoljiti smo se morali s skupnim ogledom znamenitih Hradčanov, veličastnega in obsežnega gradišča smodi Prage, nadalje čudovitega’ gradu na Konopi-štu in menda naj večje knjižnice v Evropi na Strahovu, poleg velikega 'in sodobno urejenega športnega stadiona. Seveda so si udeleženci izleta v prostem času posamič ogledali še marsikaj in si tako ustvarili vsaj približr no sliko o lepotah stare Prage. Ne bi bil objektiven, če
ne bi v tem zapisu omenil tudi, da smo obiskali Fleka in Švejka, te svetovno znani pivnici piva. Kar dobro smo urezali po slastnem plznskem pivu! Kako tudi ne — saj nisi bil v Pragi, če nisi bil pri Fleku in se »usmilil« vsaj nekaj vrčkov.
Vse prehitro je prišlo jutro 3. maja, ko smo se morali posloviti od Prage in prek Cesbih Budejovic in Linza ubratr pot na Dunaj, nato pa v Celovec in spet prek Ljubelja domov. To pot smo potovali še; dlje, saj smo si na tej dolgi poti na določanem delu »jaza« • že skoraj prisedeli žulje. Vse priznanje šoferju, ki nas je vso to pot varno vozil in nas zdrave; iti . žive I pripel j al spet domov.
Organizacija izleta, je bila zadovoljiva, čeprav ne. brez manjših spodrsljajev, vendar pa je treba reči katero tudi na račun nedisciplini-
ranosti nekaterih izmed jz. letnikov, če bi bilo med na mi več discipline in solidaiv 1 masti, bi prav gotovo bilo tu- I di manj težav čakanja in za- I mud.
Vsekakor pa — imeli smo I za minimalne stroške i I kljub naporni vožnji in sko- [ po odmerjenemu času, pri- I jetem prvomajski izlet, h ka- [ teremu je svoje prispevala I tudi gostoljubje domačinov, ki so nas sprejeli in vodili,! Poleti se bomo morali kk£. zati z našim gostoljubjem,, ko bodo delavci tovarne »Metra« iz. Blanskega letovali v našem kampu na Dugetn oto-' ku.
n
DOPISUJTE V ISKRO!

predlogov gre v smem reintegracije . podjetja, ali vsaj konsolidacije obstoječega stanja; vsekakor je pa dokaj kategorično odklanjana pretirana decentralizacija ZP oziroma prekomerna samostojnost nekaterih organizacij. Respondenti pogrešajo poslovno politiko podjetja, zlasti koncept dolgoročnega razvoja ZP, le-ta (razvoj) je pre. več podvržen naključnosti.
Mnogi respondenti v svojih predlogih ali ugotovitvah kažejo na krizo odgovornosti, saj osebna ali kolektivna, materialna ali moralna odgovor, nost skoraj ne obstaja. Neodgovorno ravnanje se pripisuje vsem kategorijam delavcev. Vsekakor se pa v veliki meri pojavlja ugotovitev, da je le strokovno kompetenten človek odgovoren pri odločanju. Predlogi sankcioniranja ali kaznovanja neodgovornosti so podani precej nedvoumno.
Kadrovske probleme širše zajemajo predlogi, (ki zahteva-
jo strokovne ali usposobljene kadre in s tem tudi delovno pristojne kadre. Neupoštevanje strokovnih kadrov doživljajo mnogi kot gospodarstvu škodljivo dejstvo; dobršen del anketirancev se pritožuje čez nestimulativnost v podjetju, zlasti nad sistemom nagrajevanja strokovnjakov. Po. leg kadrovske nezadostnosti se omenja pogosto tudi nepoučenost ali neinformiranost. Kadrovsko zavoro pa predstavljajo razni pojavi nepravičnosti, delovanje neformalnih grup ipd.
Finančna funkcija se pojavlja v predlogih krit želja po večji likvidnosti poslovanja,-delno se kritizira prelivanje sredstev, vendar pa se pogosteje pojavljajo nasprotni predlogi (med vsemi predlogi najčešče!) po zduževariju ali koncentraciji sredstev. Združena sredstva bi omogočala ekonomsko upravičene ioter. vendje. V opisni obliki je pogosto podana v mnogih inačicah ekonomičnost poslova-
nja podjetja. Izdvojimo pa lahko predvsem kritične predloge, ki se nanašajo na previsoko stopnjo birokratizacije, na povsod prisotno birokratsko neučinkovitost, ¡katera se kaže ¡predvsem . v podvojenosti dokumentacije, nesmiselni administraciji, delitvi dela in podobno.
V komercialni funkciji izrazito stopa v ospredje tržna usmerjenost, marketing. Kot nujnost se pa postavlja zahteva, da bi vse proizvajanje bilo tržno usmerjeno. Več predlogov se nanaša na prila-gojevanje organizacije PSD tržnim prilikam. Mnogi re-spondenti se o organizaciji prodaje izražajo kot o ključ, nem vprašanju Iskre. Od prodaje si ždijo predvsem večje uspešnosti pri njenem predmetu poslovanja, ki je ključno za celo podjetje.
Proizvodna funkcija je relativno slabo zastopana, kot da je pozabljeno obdobje, v katerem je bila proizvodnja za vsako ceno naj višja zapo-
ved! Proizvodni problemi so večkrat povezani s tržnimi prilikami kot edino možno povezavo.
Nekoliko predlogov se je nanašalo tudi na tehnološka in razvojna vprašanja, vendar pa delež teh vprašanj m pol sebtno velik.
ZAKLJUČEK
Ce poskušamo povzeti odgovore na. anketna vprašanja in predloge udeležencev ankete, dobimo dvoje dopolnjujočih se informacij. Informacijo o tem, kako urejati ali vplivati na dogajanja v podjetju ter povratno informacijo oziroma oceno, kakšno je stanje v podjetju na področju samoupravljanja, vodenja, .poslovanja itd. Anketa odkriva nekatera problemska področja, vendar pa so v njej podani tudi konstruktivni predlogi, kako bi se odpravljale pomanjkljivosti v poslovanju Iskre. Prav to hotenje z močnim poudarkom na tvornosti je imanentno
vsem predlogom. Zlasti se ta tvornost kaže v zahtevi po angažiranju kadrovskih po, tencialov, po odgovornosti pri delu, uspešnem nastopu na trgu, smotrni reorgahiža^. ciji podjetja itd. Povsod je prisotna skupna želja po uspešnem podjetju Iskra; ki ga ne bi družilo samo skupno ime, ampak bi bila resničifa; organska tvorba ali organiz^, cija.
četudi je anketa nastala priložnostno, so se udeležen' cd ankete skušali z vestnim izpolnjevanjem pridružiti oblikovanju bodoče Iskre. Žal ■ je anketa kot sredstvo za zbiranje pobud pri reševanju problemov pri nas malokrat uporabljena. Preveč smo * naklonjeni apriornim shemam pri vseh poslovnih pn-jemih in nam je anketa kot izrazito aposterioren pristop, precej tuja, čeprav jo precej, pogosto uporabljajo kot sodoben prijem pri reševanju problemov in uspešnem vodenju podjetij.
Jubilanti Iskre v Novi Gorici
V marcu je bila v tovarni avtbelektričnih izdelkov v Novi’ Gorici skromna slovesnost za -tiste, jubilante, ki so zaposleni v ISKRI 10 ali celo, 20 let. Za njihovo vztrajno delo jih je tovarna nagradila z darili 1 in hkrati priredila tudi majhno za-! jdisko Pozornost, ki jim je bila-izkazana je le del pri-znanja Za njihovo 20-letno delo.
Na vpiažanja o počutju so takole odgovorili:1
MARIJA CERCE,. eviden-tičarka skladišča gotovih izdelkov in odpreme. Je. poročena in ima šoloobvezno deklico in dečka.
»Kako ste zadovoljna z darilom?«
»Želo sem vesela zapestne urice. Ta me bo vedno spominjala na 20-letaico v ISKRI.,. Poudariti moram, da sem bila nadvse prijetno presenečena.«
»Zanimiv dogodek v tovarni?«
»Dogodkov je na pretek. Vsi so zanimivi, vendar bi bilo predolgo, če bi jih naštevala.«
»Imate družinske težave?«
»Nimam.«
»Kdaj ste bila najbolj srečna?«
»To je zelo težko reči. Bilo pa je več veselih dogodkov, medtem ko so žalostni pozabljeni.«
»Kam greste letos na dopust?«
»Na morje in sicer tja, kjer bo lepše.«
»In vaša želja?«
»Zdravje in ,mir v svetu!«
ALOJZ ŠTRUKELJ, referent za standardizacijo in tipizacijo.
»Ste kdaj zamudili dejo?«
»Bilo je nekaj zamud objektivnega značaja, ki pa jih verjetno v bodoče tudi ta poklonjena ura-budilka ne bo rešila.«
»Ste poročeni?«
»Seveda — in to srečno!« |
»Delovni staž v ISKRI in ’ zanimiv dogodek v tovarni?«
»Se 4 leta pa jdh bo 20. O dogodkih pa ne bi rad govoril .«
. »Imate močno brado, kot je videti... S kom se brijete?«
»Z. brivnikom Eemingtom. Ko bo ta dotrajal, bom kupil ISKRA SIXTANT.«
»Kako boste izkoristili letošnji dopust?«
»Z družino bom šel na "»rje m sicer v Novi grad.«
»Ali vas zanimajo svetov-*1 dogodki?«
»Zelo.«
»In skrita želja?«
*^a'Pa je odkrita: zdravje r družin; in mir v svetu!«
SLAVKA PRINClC, tajnica samoupravnih organov.
»Ste poročeni?«
»Seveda sem saj imam že hčerko.«
»Ali vam je všeč vaše de-®vn0 mesto?«
»Zelo! Tu imam možnost,
da spoznam celotno problematiko tovarne.«
»Vesel dogodek v tovarni?«
»V 14 letih se marsikaj zgodi. Vesela sem bila, ko so , mi dalj., stanovanje. Posebno : pa takrat, ko sem dobila posojilo za dograditev lastne hiše, kjer sedaj tudi stanu-jem.« \
»Kje boste prebila 'letošnji dopust?«
»Na morju in sicer v tradi-cionalnem Novem gradu.«
»Ali spremljate svetovne dogodke?«
»Ne, ker sem prezaposlena.«
. »Vaša želja?«
»Zdravje v družini in v ožjem sorodstvu. Se posebej pa razumevanje med kolegi v tovarni.«
VIKTORIJA LIPUŠČEK, kontrolorka na montažnem traku.
»Vam je bilo darilo všeč?«
»Zelo.«
»Ste poročeni?«
»Zaenkrat še ne «
»Ste zadovoljna v' življenju?«
»Sem, ker nimam posebnih težav.«
»Kako boste porabila le-- tošnj;. dopust?«; -
»Ja, Veste :— porabila ga bom kmalu zaradi važnega dogodka, na katerega se pripravljam.«
. »Kaj I si najbolj želite?«
, »Veliko zdravja in uspeha v tovarni.«
ANICA LEBAN, kontrolorka v vhodni kontroli. - Je poročena in mati 2 dečkov.
»Ste’srečna v življenju?«
»Da.«
»Ali rada prebirate glasilo ISKRA.?«
»Zelo!«
»Kam boste šla letos na dopust?«
»Se ne vem. Po vsej verjetnosti na morje.«
»Kaj si najbolj želite?«
»Zdravje in mir.«
MARTA ŠTRUKELJ, pomožni knjigovodja OD. Poročena in mati 2 otrok.
»Ste še razveselila darila?«
»Nadvse.«
»Koliko lot ste že .v ISKRI?«
»Se 4 leta pa jdh bo 20.«
»Zanimiv dogodek v tovarni?«
»Prisrčno slovo iz kranjske ISKRE.«
»Ste. srečna v življenju?«
»Se kar.«
»Družinske težave...«
»Kje pa niso.«
»Kam pa letos na dopust?«
»Na morje v Novi grad.«
»Kaj si najbolj želite?«
»Več denarja!«
ALDO ZORZUT, šofer, poročen in srečni očka I deklice.'
»Se spominjate kakšnega posebnega dogodka v tovarni?«
»Vse sproti pozabim.«
»S kom se ukvarjate v zasebnem življenju?«'
»Sem strasten lovec.«
»Imate težave v življenju?«
»Zaradi pogostih voženj v oddalj ene,kraje . šem večkrat odmaknjen od doma.«
»Kakšne so vaše želje?«
»Predvsem boljši osebni dohodki!« .
LEANDER PRINClC, ki je tudi že nad 10 let v ISKRI, ni bil navzoč na ■ tej slovesnosti in sicer zaradi bolezni
Vsem jubilantom iskrene čestitke! Spomin na preteklo delovno dobo pa-naj bo del mozaika, v katerem je vklesan poleg drugih, tudi svetal biser njihove vztrajnosti in delovne vneme.
Jože CESTNIK
Jubilanti deset in dvajsetletnega dela v tovarni »Avtoelektri-ka« Nova Gorica
S SEJE UO »INSTRUMENTI« OTOČE
Sprejet sanacijski načrt za leto 1968
Na 27. seji UO otoške tovarne so v prvi točki dnevnega reda razpravljali o sanacijskem načrtu tovarne za 1.1968. Člani UO so pred tem že prejeli zadevno gradivo, ki ga jim je na seji tolmačil šef finančnega sektorja tov. Niko Truhačev. Iz omenjenega gradiva in razprave na sestanku so povzete naslednje misli:
Tovarni električnih instrumentov v Otočah še vedno primanjkuje obratnih sred. štev (tudi druge tovarne, kot kažejo poročila, niso dosti na boljšem), zato so menili samoupravni organi naj se sanacija izvaja še naprej-.- Rezultati dosedanje sanacije sicer niso- najboljši, verjetno pa bi bila situacija dosti slabša, če je ne bi izvajali.
Otoška tovarna v sanacijskemprogramu nima predvidenih bistvenih znižanj zalog, ker bi nižje zaloge lahko vplivale ria potek proizvodnje. V okviru ’ sanacijskega programa bo potrebno ukreniti vse,-da se bodo zaloge materialov, polizdelkov' in sestavnih delov sortirale in da bo obračanje obratnih sredstev zado. voljtvo.
Pri obravnavanju izvajanja sanacije v januarju in februarju je strokovni kolegij •sklenil, da bodo strokovne službe pregledale stanje zalog. Spisek negibajočih zalog
je že izdelan in je za prvi odpis predvidenih 5 milij. S din vrednosti. Pri stanju kupcev predvidevajo znižanje za 34 milij. S din, vendar še lahko nastanejo spremembe zaradi izvajanja predpisa o kli-ringu in pa z novim zakonom o poravnavi dolgov, kjer se predvideva ukinitev tožnega ¡postopka in se bodo taki zahtevki urejevali prek banke.
V naslednji točki je UO razpravljal o planu dela TPS (tehnično-planski sektor) za leto 1968. Na podlagi gradiva in poročila, ki ga je podal šef TPS inž. Jože Tomšič, povzemamo nekaj glavnih misli: plan je bil/ izdelan predvsem zaradi sistematičnega zasledovanja in izpolnje. 'vanja rokov ter zaradi vpeljave načrtnosti v razvoju ali drugih dejavnosti TPS. Iz zključka je moč razumeti, da kadrovska zasedba za sedanji sistem poslovanja sicer odgovarja, vendar pa bo treba
z ozirom na spremenjeni koncept (tržni koncept) misliti na okrepitev razvoja, za kar pa bodo potrebni boljši prostorski pogoji. O novih prostorih, kjer bi delala razvoj im priprava dela, je bilo izrečenih že precej želja in hotenj, zaenkrat pa ostaja, edinole seveda glavno vprašanje-kje dobiti denar? Direktor tov. Alb in Jensterle j e član om UO povedal, da finančnih' sredstev zaenkrat ni, da pa bo na ravni združenega podjetja ponovno pričel razgovore za morebitni najem kreditov, ker ■ je gradnja omenjenih prostorov nujna.
člani upravnega odbora ..so razpravljali tudi o racionalizacijah. Bili so mnenja; da bo treba pravilnik prilagoditi sedanjim razmeram in nagraditi res tiste racionalizacije, ki so narejene pri nosilnih artiklih in kjer je prihranek precejšen. Poudarjeno je bilo, da bo treba razmejiti racic* nalizacije in pa službeno dolž. nost; Kjer je to večkrat lahko samo stvar presoje, bodo morali imenovati tako komisijo, ki. bo zmožna ta problem rešiti.
ABC
»Iskreno se zahvaljujem sodelavcem za darilo, ki sem ga prejela ob mojem odhodu v pokoj» Bila sem želo vesela izredne pozornosti in lepih želja, ki so bile izrečene ob slovesu« — je sporočila prek uredništva tov. Angela Kresovič (druga z leve), ki je bila zaposlena v obratu ATN v Kranju. Ob zaključku dopisa je zaželela vsemu kolektivu čimveč uspehov.
Kratke vesti
OSNOVANO JUGOSLOVANSKO-DANSKO PODJETJE ZA PROIZVODNJO RELEJEV
»ISKRA«, ljubljanski INŠTITUT ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO in danska firma TEMPRESS v Aarhusu so osnovali skupno podjetje TEMPRESS ELEKTRONIC za proizvodnjo hermetičnih relejev. Proizvodnja v novi tovarni se bo pričela to jesen v Aal-borgu. Jugoslovanska partnerja vlagata praktične izkušnje in tehnologijo, izgradnjo tovarne v vrednosti 4 milijone danskih kron pa financira firma TEMPRESS. Jugoslovanski in danski partner delijo akcije v sorazmerju 50:50. Proizvodnja v prvem letu mora doseči vrednost 3 milijone danskih kron in je že namenjena izvozu. '.(BORBA, VJESNIK in PRIVREDNI PREGLED, 14. marca 1968 in OSLOBODENJE, Sarajevo, 16. marca 1968).
NOV KREDIT ZA PROGO SARAJEVO—PLOČE Izvršni svet Bosne in Hercegovine je 21. marca sprejel načrt zakona o udeležbi BIH v financiranju in kreditiranju gradnje proge Sarajevo—Ploče. Po tem zakonskem aktu bo republika poleg 315 milijonov dinarjev, kolikor je doslej (dala ŽTP -— Sarajevo za gradnjo te proge, sedaj dala novih 45 milijonov dinarjev kot kredit za 10 let s 4,5 obrestmi. (DELO, 22. 3. 1968).
NAJMANJŠI ELEKTRONSKI RAČUNALNIK CD 449 Firma CONTROL DATA CORPORATION iz Minne-apolisa je razstavila v ZDA najmanjši za delo sposoben računalnik, ki meri 10 x 10 x 23 om. Sam računalnik ima obliko kocke s stranicami 10 cm. CDC je računalnik izdelala za potrebe pri vesoljskih poletih (DELO, 11. marca 1968).
RUDI ČAJAVEC BO PROIZVAJAL KOMPLETNI ASORTIMENT AVTOELEKTRIKE V zvezi z integracijo El — Niš — RUDI CAJAVEC je filiala Beograd zvedela, da bo R. ČAJAVEC prenehal proizvajati TV sprejemnike. Dobil bo namreč finančno pomoč, da se pripravi na proizvodnjo kompletnega asortimenta avtoelektrike. Letos poteče pogodba o delitvi programa z ISKRO, zato lahko pričakujemo, da bo RUDI ČAJAVEC zares začel proizvajati kompletno avto-«lektriko.
ISKRA JE SKLENILA POGODBO S FIRMO BOSCH ZA 10 LET
ISKRA je sklenila z nemško firmo BOSCH licenčno pogodbo za proizvodnjo avtoelektrične opreme za avtomobilsko in motorno industrijo. Glede na to bo ISKRA lahko zadostila po kvaliteti in kvantiteti vsem jugoslovanskim potrebam avtomobilske in traktorske industrije. (DELO, BORBA, PRIVREDNI PREGLED, VJESNIK, VEČERNJI LIST, Zagreb, 27. 3. 1968).
TAHOGRAF EXAKTOR 7 D
TOVARNA AVTOOPREME v Ptuju proizvaja v sodelovanju s svetovno znanimi švicarskimi in avstrijskimi firmami ter ISKRO tahograf EKAKTOR 7 D, ki je nov dosežek tehnike merjenja in registriranja izkoristka transportnih sredstev. Registrira prevoženo pot, pospeške in hitrost, čas vožnje in postankov, menjavo voznika, tresljaje in vibracije vozila. (DELO, 12. 3. 1968).
LANI SMO UVOZILI OKROG 52.000 AVTOMOBILOV
Jugoslovanski trg je v letu 1967 absorbiral 99.192 osebnih avtomobilov ali tričetrt več kakor v letu 1966, ko so prodali 56.592 avtomobilov. Povečanega povpraševanja še zdaleč ni mogla zadovoljiti domača proizvodnja. ČRVE NA ZASTAVA, TOMOS in PRETIŠ so lani prodali doma 47.402 avtomobila, število uvoženih vozil pa je doseglo 51.790. (DELO, 27. 3. 1968).
SOVJETSKI MINIATURNI TRANSISTORSKI SPREJEMNIKI
Na željo bralcev je list TV NOVOSTI — Beograd (1.3.1968) objavil slike in podrobne tehnične podatke o miniaturnih sovjetskih transistorskih sprejemnikih, jn sicer RUBIN, ORLJENOK in KOSMOS. Od teh je RUBIN težak le 90 g in ga je možno imenovati MINI-MINI sprejemnik. Uvoznik je preskrbel servis teh sprejemnikov v garancijskem in izven garancijskega roka preko servisne mreže ISKRA — Kranj.
GIGANT — BLAGOVNA HIŠA V BIH Predstavniki »NARODNEGA MAGAZINA« v Sarajevu so predlagali integracijo vseh blagovnih hiš Bosne jn Hercegovine v eno podjetje. Pravijo, da jim bo laže, če bodo istočasno z enim proizvajalcem sklenili pogodbo za nakup, na primer, 4.000 TV sprejemnikov, kot sedaj, ko deset posameznih hiš naroča pa 400 televizorjev. (VEČERNJE NOVINE, Sarajevo, 9.3.1968).
H
■
a
n
n
Odmevi na integracijo
(Nadaljevanje z 2. strani) dlagi obveznih prispevkov or-gamizacij-člaiuc, oziroma od njihovih angažiranih sredstev. Višina obveznega prispevka se določa za vsako leto s planom Združenega podjetja.
Za obveznosti nasproti tre. tj im partnerjem nosijo solidarno odgovornost vse organizacije Združenega podjetja kot tudi samo Združeno po-djetje; prelivanje dohodka iz ene organizacije v drugo ni mogoče. Morebitne izgube v poslovanju posameznih organizacij se pokrivajo iz rezervnega sklada ZP ali iz rezervnih skladov drugih organizacij v obliki posojila.
Vsklajanje proizvodnih programov. — Predvideno je, da bodo izdelovali televizijske sprejemnike v obratu RIZ v Slunju, radijske sprejemnike pa v Iskrini tovarni v Sežani. Večji del sestavnih delov bodo proizvajale druge tovarne v sestavi ZP. Dogovorili so se, da bodo proizvajali polprevodnike v Trbovljah in v Zagrebu, a feritne materiale pa samo v Iskrini tovarni v Ljubljani. RIZ se je pri tem odpovedala načrtom o povečanju kapacitet za feritne materiale. Storjen je bil načelni sporazum o uskladitvi programov, ki se medsebojno prepletajo, kot na primer v proizvodnji gramofonov, mikrofonov, VF telefonije, KV-zvez, mikro-zvez, folijskih kondenzatorjev, tiskanih vezij za TV in usmernike.
Dosegli so tudi sporazum o koncentraciji raziskovalno-razvojnega dela, o sodelovanju pri reševanju posameznih problemov jn usmerjanju raziskovalcev na nove razvojne naloge. Skupna nabavna organizacija bo sklepala okvirne pogodbe o nabavi vseh osnovnih	repromaterialov,
opravljala bo analize domačega in tujega tržišča preskrbela bo domače in inozemske kredite. Prav tako bodo ustanovili enotno prodajno servisno organizacijo s področnimi organizacijami v •državi in s predstavništvi v inozemstvu.
Kalkulacija integracije. — V preteklem leta je RIZ dosegel skupni dohodek
98.200.000	in 1,200.000 dinarjev amortizacije in ostanka čistega dohodka (kar znaša okrog 1,22% skupnega dohod, ka), a »Iskra« 720.000.000 skupnega dohodka in
49.679.000	amortizacije in ostanka čistega dohodka (tj. 6;9% skupnega dohodka). Že za to leto planira RIZ povečanje amortizacije in ostanka čistega dohodka na 10,6 milijonov, ali okrog 5,9% skupnega dohodka, a »Iskra« na 75 milijonov.
Poprečni osebni dohodki so bili v preteklem letu r »Iskri« večji kot v Riz a 36,6 % (v Iskri 835, a v RQ 611 N dinarjev na mesec); ta razlika se bo že v tena k ta zmanjšala na Okroglo 233 odst., a v letu 1970 na konji 6,5% (v Iskri 1.005 im v RK 941 dinarjev). Povečanje atu. mulati vnos ti in osebnih d» hodkov ter zmanjševanje raj lik temelji na povečanju pn>. izvodnje, oziroma na prod» ktivnosti dela ter na zmaaj. šanju poslovnih stroškov.
(Po »Ekonomska politika«) I Prevedel: Milko Ljubil I
( Obvestilo izletnikom v Prap j
Zaradi nekaterih nesporazumov in negodovanja p» I == sameznikov obveščamo vse udeležence izleta, da je l prišlo do nekaterih spodrsljajev iz naslednjih vzrokov;
§j	© Organizacija izleta je bila deljena na dva dela, ;
2	Vodiči, ki so ‘bili iz organizacij »ISKRE«, so imeli na
= logo pripeljati udeležence izleta na češko mejo Doljnje Š DvoriŠte in obratno. Od tu naprej pa smo imeli dogo E =	vor s tovarno »Metra« iz Blanskega, da na meji pre j
=	vzame 6 vodičev 6 avtobusov. Ti vodiči so imeli nalogo, [
š da pripeljejo izletnike v Prago in jih razmeste po to-Ü telih in pripravijo Celotno preskrbo za bivanje. Na H dalje so imeli nalogo organizirati oglede kulturnih j znamenitosti same Prage in ogled gradu Konopište.
prejetih čeških	kron po avtobusih:	
avtobus št.T	13.900 KČS	, 47 oseh
avtobus št. 2	15.875 KČS	47 oseb
avtobus št. 3	9.080 KČS	46 oseh
avtobus št. 4 ,	4.120 KČS	51 oseb
avtobus št. 5	14.850 KČS	51 oseh
avtobus št. 6	8.650 KČS	42 oseh
Čeprav je bil dogovor pred 2 meseci.o boljši menja vi med KČS in din, ,se je pri sami menjavi pokazalo, da Čehi vztrajajo *po novem na slabši menjavi za nas, Vzrok temu je, da se je situacija v sami češki spre menila tako, da imajo po novem odloku češki držat Ijani možnost nabaviti dvakratno vsoto tuje valute,! kar vpliva na to menjavo.
© Ocena izleta: po našem mišljenju izlet ni uspel kot smo predvidevali, zato se opravičujemo a radi različnih spodrsljajev med samim bivanjem? Pragi in okolici. V opravičilo pa je izredno ugodna cena 28.000 S din, saj stane samo prevoz z vlakom» Prago in nazaj 41.000 S din.
Počitniška skupnost
V zasluženi pokoj je odšel tov. Anton Jenkole, mojster na stiskalnicah v »Elekt “ j|f niki«, ki spada po delovni «lobi med pionirje kranjske tovarne. Sodelavci so rau . vesu izročili lepo darilo in mu zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let v P° kar se jim je iskreno zahvalil in jim zaželel čimveč uspehov pri nadaljnjem «e>u.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
■7družen o
ODJ.Eji"
SKLEPI 20. SEJE UO ZP ISKRA KRANJ (26. 4. 1968)
^ V skladu z določilom III odstavka 184. člana starta ZP ISKRA KRANJ ugotavlja upravni odbor ZP ISKRA KRANJ, da so člani defovmih skupnosti vseh organizacij v sestavu ZP, člani delovne skupnosti enote strokovnih služb ter družbenopolitične organizacije in organi upravljanja organizacij jn enote strokovnih služb sprejeli in izglasovali predlog. sprememb iri dopolnitev elanov 6, 43/1, 75 in 170 statuta ZP ISKRA KRANJ, ki ga je posredoval navedenim upravni odbor ZP z objavo v 13. Številki glasila delovne skupnosti ZP ISKRA KRANJ, in' sicer na podlagi opravljenih zborov delovnih ljudi v vseh delovnih enotah organizacij v sestavu ZP in enoti strokovnih služb v, času od 5, do 20. 4. 1968. Navetdeni predlog v besedilu kot ga je predložila komisija za statut pri UO ZP je bil sprejet in izglasovan brez dodatnih predlogov in pripomb.
UO ZP zato v skladu z določilom tretjega odstavka člena 184. statuta ZP ISKRA KRANJ predloži svoj dokončni predlog 'sprememb in dopolnitev statuta ZP ISKRA KRANJ členov 6, 43/1, 75 in 170 v besedilu kot ga je predložila Komisija sa statut prt UO ZP in ki je sestavni del tega sHepa v razpravo in glasovanje o sprejetju dokončnega besedila delavskemu svetu ZP ISKRA KRANJ.
• UO ZP vzame na znanje informacijo o rezultatu referenduma v ZP ISKRA KRANJ in podjetju RIZ Zagreb, kakor tuldi predlog, sekretariata Strokovnih služb ZP naj delavski svet ZP sprejme sklepe o tem, da
— so člani delovne skupnosti ZP ISKRA KRANJ na referendumu 22. aprila 1968 fzglasovali pripojitev pod jot. bRK Zagreb k ZP ISKRA KRANJ s 1. julijem 1968, pri t^aaer je od 12.947 glasoval-upravičencev glasovalo U.950 in od teh 8.479 za pripojitev;
~ da so člani delovne |j®nosti podjetja RIZ Za-5reb _ na referendumu 22. ®dla 1968 izglasovali pripojitev k ZP ISKRA KRANJ s »NRjem 1968, tako da je Jt 2.176 članov delovne skup.
glasovalo 2.088 za pripojitev;
jr1sprejme sklep o od-PCitvi sprejeti na referendu-® dne 22: aprila 1968 v de-.
skupnostih RIZ :■ in . iskra Kranj o pripo-,pV^ PP^jstja RIZ Zagreb k ' 1?KRA Kranj kot orga-: ,ac?ev njegovem, sestavu ’. Julijem 1968 na podlagi )nS°^^te^li,une in eko-in- ^p-fteančne analize Pravicenosti pripojitve pod-RIZ Zagreb k ZP
ISKRA Kranj kot organizacije v njegovem sestavu, katero je na' podlagi sklepa 1 a) svojega 7. zasedanja z dne 4. 4. 1968 posredoval v obravnavo delovnim skupnostim vseh organizacij v Šesta- . vu ZP ISKRA KRANJ in delovni skupnosti enote strokovnih služb z objavo v 13. številki glasila ISKRA z dne
6.	4. 1968 in glede katere so se vršili zbori delovnih ljudi v vseh delovnih skupnostih ZP v času od 5. do 20. 4. 1968. Ti zbori so s to analizo v celoti soglašali; |
—	naj delavski svet ZP potrdi pogodbo o pravicah in. dolžnostih nove organizacije RIZ Zagreb, ki stopi- v veljavo 1. julija 1968;
—	bo štel novi delavski svet ZP ISKRA 70' članov, od česar odpade 10 mandatov na RIZ Zagreb, kjer naj bodo dopolnilne volitve 10. 6. 1968, pri čemer prične teči mandat novoizvoljenim desetim ' članom podjetja RIZ 1. 7, 1968 ter _ traja polovici eno- leto, polovici pa dve leti;:
—	podaljša mandat volilni komisiji ZP in komisiji za volilne imenike -ZP do izida dopolnilnih volitev v volilni enoti RIZ Zagreb;
—	naj pravni oddelek izvede najkasneje do 16. julija 1968 vse potrebno, da priglasi pripojitev RIZ Zagreb k ZP ISKRA Kranj z registraci. jo pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani in Zagrebu;
—	podaljša mandat članom upravnega, ZP in komisijam DS ZP do I. 7. 1968, da s tem, omogoči kadidiranje tudi Slanom delovne skupnosti podjetja RIZ Zagreb;
9 UO UP , smatra, da so bili realizirani sanacijski ukrepi, ki jih je postavil Odbor za začaisno upravo v Tovarni elektromotorjev Železniki.. Sanirani so pogoji gospodarjenja in je dana osnova za uspešno nadaljnje ekonomsko- poslovanje tovarne.. Tovarni bo treba za njen nadaljni razvoj nuditi vso možno materialno in moralno pomoč za realizacijo modernizacije in rekonstrukcije proizvodnega procesa.
Realizacija sanacijskih ukrepov je pokazala zrelost kolektiva in težnjo, da se izvleče. iz nastalih težav. Zato moramo kolektivu, kot tudi odboru za začasno upravo, dati vse priznanje za dosežene rezultate.
Delavski svet
ZP ISKRA KRANJ
, Glede na izid referenduma, ki je bil dne 22. 4. 1968 v delovnih skupnostih ZP ISKRA in v podj.etju RIZ ZAGREB, je delavski svet združenega podjetja na svoji seji 8.. maja sprejel naslednje
sklepe:
I. Delavski svet združenega podjetja ISKRA KRANJ je
na osnovi poročila predsednika komisije za izvedbo referenduma v delovni s kupnosti ZP ISKRA KRANJ in poročila o izidu referenduma v delovni skupnosti podjetja RIZ ZAGREB
ugotovil:
1. da so se člani delovne skupnosti ZP ISKRA KRANJ, to je člani delovne skupnosti vseh organizacij v sestavu združenega podjetja ter delavne skupnosti enote strokovnih služb združenega podjetja na referendumu, ki je bil 22. aprila 1968' zaradi pri-pojatve podjetja RIZ ZA. GREB k ZP ISKRA KRANJ kot organizacije v .njegovem1 sestavu, odločili za to pripojitev s 1. julijem 1968 ,tako, da je od 12.947 glasovalnih upravičencev glasovalo na referendumu 11.950' ali 92,20% in od teh 8.479 za pripojitev ali; 65,49%. v odnosu do števila glasovalnih upravičencev odnosno. 70,95% v odnosu do udeležencev glasovanja,-
.2. da so se člani. delovne skupnosti podjetja .RIZ, ZAGREB na referendumu, ki je b>l 22. aprila 1968, zaradi pi i_ pojitve podjetja RIZ ZA. GREB k ZP ISKRA KRANJ kot organizacije v njegovem sestavu, odločili za to pripojitev s L julijem 1968,, tako da je od 2.176 članov delovne skupnosti podjetja RIZ ZAGREB glasovalo 2.088 ali 97,84% za pripojitev;
3.	ker sta se delovni skup- ■ nosti ZP ISKRA KRANJ in podjetja RIZ ZAGREB na referendumu dne 22. aprila 1968 odločili za pripojitev po-djietja RIZ ZAGREB k ZP I-SKRA KRANJ kot organizacije v njegovem sestavu, ki stopi' v veljavo 23. aprila 1968, izvede pa se 1. julija 1968; delavski svet združenega podjetja ISKRA KRANJ v skladu s členom 69/1 Temeljnega zakona o podjetjih ter čl. 40/VI in v zvezi s ČL 137/b ter 141 statuta ZP ISKRA KRANJ:
spre j m e
pripojitev podjetja RIZ ZAGREB k ZP ISKRA KRANJ kot organizacije v njegovem sestavu.
V skladu z določilom čl. 69/11 Temeljnega zakoila o podjetjih ter 6L 40/VI statuta ZP ISKRA KRANJ stopi od. ločitev, sprejeta na referendumu, v yejjavo 23. aprila 1968 izvede pa se I. julija 1968;
4.	delavski svet združenega podjetja ISKRA KRANJ je sprejel sklepe pod L, 2. in 3-na podlagi proizvodno-tefani-čhe in ekonamsko-finančrre analize upravičenosti 'pripojitve podjetja RIZ ZAGREB k ZP ISKRA KRANJ kot organizacije v njegovem sestavu, katero je ha podlagi sklepa l a) svojega 7.. zasedanja z dne 4. 4. 1968 posredoval v obravnavo delovnim, skupnostim vseh organizacij. ,v sesta. vu ZP ISKRA KRANJ in delovni skupnosti enote strokovnih služb z objavo v 13. številki glasila »ISKRA« z dne
6.	4. 1968 in glede katere so se vršili zbori delovnih' ljudi
v vseh delovnih skupnostih ZP v času od 5. do 20. 4. 1968. Ti zbori so s to analizo v celoti, soglašali.
II.	Delavski svet združene ga podjetja potrdi v smislu
. čl. 96 in 101 Temeljnega zakona o podjetjih ter čl. 135/1 statuta ZP ISKRA KRANJ sklenitev pogodbe o pravicah in ■ dolžnostih organizacije v sestavu ZP ISKRA KRANJ, RIZ Zagreb, ki stopi v veljavo 1. julija 1968. S to pogodbo dobi podjetje RIZ ZAGREB status organizacije v sestavu ZP ISKRA KRANJ ter so z njo- urejene tudi pravice in dolžnosti med ZP ISKRA KRANJ in organizacijo RIZ ZAGREB.
# DS ZP nalaga strokov-nraim službam ZP, da. četrtletno poročajo delavskim svetom vseh organizacij v sestavu ZP ISKRA o tem, kako se izvajajo cilji in program integracije ISKRA — RIZ.
III.	1. »DS ZP na osnovi čl. 43 prvi odstavek spremenjenega statuta ZP sklene, da šteje DS ZP ISKRA vštevši tudi nove mandate organizacije RIZ Zagreb 70 članov.«
2.	V skladu s čl. 235 Temeljnega zakona o podjetjih ter čl. 43/11-1 statuta ZP ISKRA KRANJ delavski svet združenega podjetja razpisuje za 10. 6. 1968 dopolnilne volitve novih članov DS ZP, ki- se volijo v volilni enoti RIZ ZAGREB.
3.	Glede na to, da šteje delovna skupnost RIZ ZAGREB 2.176 članov, ima ta volilna enota 10 mandatov v DS 5£P, ker na vsakih 216 članov delovne skupnosti ZP ISKRA odpade en mandat v skladu s čl. 43 statuta ZP. Mandat izvoljenim novim članom DS ZP prične teči 1. julija 1968 in traja 5 novoizvoljenim članom 2 leti, preostalim 5 pa 1 leto.
4.	Volilni komisiji' 'ZP in komisiji* za volilne imenike ZP, M sta bili imenovani na
6.	zasedanju DS ZP dne I. 3. 1968 v naslednjem sestavu:
— Volilna komisija:
Deželak Jože, Naprave — predsednik, Dubokovič Stane, Elektromehanika — namestnik predsednika, Ančik Mitja, strokovne službe — član, Rosbaud Rihard, ZZA — član,
Pogačnik Jože, PSO — elan, Mihajlovič Slavomir, Elementi — član.
—	Komisija za volilne imenike:
Troha Franc, strokovne službe — predsednik, Franko Janez, Elementi — član, Orel Franc, Elektromehanika — član, se podaljša imenovanje do poročanja o izidu dopolnilnih volitev v volilni enoti RIZ ZAGREB na DS ZP.
Ti komisiji imata nasproti volilni komisiji in komisiji za volilne , imenike volilne enote RIZ ZAGREB naslednje pristojnosti:
a)	Volilna komisija ZP;
—	načelno skrbi za zakonito izvedbo dopolnilnih volitev v DS ZP,
—	sprejema in potrjuje kandidatne liste za dopolnilne volitve v DS ZP,
—	razglaša izid dopolnilnih volitev v DS ZP,
—	izdaja potrdila o izvolitvi izvoljenim kandidatom na dopolnilnih volitvah v DS ZP.
b)	Komisija za volilne ime; nike ZP pa- ima nasproti komisiji za volilne imenike volilne enote. RIZ ZAGREB le pristojnosti nadziranja,, koordiniranja, in. inštruiran j a glede volilnih imenikov za dopolnilne volitve v DS ZP.
5.	DS volilne enote RIZ ZAGREB naj imenuje svojo volilno- komisijo in komisijo za volilne imenike ter skliče zbore delovnih ljudi, ki naj predlagajo kandidate za dopolnilne volitve v DS ZP.
IV.	Delavski svet združenega podjetja naroča pravne . mu oddelku ZP ISKRA KRANJ, da v skladu z določilom čl. 36/III in IV Pravilnika o registraciji gospodarskih organizacij. (Ur., list SFRJ št. 57/65) ter čl. 186/11 in III Temeljnega zakona o podjet jih najkasneje do 16. julija 1968 priglasi za vpis v register podjetij in obrtov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani in Zagrebu pripojitev podjetja’ RIZ ZAGREB k ZP ISKRA KRANJ kot organi;zacije v njegovem sestavu s 1. julijem 1968.
9 Delavski svet združene ga podjetja podaljša mandat članom upravnega odbora združenega podjetja in komi-
(Dalje na 8. strani>
llllSllllIlKIIHHUlIlIllIHlMIIIIIIIIIinilBBl.
OBJAVA
| »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ
H	H
B	, .-	1:.	a
m objavlja
■	naslednja prosta delovna mesta v obratu števcev;
| 1. VODJA KONTROLE
g 2. REFERENT ŽA SERVIS ŠTEVCEV g 3. PLANER PROIZVODNJE | POGOJI:
a pod tč. 1. — strojna fakulteta II. st. z najmanj 4-Ietno E |	prakso-;	g
g pod' tč. 2. — strojna ali elektro-fakulteta I. st. z naj- g g manj 4-letno prakso na področju električnih števcev; ■ b pod tč. 3. -j-- ekonomska ali tehnična'srednja šola z naj- bi S manj 4-letno. prakso na področju planiranja.
■	Pismene	prijave	pošljite na	kadrovski	oddelek ELEK- S
h	TROMEHAN1KE	KRANJ,	do	18.	maja	1968.	g
X	s
■BBIBBRBBBBSBSBflBlEBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBBflflBBHBBI
Iz sklepov samoupravnih organov

1 •

m—

jjjljiPBBM
V hotelu »Solidarita« je prebivala večina izletnikov v Prago 3;
Dokončno besedilo sprememb in dopolnitev členov 6,43/1,75 in 170 statuta ZP Iskra Kranj |
(Nadaljevanje s 7. strani) sij delavskega sveta združenega podjetja do 1. 7. 1968, ko bo dejansko pričela veljati* pripojitev RIZ Zagreb k ZP ISKRA KRANJ, da bo pri volitvah. v novi. .upravni odbor združenega podjetja in v nove komisije delavskega sveta združenega podjetja omogočeno kandidiranje članom delovne skupnosti RIZ Zagreb.
@ Delavski svet ZP ISKRA KRANJ na podlagi razprave o predlogu sprememb in dopolnitev členov .6, 43/1, 75 in 170 v besedilu kot ga je predložil UO ZP in ki je sestavni del tega sklepa sprejme dokončno besedilo sprememb in dopolnitev navedenih členov statuta ZP ISKRA KRANJ, ki je istovetno s predloženim besedilom UO ZP.
V	skladu z določilom I. odstavka 175 člena statuta ZP ISKRA KRANJ začnejo spremembe in dopolnitve statuta ZP ISKRA KRANJ členov 6, 43/1, 75 in 170 v. besedilu, ki je sestavni del tega Sklepa, veljati osmi dan po dnevu objaive v glasilu »ISKRA«, M bo 11 5. 1968, torej bodo te spremembe in dopolnitve začele veljati 19.
5.	1968. Z 19. 5. 1968 prenehajo veljati določila vseh splošnih aktov, ki so v nasprotju s spremenjenima členoma 75- im 43/1 ter dopoljenima členoma 6 in~170 statuta ZP ISKRA KRANJ.
(Dokončno besedilo sprememb in dopolnitev členov statuta ZP Iskra — Kranj — „je objavljen na koncu sklepov)
Glede na spremenjeni člen 75 statuta ZP ISKRA KRANJ sprejme delavski svet v skladu z II. odstavkom tega člena: naslednjo
IZJAVO:
Delavski svet ZP ISKRA KRANJ sprejema izjavo, da ne bo bremenil RIZ Zagreb kot organizacijo v svojem se-stavu. s pokrivanjem obveznosti in izgub združenega podjetja ISKRA KRANJ ali organizacij v njegovem sestavu, ki so nastale pred pripojitvijo RIZ Zagreb,; ali v dobi treh let po pripojitvi RIZ Zagreb, če teh obveznosti in izgub ni mogoče poravnati iz skupnih skladov združenega podjetja ISKRA KRANJ ali iz sredstev drugih organizacij v njegovem sestavu in sicer do 1. 7. 1968 oz. do 1. 7. 1971.
Ta izjava začne veljati z dnevom pripojitve RIZ Zagreb k ZP ISKRA KRANJ kot organizacije v njegovem sestavu, to je 1. julija 1968.
© Delavski svet združenega podjetja razpisuje volitve v organe . upravljanja Tovarne elektronskih instrumentov, Horjul, ki bodo dne 24.
6.	1968. Delavski svet tovarne šteje 17 članov, od katerih se polovica voli za 1 let», polovica pa za 2 leti.
V	volilno komisijo imenuje:
1. Grabnar inž. Jože, pred. sedrnk — Merljak Peter, namestnik, 2. Kamnik Marija, član — Kolenc Franc, namestnik člana, 3. Vehar Marija, član — Mole Angelca,
namestnik člana, vsi iz tovarne Elektronika, Horjul.
V	komisijo za volilne imenike imenuje:
1. žagar Marija — predsed. nik, 2. Marinčič Ana — član,
3.	Železnik Milan — član, vsi iz tovarne Elektronika, Horjul.
—	Delavski svet združenega podjetja razpisuje delovno mesto direktorja Tovarne elektronskih instrumentov, Horjul, pri čemer morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: visoiko ali višjo strokovno izobrazbo š 5 letno prakso na vodilnem delovnem mestu, v . gospodarstvu ali srednjo strokovno izobrazbo z 10 letno prakso na vodilnem mestu v gospodarstvu.. ,,
V	razpisno komisijo imenuje:
1. Pavlin inž. Maks — strokovne službe, 2 Lavtar Tone, dipl. iur. —■ Elektromotorji, kot predstavnika združenega podjetja,
3.	Zemljič inž. Zoltan, 4. Seme Milan, kot predstavnika tovarne
ter sporoči Skupščini občL. ne Ljubljana — Vič- — Rudnik, da v" to komisijo imenuje še dva člana.
—	Delavski- svet združenega podjetja imenuje komisijo za predajo poslov med dosedanjim predsednikom odbora za začasno upravo in novim direktorjem v naslednjem sestavu:
1. Pavlin Nace, Elektrarne. hanika — predsednik, 2. Mohor Bogo, Nabavne organizacije —član, 3. Durjava Peter, Orodjarna — član.
Primopredaja naj se izvrši takoj po imenovanju novega direktorja.
O Delavski svet združenega podjetja razpisuje volitve v organe upravljanja tovarne Elementi, Ljubljana, ki bodo dne 24. 6. 1968. Delavski svet tovarne šteje 27 članov) od katerih se polovica voli za 1 leto, polovica pa za dve leti.
V	volilno komisijo imenuje:
1. Klembasa Ferda, predsednika — Kaučiča Franca, namestnika, 2. Boleta Hermana, člana — inž. Tekavca Zdravka, namestnika, 3. Mar. tinuča Jožeta, člana — Žerjava Jožeta, namestnika, vse iz tovarne Elementi, Ljubljana.
V	komisijo za volilne imenike imenuje:
L inž. Luna Jožeta, predsednika, 2. Cergan Smiljo, člana, 3. Burnik Ljubico, Člana,
vse iz tovarne Elementi, Lju. bljana.
—	Delavski svet združenega podjetja razpisuje delovno mesto direktorja tovarne Elementi, Ljubljana, pri čemer morajo kandidati izpolnjevati poleg z zakonom predpisanih pogojev še na. slednje pogoje: visoka ali viš-
ja izobrazba S 3 letno ustrezno prakso, ali srednja strokovna izobrazba s 5 letno prakso, na vodilnem delovnem mestu.
V razpisno komisijo imenuj e-
1. Inž.. Slavca Igorja — Strokovne službe, 2. dipl inž. Pogačnik Franca — Elektro-mehanifca, kot predstavnika združenega podjetja,
3.	Lovka Antona — obrat Žarnice, 4. Pluta. Ivana — obrat Žužemberk kot predstavnika tovarne
ter sporoči Skupščini občine Ljubljana — Bežigrad, da v to komisijo imenuje še dva člana.
Delavski svet združenega podjetja imenuje komisijo za predajo poslov med doseda-' njim predsednikom odbora za začasno upravo in. novim direktorjem v naslednjem, sestavu:
1. Bertoncelj Friderik, strokovne Službe — predsednik,
2.	Pogačnik Jože, PSO — član, 3.: Koser Janez, Aparati — član.
Primopredaja naj se izvrši takoj po imenovanju novega direktorja.
Delavski svet ZP ISKRA KRANJ je na svojem 1. zasedanju dne 8. 5. 1968 sprejel naslednje dokončno besedilo sprememb čl. 75 in 43/1 ter dopolnitev čl. 6 in 170 statuta ZP ISKRA KRANJ.
člen 6
Ta člen se dopolni z novima točkama 17 in 18, ki se glasita:
»17 — Združeno podjetje ISKRA KRANJ — organizacija: Tovarna orodja, Ljubljana.
Skrajšani naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ —■ organizacija: Orodjarna Ljubljana.
18 — Združeno podjetje ISKRA KRANJ — organizacL ja: RIZ Zagreb — elektronika, telekomunikacije, avto-macija.
Skrajšani naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — organizacija: RIZ Zagreb.«
člen 43/1
Prvi odstavek 43 člena statuta ZP ISKRA KRANJ se spremeni in glasi:
»Delavski svet združenega podjetja je organ upravljanja združenega podjetja, šteje 50—80 članov. Točno število
Dopisujte v »Iskro!«
članov določi za vsako mandatno dobo delavski svet ob razpisu volitev.«
Člen 75
člen 75 statuta se spremeni in glasi: “
»Delavski svet gospodarske organizacije, katera se na novo pripaja k združenemu podjetju ISKRA KRANJ, mora še pred pripojitvijo podati izjavo, da ne bo bremenila združenega podjetja ISKRA ali organizacij - v njegovem sestavu za pokrivanje obveznosti in izgub na novo pripojene' organizacije, ki so nastale pred pripojitvijo ' ali v dobi treh let po pripojitvi.
Izjavo, kot jo določa prejšnji odstavek, pa mora tudi delavski svet združenega podjetja ISKRA KRANJ še pred pripojitvijo gospodarske organizacije, ki se na novo pripaja k Združenemu podjetju, da ta organizacija ne bo obremenjena s pokrivanjem obveznosti in izgub združenega podjetja ISKRA ali organizacij v njegovem sestavu, ki so nastale pred pripojitvijo te organizacije, ali v dobi treh let po njeni pripojitvi, če teh obveznosti in izgub ni mogoče poravnati iz skupnih skladov združenega podjetja ISKRA KRANJ ali1 iz sredstev drugih organizacij v njegovem sestavu.«
člen 170
član 170 statuta ZP se dopolni z novim III. c) odstavkom, M se glasi:
»Vsi akti organov upravljanja združenega podjetja iz
I.	odstavka tega člena in vse gradivo v zvezi s temi akti | morajo biti izdelani v sloven- E skem in hrvatsko-srbskem ( jeziku.«
DELAVSKI SVET ZP ISKRA
KRANJ
ZAHVALA
.Ob upokojitvi sem bil Pri; I jetno presenečen, saj so„;n» sodelavci v gradbeni delav- j niči kranjske tovarne poklonili lepo darilo, za;;kar se I
jim iskreno zahvaljujem;
Andrej Novak
ZAHVALA
. Vsem, ki me ob trapic® smrti mojega očeta; niste pozabili — iskrena hvala.
Stane Goli »Aparati« — SVN, Ljubljana
ISKRA- glasilo delovne ga kolektiva Iskra industnJ' za elektromehansko tele munikacije elektroniko avtomatiko — Urejuje ured® j ški odbor - Glavni urednik
Pavel Gantar — odgovor® . urednik: Igor Slavec — i®’9 ja tedensko — Rokopisov ; vračamo - Tisk in kbSej, *CP Gorenjski tisk*- K» J