URŠI* s* $3Si Dnevi mladih Se je^p171 s[ečanju in volilno programski konferenci ZSMS SOZD Iskra dincpw ■ 0reču od 21 ■ d0 23- februarja zbralo preko 120 mladink in mla-v lz vseh Iskrinih DO (foto: S.F.) XXiv 2i 9ori 2h rI,sk® športne igre SOZD Iskra so v Gozdu Martuljku in Kranjski sla!omist'e k-5)nec minulega tedna skoraj 500 smučarjev tekačev in vele-^dovonr 1 9kfTie so lepem vremen p Ip v cjbbn organizaciji minile v 01Jstvo vseh (foto: LD) Od petka, 21. februarja da i nedelje, 23., so bile na Isk ■ rinem koledarju prireditvi e mladih. V Poreču letno sreča i-nje In volilno-programsk ,3 konferenca ZSMS SOZD Isl lira Inv Kranjski gori zimsko ■ — športne Igre Iskre. Na prvi in drugi prireditvi so imeli gh iv-no besedo mladi (In mladi po srcu). Taka srečanja Imajo ve ičk-raten pomen. Iskrašev, ki štejejo manj kot 27 let, ki ar je mejna starost za redno i llan-stvo v ZSMS, je kar tretjir la — več kot 10.000. Športniki iv, ki so v večini mladi pa tudi s tare-jšl, vendar mladi po dul hu In vedenju pa je še nekaj ' več. Množičnost, ki je značll na za obe srečanji (v Poreču j e bilo prek 100, v Kranjski gori /paše nekajkrat več udeleže inčev) omogoča sklepanje novih poznanstev, tovarištev. Iskra je postala tako velika, da se obudi celo marsikate >ro že pozabljeno srečanje. N a tovrstnih prireditvah je le n nato — ali nič — prisiljenostl, saj se zberejo živahni, aktivi il, družabni ljudje. Merjenje 1 noči na športnih tekmah je h 1 simbolično — meje teme IJnlh in delovnih organizacij I se v družabnih srečanjih i; zgubijo. Prevlada le tovarištvo . Kako ga zadržati in mu vrniti smisel, ki je botroval I tudi nastanku Iskre? Kako g; a vgraditi v temelje nove, učlnk ovito delujoče, brez naplhnf onih preprek povezane Iški re? Kako (tudi med tednom) znova In znova strniti vrste? Stane Fl elschman Pred 10. kongresom ZKS Za zdravo življenjsko in delovno okolje V dvanajsti točki drugega pogiavja osnutka resolucije za X. kongres ZKS je govora o zdravstveni problematiki. »Komunisti se bomo zavzemali za to,« je zapisano, »da se bo zdravje uveljavilo, kot temeljna človeška in družbena vrednota. Naša aktivnost bo zato naravnana tako, da bodo v družbi ustvarjene možnosti za zdravo življenje in to z urejanjem in varovanjem zdravega življenjskega in delovnega okolja ter z izboljševanjem življenjskih razmer v njem, z varovanjem, smotrno uporabo in odpravo onesnaženosti naravnih virov in dobrin, ki so za življenje bistvenega pomena, z uvajanjem in izboljševanjem družbene prehrane delavcev ter otrok in mladine, ki se izbobražuje, z razvojem programov za rekreacijo in z zagotavljanjem možnosti za rekreativne dejavnosti ter z zagotavljanjem možnosti za ustvarjalno porabo prostega časa. Razviti in uveljaviti moramo programe za vzgojo ljudi za zdravo življenje ter krepiti občutek odgovornosti za lastno zdravje. Pri presoji smotrnosti novih naložb, pri ocenjevanju uspešnosti gospodarjenja, pri gradnji industrijskih ter infrastrukturnih objektov in stanovanjskih sosesk, pri organizaciji delovnega procesa ter pri načrtovanju novih proizvodnih programov moramo zdravje, oz. možnosti ogrožanja zdravja delavcev in delovnih ljudi upoštevati, kot enega izmed bistvenih kriterijev. Prizadevati si moramo, da bodo delovni ljudje uresničevali ukrepe in programe za varovanje in povrnitev zdravja tako, da bodo uporabniki deležni kakovostne zdravstvene obravnave. Zato se morajo zdravstveneor-ganizacije združenega dela povezovati v smotrno razporejeno mrežo zdravstvenih dejavnosti, zagotavljati medsebojno sodelovanje in uresničevati delitev dela, ki bo onemogočila nepotrebne storitve in zagotavljala uporabo najučinkovitejših metod zdravljenja. V delovanju zdravstva bomo uveljavljali razvoj na kakovostnih temeljih, kot so: stalna modernizacija opreme in postopkov, spremljanje razvoja v svetu, razvoj informativnega sistema in izboljševanje kakovosti storitev. V zdravstvenih programih morajo dobiti prednost ukrepi za učinkovitejše odpravljanje škodljivih vplivov v delovnem okolju, za odločno zmanjševanje nezgod in obolenj, ki povzročajo prezgodnjo invalidnost ter za učinkovitejšo rehabilitacijo invalidov, da bi tako čimveč invalidov usposobili za delo in samostojno življenje. Zdravstvo se mora v sodelovanju z drugimi dejavniki odločneje spopadati z zasvojenostmi vseh vrst (alkoholizem, tabletomanija, narkomanija itd.) ter organizirati učinkovitejše programe rehabilitacije na tem področju. Komunisti se bomo zavzemali za uveljavljanje in razvijanje solidarnosti in vzajemnosti ter tako tudi v prihodnje zagotavljali dostopnost zdravstvenih storitev vsem piebivalcem v republiki, hkrati s tem pa izenačevali raven storitev.« Zadnja, trinajsta točka tega poglavja pa je posvečena telesni vzgoji. V njej je zapisano: »V telesni kulturi se bomo komunisti zavzemali za demokratične samoupravne odnose, v katerih bomo imeli prevladujoč vpliv delovni ljudje in občani ter aktivni športniki in sicer, tako pri opredeljevanju splošne telesnokulturne politike, kot na usmeritvein delo posameznih telesnokulturnih organizacij in interesnih združenj in društev, ki se napredno ukvarjajo s telesno kulturo in športno dejavnostjo. Komunisti bomo s svojim delovanjem v družbenopolitičnih in društvenih organizacijah zagotovili najširšo vključenost delovnih ljudi in občanov v telesno kulturo in s tem opravljali tudi svojo idejnopolitično osveščevalno, mobilizacijsko in širšo družbeno usmerjevalno vlogo. Spodbujali bomo vse tiste oblike telesnokulturne dejavnosti, ki lahko omogočijo redne aktivnosti kar največjemu številu delovnih ljudi in občanov. Pri tem bo največja skrb namenjena telesni vzgoji predšolskih otrok in mladine pa tudi vključevanju odraslih ter posebnih kategorij občanov v športno rekreacijo. Vse to zagotavlja zdrav, skladen razvoj, delovno in obrambno usposobljenost občanov terzadovoljevanjenjihovihšportnihnagnjenj. Na področju vrhunskega športa bomo podpirali strokovno-znanstveno utemeljene programe, ki bodo zagotavljali vrhunske športne dosežke, kotvzpodbudo za razvoj telesne kulture in uveljavitev našega športa doma In v svetu. Vrednotenje telesne kulture je potrebno izraziti tudi z materialnim stati/som, ki si ga mora telesna kultura pridobiti v svobodni menjavi dela na temelju potreb in interesov delovnih ljudi. , Bojevali se bomo proti vsem nepravilnostim in odklonom v telesni kulturi In športu, ki jih porajajo skupinsko-lastninskl, lokalistični pa tudi zasebni interesi, zaradi česar prihaja do konfliktov> med temi interesi in splošno družbenimi. Zavzemali se bomo za športno sodelovanje, ki bo prispevalo k spoznavanju vse domovine in krepilo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter s tem prispevalo k odpravljanju nacionalističnih pojavov na tem področju.« kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja (5) Nadaljnje razvijanje delegatskega skupščinskega sistema rnoVsuiavlianie odgovo »oZ£TVlianieSa- Cfr0kovnih funkcij- ne9a samoif'Stern socialistič-[e riajviš?oU^ravliania nareku-kolektivnp ®L0pnj0 osebne in Subiektoven?id90vornosti vseh i3UpravljalsPkiK°Pr^vl^aniu sam" v na|Og. V skaH U9ihfUnkClj tV|l0, da iPL k adu z opredeli- ^^nostse^^P^naodgo- na zahteva n^' uel m Poglavi- yania ponti^ninkovite9adel0" ‘Jeba s m ega Ostema, je snirnj aktia^moupravnimi splo-0|ektivno predeliti osebno in ravljanje sam90vornost za °P-Llovodnih p Vpravnih in Po-kako deiavsi<-Unkci* In način, 1° delo do^p Sveti nadzoruje- tem le t ehp nlh or9anov. Cela’ da vppr®ba lzhajati iz na-n°sti pri snr6 Pravice in mož-narekuieioP Jemar|ju sklepov X?bdg”"mS,eVai° 'udi 2acije, =pohtlčna organi-!noraio utp/reza sindikatov, ^otavliama t' Postopek za [tddpravrlih qnh9?vornosti sa-lvne po.Iph b)ektovza nega- 09itev S? niihovih odlivanje Sk?p tudi za neizpol-rtamoupravkn?hPOy' sprejetih na ^mokrat^pb tomeljih in v pnanost& Postopku. °učevanm r^a Potegniti k pr-, probiemov r®a nih odnosov :~ pi"i HPravljanju vodenju . ... vernosti' l"azrneievanju odgo-^dnih in stm^alskib’ Poslo-?r9anizaciiah k^Vnih funkcij v n3’, UresničpvpZdruženega de-3lb odnosov ania samouprav-n^svljantu in0 od9°v°rosti pri dizacijahniu 'n vodenju v orga-Sebnep„ -.druzeneaa dela nn. interesne skupiti i d. ld0toPSeDVzdruženemde- Zahtevah ki nPn vPrašanjih, ali m-ni Poti v"'®0 bili rešeni po ■»»»VKsaLa- sipHtisindikat0n9^?izaciie’ še ki dn° sPOStovaOSkrbeti za do- ri?9a določa 7 Postopka, oUj;6nem de^a zak°n o zd-, Prav|jar)ie za učinkovito Odaati PobudeZ7r°kOV sporov, ^0V-hostiepo^avlianje organov, če so s svojim neodgovornim delom in ravnanjem povzročili spor. Nadzorstvo nad izvajanjem samoupravnih odločitev Družbenopolitične organizacije, še zlasti sindikat, morajo s konkretnimi akcijami pripomoči k temu, da bodo delavci neposredno prek organov upravljanja in organov samoupravne delavske kontrole redno in učinkovito nadzorovali sprejemanje in izvajanje posameznih samoupravnih sklepov in samoupravnih splošnih aktov. Pomembno je zlasti to, da delavce, delegate in delegacije spodbujajo k demokratičnemu in odgovornemu usklajevanju stališč in odločanju, k pravočasnemu dajanju pobud za ugotavljanje odgovornosti nosilcev sklepov, ki kršijo samoupravne pravice in družbeno lastnino, da si prizadevajo, da bodo delovni ljudje in občani pravočasno, objektivno in na razumljiv način seznanjeni z vsemi zadevami, pomembnimi za njihovo odločanje in’nadzorovanje izvajanje sprejetih sklepov. Družbenopolitične organizacije, zlasti sindikat, morajo s svojo podporo in sodelovanjem z organom samoupravne delavske kontrole pripomoči k uveljavljanju njihovih družbenih funkcij, samostojnosti in odgovornosti. Nujno jih je treba spodbujati k sodelovanju z organi upravljanja, sodišči združenega dela, družbenimi pravobranilci samoupravljanja, preprečevati pritiske in manipulacije z organi samoupravne delavske kontrole in njenimi člani, ustvarjati možnosti, da bodo lahko uveljavljale pravice, začrtane s samoupravnimi akti in zakoni, hkrati pa jim omogočiti, da od ustreznih organov družbenega nadzora in kontrole ter drugih ustreznih institucij zahtevajo podatke in mnenja, potrebne za uspešno opravljanje njihovih funkcij. Opredeliti je treba načine, kako reševati spore iz družbenoekonomskih razmerij, predvsem s samoupravnim usklajevanjem različnih interesov, s posredovanjem prek izvoljenih sodišč in drugih samoupravnih sodišč in to predvsem prek samoupravnih arbitraž. Zakone o družbenih pravobranilcih samoupravljanja in o sodiščih združenega dela je treba izpolniti zaradi-popolnejše integracije teh organov v sistemu samoupravnega združenega dela in preprečevanja njihove odvisnosti od izvršnih in upravnih organov družbenopolitičnih skupnosti. Izpolnjevanje delovanja in nadaljnje razvijanje delegatskega skupščinskega sistema Z nadaljnjo grad itvijo in razvojem delegatskega sistema na vseh ravneh družbenopolitične organiziranosti in odločanja je treba zagotoviti: določanje in sprejemanje politike in sklepovvskupšči-ni družbenopolitične skupnosti na delavskorazrednih temeljih, izhajajoč iz interesov in potrebdelovnih ljudi in občanov, narodov in narodnosti; vedno širše možnosti čimbolj 'neposrednega vključevanja delovnih ljudi in občanov v vodenje družbenih poslov; interesi delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti se morajo kar najbolj neposredno izražati, usklajevati in vklapljati v skupni in splošni družbeni interes; docela se morajo uveljavljati delegatska telesa in organi, kar pomeni, da je treba preprečiti in odpraviti nadaljnje reproduciranje odločanja v odtujenih vplivnih centrih in oblikah neformalnega odločanja zunaj institucij delegatskega sistema; izboljšati se morajo možnosti za'kvalificirano učinkovito in odgovorno uresničevanje funkcij delegacij, delegatov • in delovnih teles skupščin družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu. Delegacija - ključni člen delegatskega sistema 1. Čimbolj konkretno je treba zastaviti vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani obvezno dajejo smernice svojim delegacijam in način, kako se to uresničuje. Določanje smernic mora potekati kot opredeljevanje delovnih ljudi in občanov s stališča njihovih samoupravnih interesov in potreb in hkrati kot podlaga za sporazumevanje in dogovarjanje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi demokratične sinteze v skupne in splošne družbene interese. Družbenopolitične organizacije zlasti Zveza komunistov, Zveza sindikatov in Socialistična zveza, so se dolžne zavzeti za to, da bodo na zborih delavcev, v delavskih svetih, skupščinah krajevnih skupnosti in SIS, ker je določanje stališč in smernic osnovna oblika delovanja družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu. 7. Dosledno je treba uveljavljati ustavni položaj delegacij samoupravnih organizacij in skupnosti, kakor tudi družbenopolitičnih organizacij, da bi dosegli nenehno delovno povezanost delovnih ljudi in občanov, njihovih delegacij in delegatov. a) V samoupravnih splošnih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti je treba nujno začrtati temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti delegacije, njen položaj in vlogo v organizacijah združenega dela, krajevni skupnosti, odnose delegacij in samoupravnih organov, kakor tudi odnose delegacij delovnih ljudi in občanov, še zlasti pri določanju osnovnih stališč za delegate. Zastaviti je treba vprašanja, o katerih so delegacije dolžne poročati svoji delegatski bazi. V samoupravnih organizacijah in skupnostih je treba delegaciji zagotoviti vse možnosti za delo tako, kot samoupravnim organom. Izvršni, upravni in poslovodniorga-ni so še zlasti dolžni skrbeti za strokovno pomoč in zagotavljanje najnujnejših možnosti za delo delegacij. b) V poslovnikih in drugih aktih skupščin družbenopolitičnih skupnosti je treba celoviteje in natančneje urediti osnovna vprašanja, ki so pomembna za delovanje delegacij v vseh fazah procesa odločanja in izvrševanja sprejetih sklepov, predvsem: pravice, dolžnosti in odgovornosti delegacij in delegatov v postopku programiranja dela skupščin, način izražanja avtentičnih interesov samoupravne baze in njihovo vključevanje v skupni in splošno družbeni interes; sprejemanje skupščinskih doku: mentov in zagotavljanje njihovega doslednega in učinkovitega izvajanja; obveznosti in naloge izvršnih in upravnih organov; delovanje delegacij in skupščin/način in vsebino obveščanja idr. c) Nujno je treba razvijati večjo koordinacijo’delegatskega odločanja v delovni organizaciji, z ustanavljanjem delegatskih konferenc kot občasnih, ali stalnih oblik skupnega delovanja delegacij temeljnih organizacij združenega delazaradi delegiranja skupnih delegatov, ali zaradi obravnavanja zadev, pomembnih za vse temeljne organizacije združenega dela. R GANTAR Iskra SOZD 10. seja področnega kolegija za raziskovalno dejavnost SOZD Iskra Razširimo sodelovanje s tvrdko IR El v Italiji še na področje razvoja Deseta seja področnega kolegija je bila tokrat v Italiji — v tržaški industrijski coni, v občini Dolina, ki ima slovenskega župana. Prijateljsko nam naklonjeni predstavniki tvrdke IRET so članom kolegija predstavili svojo gibko in učinkovito organizirano raziskovalno dejavnost in proizvodnjo komunikacijskih (radijskih) sestavnih delov in naprav. Zaradi obširnega dnevnega reda je kolegij zasedal dopoldne in popoldne in v ospredju je bila predstavitev in obravnava tesnega sodelovanja na področju razvoja. uskladitev dve rri' šega sodelovanja ozm obl^V „v,w«.w.i...ja med l5vgnil IRET na področju razvoja-./ različicah bi bili izvajalci 5|»l nalog organizirani v mes #1 pine strokovnjakov oben K K sodelovanju bi moreci^^ pritegnili vrhunske, sveto^^sj Kolegij je najprej poslušal uvodni obrazložitvi Andreja Pardubske-ga, direktorja IRET in Rada Fale-skinija, člana KPO SOZD Iskra, zadolženega za raziskave in razvoj, o možnosti vzpostavitve tesnega sodelovanja na področju razvoja, n. pr. skupnega tehnološko-raz-vojnega centra v Trstu. Možne so torej nove oblike sodelovanja Iskra — IRET, prednosti pa bližina Trsta, članstvo Italije v Evropski gospodarski skupnosti, kratki nabavni roki razvojnih materialov in instrumentov, dostopnost najnovejše znanstvene literature, patentov, standardov in drugih tehničnih podatkov, tudi s pomočjo v omrežje povezanih računalnikov, olajšano sodelovanje v Eureki in z univerzami, možnost pritegnitve znanstvenikov k raziskavam, možnost najemanja laboratorijskih prostorov, opreme in drugo. Nato so vodilni delavci IRET predstavili organiziranost podjetja. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1950 in je imelo tedaj 5 zaposlenih, danes pa jih ima 285, je samo razvilo in osvojilo proizvodnjo vseh svojih izdelkov in si, kot strogo tržno usmerjena tvrdka, ustvarilo trden položaj na tržišču tudi s konkurenčnimi cenami, z visoko kvaliteto izdelkov in s kratkimi dobavnimi roki, ki jih vedno tudi izpolnijo. Novo znanje pridobivajo med drugim tudi na ta način, da skupno z univerzami pripravljajo in usmerjajo izdelavo takih diplomskih nalog, ki jim omogočajo takojšnje prilagoditve izdelkov uporabi v proizvodnji. Prikazali so organizacijsko shemo podjetja, zlasti organizacijo tehničnega sektorja, tehnične kontrole, proizvodnje in razvojnega oddelka. Naj povemo samo še to, da ima pri njih vsak projekt svojega vodjo, uvedena imajo robotizirana mesta, n. pr. za kvalitativni prevzem materialov in sestavnih delov, za preskušanje svojih izdelkov pod vplivom raznih temperatur, GAD, torej računalniško podprto načrtovanje, oz. konstruiranje elektronskih vezij in dr. pa razširiti razvojno dejavnost in zanjo dograditi nove prostore. Naše delavce bo gotovo zanimalo, da v tej tovarni ni uvedenih delovnih norm, češ, da je za tovarno važnejša kvaliteta, kot količina opravljenega dela, kljub temu pa je delovna disciplina na višini. Delo je organizirano tako, da se lahko kar najhitreje in najbolje prilagodijo zahtevam kupcev. To velja zlasti za trženje, razvoj in proizvodnjo pa tudi druge dejavnosti so organizirane tako, da so izredno prilagodljive in učinkovite, saj n. pr. od dneva, ko na licitaciji zmagajo — nakar šele lahko razvijejo izdelek po naročilu in ga proizvedejo — pa do dneva izdobave minejo običajno dve, redkokdaj tri leta, dostikrat pa le eno leto, včasih celo manj. Ta prilagodljivost in učinkovitost sta tudi za zunanjega obiskovalca opazni, seveda pa sta podprti tudi s številno merilno-testno ter računalniško strojno in programsko opremo. Naj omenimo samo uporabo terminalov, n. pr. za na- ., ,,. pr. ročanje in dviganje materiala: na koliko od tega je že rezerviranega za posamezne delovne naloge, koliko je še razpoložljivega in koliko ga je še potrebno dokupiti. Ob tem so še drugi važni podatki, n. pr. podatki o dobaviteljih in njihovih dobavnih pogojih za omenjeni material. V tovarni so porazdeljeni tudi sorazmerno številni osebni računalniki. Za naše tehnologe bo morda zanimiv podatek, da jih uporabljajo med drugim za izdelavo postopkov obdelave sestavnih delov na NC (Numerical Control — numerično krmiljenih) obdelovalnih strojih pri kooperantih. Program izde-lavnega postopka presnamejo bodisi na magnetni trak, bodisi na disketo, ali pa izdelajo luknjani papirnati trak, kar pošiljajo skupno z naročilnico in materialom kooperantu. Na ta način sodelujejo s številnimi kooperanti, ker se jim za sorazmerno majhne serije ne izplača imeti sicer visokoproduktivnih in sorazmerno dragih obdelovalnih strojev. ne strokovnjake. Skupno , 0‘71 bodo izvajalke, zato so Pr® ^ tcf,| jene razvojne naloge naj ' jciic 1 cu. v vj 1 1 iwi \J^V n\ na projektni način tisl® jvid ■ bodo izvajalke, zato so p' #1 praviloma le nekajmesec' ,j|fi sorazmerno kratke odsd ^#1 delavcev, kar naj bi P^/iZD' C.'J odtujitve od DO, £zud; TjsteJ Tržaškem. V tem Prim.erc,reznel; IRET svetuje kot naJuSr!,zv. T02DdelavcevvTOZDin in Pmni,Ve Sas n .?premembe in ose^rilih deMtvcUpnihosnovah v ^edohJ^'^6 sredstev 7a vanju letnega plana DO za leto 1986 je poročala Vesna Fajdiga. Visoka inflacija je izredno oteževala pripravo realnih planskih dokumentov, upoštevati pa je bilo treba tudi spremenjeno devizno zakonodajo, zmanjševanje kroga naših kupcevv tujini in vzadnem času manj naročil ter pritiske domačih kupcev na nižjo ceno, kar je posledica padca kupne moči. Delitev bo še nadalje morala biti v prid hitrejši rasti akumulacije in realnemu povečanju vlaganja sredstev v razširjeno reprodukcijo, ob čemer pa naj bi se ne zniževali realni osebni dohodki. To je mogoče doseči samo s povečano produktivnostjo, pri vseh investicijah pa bi moral biti poudarek na zamenjavi stare, tehnološko slabe in energetsko zahtevne proizvodne opreme s sodobno, energetsko manj zahtevno in z boljšimi tehnološkimi rešitvami pr- oizvodnih procesov. Pri doseganju učinkov na tem področju lahko veliko prispeva inventivna dejavnost in smotrnejša organizacija poslovodnih procesov v celoti. Kakovost naših izdelkov zahteva tudi določeno količino uvoženih materialov, kar pogojuje tudi večanje izvoza ins tem večje količine proizvedenih izdelkov. Naša naloga v letu 1986 je doseganje planirane količine izdelkov in razmerij v strukturah delitve celotnega prihodka, za kar bo vsaka temeljna organizacija morala realizirati svoj akcijski načrt za dosego plana. O poslovanju v letu 1985 je spregovoril Jože Šurc. Ustvarili smo 1896 S milijard celotnega prihodka. Dohodka jeza 691 S milijard, od tega znaša čisti dohodek 510 S milijard. Za osebne dohodke smo namenili 311 S milijard, zaaku- mezni temeljni organizaciji. Glede na rezultat pa smo skupno imeli za 7% nižje osebne dohodke od povprečja v panogi. Če se primerjamo z ostalimi DO v Iskri ,oa smo po višini OD v zgornji polovici. Predvsem nismo zadovoljn i z izvozom, ker smo v preteklem letu izgubili ameriška tržišča. Vletošnjem letu nas čaka torej še ogromne' dela, da bomo dosegli zastavljeni o lan izvoza. Predvsem se bomo morali angažirati pri pridobivanju novih kupcev in tržišč. Zaskrbljujoče je tudi stanje zalog pa tudi ekonomičnost ni taka, kot smo pričakovali. Poleg vseh natt obremenjujejo še ogromneobresti, tečajne razlike in družbene obveznosti. Omenjeni negativni trendi se v paši DO pojavljajo že nekaj let, zato je razširjeni kolegij sklenil, da bo potrebno narediti temeljito analizo poslovanja v vseh temeljnih organizacijah, ne glede na njihove trenutne rezultate. Pod lupo bo treba vzeti pozitivne in negativne vidike gospodarjenja in nato izdelati sistem ukrepov za premagovanje težav in to kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih. Se posebej poglobljeno analizo pa zahteva stanje v tistih naših temeljnih organizacijah, ki poslujejo na robu rentabilnosti. Do potankosti bo potrebno opredeliti razvojne programe, na osnovi katerih bodo izdelane nadaljnje smernice in načrti, zadolžiti pa bo treba tudi odgovorne nosilce posameznih nalog. Preverili bomo tudi, aližerealiziraneinves-ticije dajejo rezultate, ki smo si jih začrtali v elaboratih. Če hočemo slediti razvojnim trendom na področju elektronskih komponent v svetu, moramo dohitevati konkurenco, kar pa omogoča le vrhunsko znanje, oprema, organizacija poslovanja in organizacija trženja. Vse naše nadaljnje delo bo torej zastavljeno tako, da bomo z uresničitvijo vseh zadavljenih nalog storili korak naprej, je zaključil Jože Sure. I.S. Iskra Široka potroši Odločitev bo morala biti si°Wio podprta Ugibanj o reorganizaciji Široke potrošnje še ni konec. To bi bila prva ugotovitev nepristranskega opazovalca po seji predstavnikov DPO, samoupravnih in poslovodnih delavcev Široke potrošnje, ki je bila v menzi Tovarne TV sprejemnikov na Pržanu, v torek, 18. februarja. Sestanek, na katerem naj bi že poldrugo leto stara zahteva družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov temeljnih organizacij Širok e potrošnje o nujnosti takojšnje sanacije (reorganizacije?) doživela izpolnitev, ven darle ni izzvenel dokončno. Delegati, ki se jih jena Pržanu zbralo p rek 60, so gradivo, na osnovi kater ega naj bi odločali o (še preostali) prihodnosti Široke potrošnje, prejeli šele na seji sami. Vse do (skoraj) tega trenutka je namreč trajalo usklajevanje zahtev iz posa-meznih samoupravnih subjektov, ki so želje očitno dopolnjevali še v se do zadnjega dne. Kososlednjič napisali vsein jih v obliki dokumenta, ki naj bi služil za predlog izhodišč za reorganizacijo Široke potrošnje, predložili političnim in samoupravnim delavcem TOZD Široke potrošnje (recimo, da so poslovodni zanje že vedeli), pretiranega navdušenja pač ni bilo mogoče zaznati. »Izhodišča za reorganizacijo Široke potrošnje so bila namreč še najbolj podobna planskim dokumentom izpred let, iz obdobja, ko se Jugoslaviji še ni bilo potrebno otepati z vprašanji najemanja in plačevanja dolgov, plani so bili takrat seznami želja in za seznam želja je bil v torek na Pržanu označen »izhodiščni« dokument za reorganizacijo in sanacijo. Za' kaj gre v spornem predlogu? Glede reorganizacije ponuja kot rešitev delitev današnje Široke potrošnje na tri nove delovne organizacije. TOZD Tovarna TV sprejemnikov s Pržana naj bi se po tem konceptu organizirala kot enovita DO, pripravljena pa je pripojiti temeljni organizaciji Antene z Vrhnike in sežansko Elektroakustiko pod pogojem, da sta obe TOZD finančno sanirani pred priključitvijo in, daTOZD TV slednjič pridobi ustrezne možnosti za izvedbo investicije v proizvodnjo modernih tiskanih vezij (o kateri že leta na Pržanu le brezplodno razpravljajo). Novo- tudi nastala DO bi morala postati -ustrezni Iskrini podpori investicijsko sposobna. TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Želez- nikov, kjer že dolgo tli želja tucionalizaciji stanja, ko i® ^iit dejansko DO z vsem P0. aparatom (kar bi mirne duše ^ zapisali tudi za TOZD TVT" (j|i postavlja zahtevo po (drugi)eo^f delovni organizaciji. N°va p' nizacija haj bi poleg mati® varne vsebovala tudi obrat ečah (današnjo TOZD TG ^js-Ljubljani (današnjo TOZD kovalni institut). TOZD Montaža izSpodnje^jp kjer nameravajo reorga® ^ izpeljati tako da bi iz 5 nni' temeljne nastala delovna °r9 .eno- cija z današnjimi dislocirani tami kot obrati pa je ena TOZD Elektromotorji P°sta d> eno zahtevo. Čeprav refete Ojo na katerih naj bi opredelili „0- organiziranost sedanje Siro^ ^ trošnje ne bodo opravljeni ga- marca, bodo v obeh temeljn' jZ- nizacijah sprožil: postopek ključitev iz DO. Ostale organizacije naj bi lili« med novonastale sU stiH' TOZD Prodaja naj bi dejavne e dustrijska trženja prenesla ng DO, vse dejavnosti, vezabj zad' potrošniško trženje pa naj . p0j. ržala v nespremenjeni funl samoupravnih in poslovodnih PonnC-1-V lskra Široka potrošnja ugotavlja, daje treba 1984 • ■ za*1*evo> sprejeto na podobnih srečanjih leta hk ’n 1985 z enakih izhodišč: nujna je reorganizacija in 2. Vso ! ®.anaciia DO Iskra Široka potrošnja. ttora- ,0st! v zvez*2 izvedbo zahtev iz prvega sklepa sanai"1 ■ na strokovno utemeljenem elaboratu o pred !i! 'n reorganizaciji, ki mora biti ustrezno jasno Van „ av ien vsem delavcem, ki bodo o zaključkih glaso- 3. Predto?referendum,h- Predet r° 9radivo ni strokovno utemeljeno, temveč 4. Q| d a^'ia ,e spisek posameznih stališč. 1985^ neureieno stanje, ki v DO IŠP vlada že od julija Eno J0. 133 P°sP§šiti aktivnosti pri izdelavi elaborata. renrn ‘ 8!1s*(a odstopanja glede rokov, ali načina izvedbe 5. p0' ?3ni2aoije in sanacije DO IŠP niso sprejemljiva. Podob6 aVi elat)orat3 naj dokument obravnava na 0pQ nem zasedanju enaka sestava predstavnikov DO *’■ sa/nouPravnih in poslovodnih delavcev TOZD in lroka Potrošnja ter SOZD Iskra. TV Pržnaan °bstaja predlog TO-Pnoni;‘■an. da se Tozn Preneh!?6 široke Potrošnje - ’ hale obstajati z dnem 5,0,0 de' "ai bi prez^n93,0'280')6' Delavce !kU9e lskrineP0S lh v nove DO: v rtbcini Sknr 0r9anizac'ie, OZD v ci0.9°vor,da iiat u0ka itd- 1 Velja Poskrbeti 7tre^aob reorganiza-z tak°. da 'zaslehemega delav-ZaPoslitVe hce ne bi ostal brez i^Spovedaii >Zh0diščih je bila' fP°tiu z ,nd kzevzačetku,vna- Siai*čkoleQiia!d,ezno^ enotnostjo kn°ke Potrošn 9 aVne9a direktorja Iskra^T' Predstavniki KPO ...ja£il nStanka so se udel- aan Poiič)®91*'Pavle Gantar in Zo-v širokimed dru9im poudarili, > IskrJ ni°tr0Šnii s stališaa ri. 'Ivanje troh rdeti raz|ogov za J' saj strukt, del°vnihorganiza- klUiei6 dve omSedanie DO Pri* h ktr0motn! 9r°9ramski celoti - rezretisva- Tn> 6danji že t T tak0 še zaost-ri°ZD Širokg tak° težak položaj n ^intenzil potr°šnje. Mate- , kt|vn0sti itn T’ 2v|ševanju pro- rTudi ^uresničljivo. tem0Šnie^snlalCi iz Široke melJnih pricakovano izjemo 9anizacii, ki vidijo ..^ marcc igge svetlejšo prihodnost le na lastnem dvorišču — so poudarili nekaj temeljnih slabosti predloženega gradiva. Razdruževanje po predlaganem konceptu je, npr., v nasprotju z izhodišči študije McKinsey (s katero pa večina prisotnih na torkovem zasedanju, žal, ni bila podrobneje seznanjena), načelne opredelitve brez strokovnih argumentov bi bile v taki obliki lahko predstavljene že zdavnaj, saj ne predstavljajo drugega kot uzakonitev stanja, kakršno dejansko že vladavširoki potrošnji,TOZDTGA Reteče se kljub zapisanemu v »izhodiščih« še vedno ne odreka vsebini njihovega Sanacijskega elaborata; nič manj pa niso vzbudili pozornosti pomisleki o možnem medsebojnem konkuriranju dveh samostojnih proizvajalcev elektromotorjev podobnih lastnosti v Iskri. Bojazen ima za seboj že potrditev z nedavnega sejma Domotechnika v Kolnu, v razmislek pajenemara treba vzeti tudi mnenje enega izmed razpravljalcev, da predložena izhodišča niso stališča baze, delavcev, temveč vodilnih, ki pa kvalitete svojega dela s tem niso ravno podčrtali. In zaključek? Na zasedanju imenovana komisija je oblikovala sklepe, ki so jih prisotni z javnim, glasovanjem tudi potrdili. Aktivnosti po — morda preveč ohlapno začrtanih — smernicah bodo morale teči pospešeno, največ teže bo imelo delo strokovnjakov in kolegijaglavnegadirekto-rja DO Široka potrošnja. Delavci so jasno zahtevali več Strokovnosti in manj strasti, kar vse bo moral vsebovati nedvoumen elaborat o reorganizaciji in sanaciji Široke potrošnje. STANE FLEISHMAN Iskra Kibernetika Komunisti Kibernetike v kongresnem letu Kritično in ustvarjalno delo Pred letošnjimi kongresi čaka komuniste največ dela. S kritičnimi in ustvarjalnimi razpravami bodo prispevali h kvalitetnim kongresnim usmeritvam. Ocenili bomo tudi lastno delo in zahtevali odgovornost od neaktivnih članov. Tudi komunisti v Iskri Kibernetiki bodo s pripombami sodelovali pri oblikovanju resolucijelO. kongresa Zveze komunistov Slovenije in predloga sprememb statuta ZKS. Sodelovali bodo tudi v dveh posebnih razpravah: — Inovacijska dejavnost in položaj kranjske Iskre v elektroindustriji. — Akcijsko povezovanje komunistov. Nosilka prve razprave je stalna akcijska konferenca ZK Telema-tike. Na 10. kongresu ZKS bosta naše komuniste zastopala Marija Zaplotnik iz Kibernetike in Brane Račič iz Telematike, ki bo na kongresu prebral omenjeno razpravo. Stalna akcijska konferenca ZK Kibernetike se bo vključila tudi v razpravo o akcijskem povezovanju, katere nosilka je DO Sava. I skri-ni komunisti bodo prispevali svoje poglede o vlogi, pomenu in težavah pri akcijskem povezovanju komunistov v DO. Osnovne organizacije ZK bodo morale v februarju sodelovati v pripravah za izvedbo 'razprav o kritični analizi delovanja našega političnega sistema. Spregovoriti bo treba predvsem o nalogah delovnih okolij pa tudi o drugih aktualnih vprašanjih v družbi. Ugotovitve iz teh razprav bodo strnjene na skupni obravnavi vseh družbenopolitičnih organizacij Kibernetike. Spreminjanja razmer ni mogoče doseči z neprepričljivimi apeli in parolami, temveč le z otipljivim in konkretnim ocenjevanjem razmer ter analiziranjem njihovih vzrokov. Komunisti v Kibernetiki se bodo pogosteje odločali za izključitve članov, ki kljub opozorilom ne spremenijo obnašanja. S tem želijo doseči boljše delo v osnovnih organizacijah in na novo utrditi ugled komunistov, kot avantgarde delavskega razreda. Le s konkretnim delorn in z razreševanjem naših stabilizacijskih težav bodo laže pritegnili mlade ljudi, katerih v zadnjem času niso sprejemali v zvezo. Alojz Boc Obvestilo upokojencem Iskre Kibernetike Kranj Način izplačevanja dodatnega regresa za letovanje upokojencev Samoupravni organi Iskre Kibernetike in ERO so sprejeli sklep o združevanju sredstev za rekreacijo. Del sredstev je namenjenih tudi za dodatno regresiranje upokojencev. Do dodatnega regresa za letovanje so v letu 1986 iz združenih sredstev upravičeni upokojenci DO Iskre Kibernetike in ERO in to po naslednji lestvici: — do 20.000 din pokojnine 6000 din dodatnega regresa — od 20.000 do 25.000 din pokojnine 5000 din dodatnega regresa — od 25.000 do 30.000 din pokojnine 4000 din dodatnega regresa Upokojenci, ki so upravičeni do dodatnega regresa in se odločijo za letovanje v kampu MIR na Dugem otoku dobijo povrnjene tudi potne stroške. Dodatni regres se daje v primeru koriščenja dopusta in to Za 5 —10 dnevno letovanje, kar se dokaže z računom. Za uveljavitev dodatnega regresa naj upokojenci prinesejo račune o stroških letovanja in odrezek od nakazila pokojnine na kadrovsko področje — socialna služba do konca decembra. Tisti upokojenci, ki želijo letovati na Dugem otoku naj se zglasijo pri rekreatorju Rajku Kožarju v Kibernetiki. Hkrati prosimo vse tiste upokojence, ki so zaradi bolezni prizadeti in stalno vezani na tujo pomoč in postrežbo naj prek svojcev sporočijo svoje naslove na socialno službo Kibernetike. Z. J. stran 7 Iskra Avtomatih Pettisoči merilni dajalnik Pred dobrima dvema letoma smo v našem glasilu objavili članek: Prvih sto kosov izredne proizvodnje, v katerem smo poročali o pričetku p roizvodnje merilnih odjemnikov dolžin, ki skupaj z merilnimi kazalniki in numeričnimi napravami služijo za merjenje in pozicio-niranje na orodnih strojih, na strojih zakovinarsko,lesno in papirno predelovalno industr ijo ter drugod. Seveda so bile prisotne tudi začetne težave. Zagotoviti brezhibno čistočo proizvodnih prostorov, izredno natančnost izdelave, od sestavnih delov do končne montaže, umerjanja in kontrole itd., kipasojihvtemeljni organizaciji Elementi za avtomatizacijo kar hitro odpravili. Ob pomoči razvojnega sektorja za elemente in v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo so opravili tudi potrebne meritve in preizkuse ter poskrbeli za ustrezno kvalifikacijo kadrov. Domači razvoj je bil nadalje usmerjen v osvajanje mehanskega in elektronskega dela te izredno občutljive naprave. Poglej mo si nekaj tehničnih podatkov: merilni dajalniki delujejo po opto-električnem načelu, s presvetljevanjem dveh, relativno gibajočih se na steklu naperjenih črtičnih merilnih mrež. Interval črtične merilne mreže je 20/nm (1010)ali40//um(20 20) in predstavlja širino njenega neprosojnega oz. prosojnega dela. Električno vezje, ki otipava gibanje črtičnih merilnih mrež, merilne signale okrepi in pomnoži tako, da dobimo želeno razločljivost merilnega dajalnika. Naprave imajo več variant električnega izhodnega vezja tako, da se lahko uporabijo za kompleti-ranje merilnega sistema s preiz-kazovalniki in numeričnimi napravami. Prav vtem je tudi njegova prednost, saj lahko z namesti-tivijo naprave na nove, ali že obstoječe obdelovalne stroje skrajšamo čas izdelave za cca 20% in s tem povečamo produktivnost. Da ne omenjamo še druge prednosti kot so: neposredna pritrditev na premikajoče se dele stroja, velika zanesljivost delovanja, odpornost proti tresljajem in umazaniji, direktno odčitavanje dolžin itd. V petek, 14. t.m. je bila v sejni sobi na Savski c. 3 manjša interna slavnost, ki so se je udeležili delavci iz proizvodnje merilnih da-jalnikov, iz razvojnega sektorja elementov ter vodstva temeljne organizacije. Torej tisti, ki so s svojim delom, zagnanostjo in vztrajnostjo največ pripomogli, daje za tržišče že pripravljen 5.000. merilni dajalnik. V svojo sredino so povabili tudi Draga Hribška, v.d. člana KPO TOZD Naprave za energetiko, ki se je kot je v uvodu poudaril Jože Štemberger, v.d. direktorja TOZD TELA, v veliki meri zavzel in pomagal, da danes kolektiv slavi ta delovni jubilej. Omenili smo že, da je uporabnost merilnih dajalnikov izredno široka. Zato je interes domačega trga povsem razumljiv, odpirajo p'a se tudi realne možnosti za nadaljnje sodelo- /z redna š/r/na uporabe skupaj z numeričnim kazalnikom pozicije Delovni jubilej — naredili smo 5000 merilnih dajalnikov Kiiei" vanje s Sovjetsko zvezo, jii največji kupec in za Pr°%j( bolgarsko tržišče. V na“a najpfel to pomeni, da se moramo a,zl1e-osamosvojiti od edinega uv J ga dela naprave — meriim .^jf (v povezavi z Institutom ^ Stefan to nalogože PriPraTijai# in na daljše obdobje v osv«^. še natančnejših merilnm 0ir ni kov — tako linearnih,k sj< cijskih. Za letošnje leto P“ j|jzl temeljni organizaciji P0.^#1’ cilj narediti 10.000 meriim j nikov. Čeprav je ProlZ"ajh^ Iz proizvodnje umenjemn napiči v ^ delež celotnega progra .j S)l TOZD, je njen pomen < predstavlja postopen ,Pr jpeJ* prestrukturiranje Pr0'zVQprel,'l, programa na omenjeno za precizno in avtoma merjenje dimenzij ter m ^ kontrolne avtomate in v P nosti tudi senzorjev. J.P ak^nim $tei{ odmorom v TOZD TELA Judi ovadbo do boljšega počutja PočVskr,3i za ^manizacije dela sf»a,HFg= šS&Sr r za hu vta namen. manizacijo dela DO Ua6rtno M0re- Mah organizirati ak- -=d oa*„sa“,nih ril opomenuaktivnihodmorovzzd-ravstvenega vidika vsmislu preventive, se pravi preprečevanja nastanka bolezni. Seminar je bil organiziran na ravni celotne DO Avtomatika. Nadaljnje aktivnosti pa potekajo v glavnem v od TOZD TELA. V TOZD TELA je komisija za humanizacijo dela najbolj aktivna (velike zasluge za to ima Venčeslav Kitak, predsednik komisije za humanizacijo dela, imeli pa smo tudi vso podporo vodstva TOZD. teieZ’9 PredavatAM°vnr-lm časom, SdSSFKE Veliko truda je bilo vloženega v ustvarjanje pozitivne psihološke klime med delavci. Izkušnje kažejo, da so v tistih DO, kjer se niso aktivnih odmorov lotili dovolj široko — interdisciplinarno, dokaj hitro tudi odnehali. V TOZD TELA smo imeli pokrita vsa strokovna področja, od medicine in psihologije dela, tehnologije dela, varstva pri delu in strokovno pomoč Fakultete za telesno kulturo, ki je pripravila več kompleksov gimnastičnih vaj. Splet vaj je izbran ustrezno naravi dela. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati pozitivnih učinkov telesnih vaj na zdravje in počutje delavcev, oz. delavk. Še posebej se pozitivni učinki kažejo pri tistih delavcih, ki delajo v prisilni drži. Vzemimo za primer delo delavke v lahki montaži. Delo je dokaj tipično in ga lahko srečamo marsikje v Iskri. Delo je v prisilni sedeči drži, z naprej sklonjenim telesom, z izredno natančnimi in preciznimi gibi prstov. Pri takem delu so še posebej obremenjeni prsti rok ter vid, medtem, ko ostali deli telesa ure in ure med delom mirujejo, so slabo prekrvavljeni, torej dobijo premalo hrane. ' Poseben problemsoenakomerni in ponavljajoči segibi.kijihdelavpc opravlja leta in leta v prisilni drži. Tako delo enostransko obremeni telo. Javlja se monotonija, utrujenost in pozneje bolezni gibal. Z uvajanjem aktivnih odmorov v spremljavi z glasbo dvigne razpoloženje delavcev (to je opazno tudi v naši TOZD namreč, vzdušje je precej bolj sproščeno), prekine monotonijo, zmanjša utrujenost in preprečuje nastanek bolezni (pospešen pretok krvi). Poglejmo si, kako je videti tak aktivni odmor v TOZD TELA: od 3. 2.1986 dalje se vsak dan od 12. po zvočnikih oglasi glasba, ki opozori delavce in demonstratorje, da se bodo vsak čas začele gimnastične vaje in.dase morajo pripraviti. Ob vodstvu demonstratorjev, ki so iz vrst delavcev, izvedejo en kompleks gimnastičnih vaj, ki je sestavljen iz sedmih različnih vaj in traja približnoS minut. Po končanih vajah delavcem ostane še 5 minut odmora, ki ga izkoristijo po lastni izbiri. To je le kratka informacija o uvajanju aktivnih odmorov. Upam, da bomo v kratkem lahko poročali o uvajanju aktivnih odmorov tudi v drugih TOZD. Odbor za humanizacijo dela: Jadranka Rijavec m --uimdj umu iuui izredno natančnimi in preciznimi Jadranka Rij "ddri-zaposlovanje-izobraževanje 'Z pr, l1 kobra* dast?njanaPodročjukadrov> zaPosl°vanJa ^aclrovS|cr.evanJa> ki 80 9a pripravili v področiu za ga pripravili v področju za zadeve1 delovne skupnosti za skupne ^zujejg8^0 Povzeli nekaj bistvenih podatkov, ki pri- 2aLereZ kadrovske strukture ter jih povezali s ^acijj Avf °Sloyania in izobraževanja v delovni orga Avtomatika v preteklem letu. f>l6°niha9i.letnih lavo s enih v Avtn ,.''"'JWV •‘■aijusiuvanja ugotavljamo, oa se je sievuc |an ®v.oz.Za53 °™uki v obdobju od 1975 do 1986 povečalo za 1435 de- ’ F K3r DOfTlAni /L 1 OA r\r\\ir\rar'nr\ rtaet T oL-r-\ in K i I /~i z-v K L- z~i n r' i trendov zaposlovanja ugotavljamo, da se je število organizacijah in delovni skupnosti zaposlenih 41^ 99a leta v teiriel^n ^1°meni 4,10/0 Povprečno rast. T akoje bilo ob koncu sP>rečnoCF od te9a 22; Ftur, jenad0|ti034let^ je višjih rkazvidn0, da smo največji trend povečanja dosegli pri FF’10starost' “,':1 moških, ali 55,3% in 1837 žensk, ali 44,7%, s visni,- i® nadaii *° 34 F lz razmejitve števila zaposlenih po izobrazbeni JcitvFi'11 Pe',^rih kadrih (za primerjavo navajamo podatek, da se Poiin °dstotPi< i 'h le"ta dvignila za 3,1%, v SOZD Iskra pa za 0,9%). C!k°' ustreznim V prvi vrsti Pogojen: ustreznim ' Kravici 1 s pravilno usmerjeno štipendijsko . eV’.kar z drun' zaPosiovanjem in izobraževanjem že zaposlenih de rarno, Pirntre, 'V ter jv izvaiam hviiiciii, da prestrukturiranje kadrovskih razvoinn'0 naartno in vskladu s potrebami proizvodnih prog- VJJ| lO-pronrPmcUi rv>i ______: iy I:. .1___________ Pokr '"ndorT1 pa ne'Pr°prarTlskirn' usmeritvami. Kljub omenjenim pozitiv-'A>b:Vaniezahtev-nm0rem° biti Povsem zadovoljni, zlasti če primerjamo ba azbi za 25o/0' .®z deiansko izobrazbo, ki še vedno odstopa pri visoki PridnJ^Ua uravn^1 Za-''d0/o 'n sreclnji za29%. Pri tem je umestna pripom-< lien® delovnaVania kvalifikacijske strukture z institutom z delom SistpCn° Pristopili f zmožnosti- K takšnemu načinu so v nekaterih TOZD Zah,e1, TOZD Tr-ak0’ da ie t0 postalo že pravilo, ne pa izjema (TOZD Pridnhnos,i° dela Zen ■ ' Podlagi teh podatkov in v primerjavi z iZohr v er'iti deloviVhnim0'.da bi morali iz obsega priznanja z delom l2r9Zevanja. Ih zmožnosti izločiti vsaj višjo in visoko stopnjo raittUacii0kadro^ntk' ^’80/o) 50 Pokazali še na eno pereče vprašanje-1 Predvseni v:' aiveč v TOZD Razvojni institut). Da bi zaustavili njeno 0 ostrokovnih kadrov, so v področju za kadrovske 8, Frr--——-' 1986 zadeve pripravili anketo. Na osnovi rezultatov so izluščili vzroke, ki jih bo potrebno postopno in načrtno odpraviti, ker bomo le na ta način lahkozad-ržali predvsem tisti strokovni kader, po katerem jev gospodarstvu danes največ potreb. Še podatek, da je imelo v Avtomatiki v letu 1985 kar 251 delavcev status pripravnika. Novosprejetih je bilo 156 delavcev, od tega 66 naših štipendistov, ki so v večini primerov zaključili študij z diplomskimi nalogami iz proizvodne dejavnosti delovne organizacije. Da bi si zagotovili širšo bazo, iz katere bomo v naslednjih letih pokrivali potrebe predvsem iz elektrotehniške in računalniške usmeritve, smo v preteklem letu navezali tudi tesnejše stike s fakulteto in šolami elektrotehniške usmeritve. V okviru omenjene službe je v lanskem letu uspešno potekalo tudi izpopolnjevanje in usposabljanje, kot obliki funkcionalnega izobraževanja, ki izhajata iz aktualnih nalog in problemov dela, saj je skupen seštevek zajel kar 31% vseh zaposlenih, ali 1283 delavcev in proizvodno delo, oz. delovna praksa, ki je potekala v vseh TOZD, tako je skupaj 564 učencev različnih usmeritev od 1 .—4. razreda spoznalo organizacijo, proizvodnjo, poslovanje TOZD in DO in konkretna dela in naloge v posameznih TOZD. Iz pregleda lahko potegnemo naslednje okvirne zaključke: — na področju zaposlovanja smo dosegli visoko rast-podatek, ki nas bi moral usmeriti v razmišljanje, kako racionalneje organizirati delitev dela v okviru DO, TOZD in posameznih organizacijskih enot in kako dvigniti storilnost in kvaliteto dela — kaderz nedokončano, oz. končano osnovno šolo bomo sprejemali le v izjemnih primerih, kadar gre za nadomeščanje — v največji možni meri uveljaviti produktno zaposlovanje s hkratnim zmanjšanjem režije — osnovno izhodišče kadrovske politike v celoti: sanacija odstopanja dejanske izobrazbe od zahtevane, spremljanje razvoja kadrov in njihovega napredovanja, kako povečati učinkovitost dokaj močnega kadrovskega potenciala (4 doktorji znanosti, 21 magistrov, 682 delavcevz visoko in višjo izobrazbo in 876 tehnikov) —- poleg stimulativnih OD so ustrezna delitev dela, pogoji dela in opremljenost osnovni motivacijski elementi, ki prispevajo k večji kreativnosti in učinkovitosti dela slehernega delavca — temu posvetiti največ pozornosti, itd. Š. D, Kultura Teden slovenske drame v Kranju Slovenska dramatika se je močno uveljavila Tik pred slavnostnim začetkom 16. Tedna slovenske drame v Kranju, so se v petek, 21. februarja sestali tudi člani Skupnosti slovenskih dramskih gledališč. Prisotni so bili skoraj vsi direktorji slovenskih poklicnih gledališč, ki so najprej obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1986— 1990, hkrati pa so tudi pretresli osnutek programa Kulturne skupnosti Slovenije za leto 1986. Ob nekaterih pomislekih in pripombah se je razprava vrtela predvsem okrog vprašanja Cankarjevega doma, oz. njegove dramske produkcije. Udeleženci so se namreč vprašali, če to ne pomeni tudi novega, devetega slovenskega poklicnega gledališča, čeprav je tudi res, da veliki oder v Can- karjevem domu vsekakor ne sme ostajati prazen in neizkoriščen. Tudi investicije v to dejavnost naletavajo v družbenih planih na velike težave, še večje težave pa povzroča planiranje spričo inflacije. Strinjali so se tudi, da je potrebno še naprej podpirati MES v Sarajevu, saj je to poleg Sterijinega pozorja pomembna jugoslovanska gledališka manifestacija. O uveljavljanju izvirne slovenske dramatike v slovenskem in širšem gledališkem prostoru pa je v tretji točki dnevnega reda spregovoril direktor Prešernovega gledališča Jakob Kurat,kije med drugim dejal: »Prešernovo gledališče je pred šestnajstimi leti začelo z organizacijo Tedna slovenske drame in v teh letih se je ne samo izkristalizirala povsem jasna in nedvoumna podoba tega festivala, ampak se je, prek slovenskih gledališč neverjetno močno uveljavila slovenska dramatika. Ni bilo torej naključje, da je bila leta 1978 prvič razpisana »Nagrada Slavka Gruma« za najboljše dramsko besedilo posameznega koledarskega leta in tudi na tri leta podeljevano »Grun-Filipičevo priznanje« za slovensko dramaturgijo. Številčnost ter močan ustvarjalni zagon slovenske dramatike (letos je bila nagrada podeljena osmič) se je v programih slovenskih gledališč povsem zasidral, slovenska nova pa tudi starejša dramatika je postala resnični nosilec največjih možnih ustvarjalnih dosežkov. Glede na različne žanre pa lahko ugotovim, da je v sta- tutih in pozneje tudi na od slovenska komedija vabsolu' manjšini. Skoraj je ni.« Ob koncu je še predlagal./1 bi v Prešernovem gledalis zbirali in hranili vsa slovens originalna dramska besedi ' medtem ko naj bi nagraJe/,„ besedila prevedli tudi v srboh vaščino in jih tako plasirf !|/i širši jugoslovanski gledali5 prostor. Ob koncu so udeležence tu^i obvestili, da se pripravlja ang'^ ški prevod nekaterih nas dramskih besedil, ki bodo iz5 v publikaciji Le livresloven® ■ znova oživili pobudo, naj ^ obnovili strokovne pogovore ^ izvirni slovenski dramatiki okviru Tedna slovenske dra v Kranju. D l V spomin Ko sem prišel v zgodnjih 60-ih letih v Iskro, so me predstavili možakarju z brki in rekli: »To je naš Stane. Če ne boš kaj vedel, kar njega vprašaj — on ve vse.« Jasnega obraza, vedrih, nasmejanih oči in umirjene preproste govorice, brez fraz in tujk je takoj vzbudil mojo pozornost in zaupanje, tako tudiprivsakomur, ki se je prvič sešel z njim. Sovražnikov zato tudi ni imel, vsakdo se je potegoval, da bi postal njegov prijatelj. Po poklicu je bil grafik, zraven pa še umetnik — slikar z lastnim slogom, kaligraf, ameriški re-tušer, da ga ni bilo enakega, velik pevec in duhovit humorist. Vse te lastnosti so bile skladno zbrane v Stanetu, ki se je rodil na ladji nekje med Evropo in Ameriko ter dobil tudi v Iskri v Kranju leta 1945 »vstopno vizo« št. 1. Imeli smo ga radi, vsi od kraja, ker sploh ni poznal hudobije, ki marsikomu od nas prodre od časa do časa na piano. Značilno je, da se z njim sploh ni dalo prepirati. Že pri prvem stavku je njegov bas napolnil prostor z nepozabno pomirjajočo melodijo, besede pa so imele čisto natančen pomen, tako kot barve izpod njegovega čopiča. Vzgojil je vrsto sodelavcev, takrat novincev. Danes so to ugledni strokovnjaki, slikarji, oblikovalci, tehnični risarji, ameriški re-tušerji. Ko so se po nekaj letih dovolj naučili pri Stanetu, so prijeli za kljuko in odšli drugam, Stane Abe Njegova slaba stran je bila, da se nikoli ni rinil v ospredje in se potegoval za boljšo plačo. Odkar vem zanj, ni nikoli stopil niti stopničko višje. Njegovo edino »orožje« je bilo delo, rekli bi vrhunske kakovosti in v tem ga ni nihče nikoli premagal. Sodeloval je pri številnih vokalnih ansamblih, Zdaj teh, zdaj dru- gih, kot so se rojevali in potem spet umirali. Vedno je bil duša zbora in solist. Njegov izšolani bas bi ga zlahka privedel med poklicne pevce na operne deske, če bi se mu to le zahotelo. K sreči, v dobro Iskre, ji je ostal zvest od začetka delovne poti do konca, kar je silno redek primer med nami. Mnogi se ga spominjajo kot sijajnega humorista. Stresal je šale kot orehe iz peharja. Ure in ure je zabaval prisotne na družabnih večerih, ob priložnostnih javnih radijskih prenosih iz naših kolektivov, ali proslavah. Z mikrofonom in magnetofonom bi lahko obogatil slovensko humorno literaturo s številnimi prispevki in jo ohranil zanamcem. Zdaj ga ni več med nami- StU*’, je za zmeraj, vendar je PuSr.l.n;h raftcP' - • - rjh in del, raztresenih na vseh konci „ seboj pravo bogastvo g ra utfi, I clz.u trot?/ mi na voan krajih. Lahko bi mu dali vsaj smrti priznanje, ki ga n' . deležen za življenja in orgar',^.„7i li znotraj Iskre razstavo r)/eg0.. del, vsaj nekaterih, še dosegli1 To bi bila najlepša P°^aS^pn njegovega duha, plemenito priznanje za doživljenjsko stobo naši Iskri. Staneta Abela, pravega l°v-e riša in prijatelja se borno dolgo, dolgo spominjali- 1 :g. nas bodo vedno znova opor u li doma in v svetu stevilhj ^ Iskre, ki so njegovo grafično Marjan KraH Planinsko društvo Iskra Izlet na Boč prireja ehodnevhi planinski izlet na Boč — 1000 m, v soboto. Izletvo 8. marca. Dobimo se ob 6. uri na železniški postaji pod uro. u:'nj.eda Sonja Vilfan. Prijave sprejema Sonja Vilfan na tel. 329.915 ali Jančar: 572-331. Mali oglasi Sprejmem delo na dom — tipkanje diplomskih nalog in podobnega 9r diva. Informacije tel. 223-996. Mladina SOZD Iskra v Poreču De/o mladine nora hiti vgrajeno v temelje Iskrine bodočnosti ' . Tud? letos so se predstavniki večine OO ZSMS, ki delujejo v Iskri, zbrali na letnem zasedanju v Poročiš. Od jpeBa, 21. februarja, ko so na spoznavnem srečanj sklenili nova Ja* s$5ara znanstva, do nedelje 23. februarja, ko so dero skleniti z nepravo o-pioblematiki mladih v Iskri, so čas dobro izkoristili. SoldnJ ’ 22‘ februaria Vanja sPremljali pre 'skra anov KPO SO Kobet ' le Mediča in Mil si,. a- Prvi je —i- spreQJ r^1 ie mla tržnik 001 0 ekonom: nia._ .Znači!nostih Ha. 'H pos-r posioi Značiin°Vn.e usmeritve Gr\f>! n°Sti SVetovnn i 9o2vna°Sti svetovne !, obdobjunSDk6 ,ckon3mi Vojni Po drugi svet - Uti I ^iVos;an^' vrsto rijske ^-VtKanib v 'n "|Ske v m ititrišni ^ današnjei Noij;!a:sveta- v sc Ms Liiikrreds6dnik M šek ii if^na Bojan KI ki Se lh seznanil s st prediofi°lav^ai0 v z' žnjik^Qm resolucije; VnM8,resZSMs- deleaa^,0’23-februa Piski V na vo!ilno-pr Poročiil°nlerenci r Gladina posedanje spreun' ln MPO » Mladi so z zanimanjem spremljali Izvajanja Iskrinih predavateljev. (FOTO: SF) Pogoj za preživetje: sposobnost hitrega prilagajanja Član KPO SOZD Iskra lija Medič, odgovoren za področje tržništva, je svoje izvajanje razdelil na štiri vsebinska poglavja. V prvem je spregovoril o razvoju svetovne ekonomije po 2. svetovni vojni, jugoslovanska ekonomija pa je bila vsebinsko vodilo drugega dela, Iskrina poslovna strategija je bil naslov tretjega, četrti del pa je bil namenjen bodočnosti Iskrinega poslovnega sistema. Svetovna ekonomija po koncu svetovnega sporeda se je pričela'v znamenju množične industrializacije sveta, saj je morala zagotoviti praktično vse osnovne pogoje za razvoj civilizirane družbe 20. stoletja — hrano, delovna mesta. To je vzporedno narekovalo pospešen razvoj mednarodne trgovine, ki je. po logiki razvoja morala prerasti v globalne okvire. Kmalu po prenehanju vojnih spopadov jeindustria-lizacija pričela nezadržno podirati vsakršne prepreke: pričelo se je obdobje prenosa tehnologij pričele so se rojevati prve multinacio-nalne družbe, pričela se je tudi delitev sveta na premožni in ubožni del. Pospešeno so se pričeli širiti boji za neodvisnost koloniziranih področij; dosežena svoboda pa ni odpravila antagonizma med kolonizatorji (nekdanjimi) in koloni (tudi nekdanjimi), temveč ga je gledano v svetovnem merilu kvečjemu postavila na novetemelje. Polarizacija sveta na sever in jug je kljub doseženim nacionalnim svoboščinam v kontekstu neokolonializma razdelila svet na»industrijske«in na -energetsko-surovinske« države. Od 60. let naprej, ko so države tretjega sveta pričele odločneje snovati strategijo svojega razvoja, še zlasti pa od pričetka sedemdesetih, ko se je svet soočil s 1. naftno krizo, so na razvitem Zahodu pričela veljati nova merila. Preživeti je postalo čez noč enako »prilagoditi se«, to pa z drugimi besedami pomeni: poiskati nove energetske vire, nove tehnologije, novaznanja, mnogo več kot prej vlagati v razvoj, opustiti klasični togi »menagement« in preiti na raven dinamičnega, gibkega poslovanja. Ogromna vla- Član KPO SOZD Iskra lija Medič, odgovoren za področje tržništva. ganja so bila medsebojno odvisna od velikih serij, ki so edine omogočale porazdelitev enormnih stroškov na znosno mero po enoti proizvoda. Velike serije pa zahtevajo ustrezno tržišče, to pa je lahko kvečjemu svetovno. Spremembe so prinesle nove spremembe: bistveno se je skrajšal ciklus uvajanja novih izdelkov v proizvodnjo, oz., na trg, razvojno raziskovalno delo seje intenziviralo, energetsko, kapitalsko intenzivno proizvodnjo je potisnila v pozabo informatizirana proizvodnja povsem obratnih značilnosti. Pričelo se je trženje do tedaj neznanih dobrin: informacij, znanja, servisa. Spreminjala s„ se razmerja nekoč trdno določenih medsebojnih vrednosti svetovnih valut — izkazalo se je, da se vse staro lahko hitro spremeni. Slednjič se je pričel tudi prodor izdelkov iz tretjih držav, na kar so razvite države pričele reagirati z različnimi zaporami. Te pasbspod-budile reagiranje tržnikov, ki so pričeli odkrivati najrazličnejše nove oblike mednarodnega trgovanja. « Jugoslovanska ekonomija je prvo povojno obdobje križarila skozi intenziven razvoj zlasti bazične industrije. Mnogo bolj, kot svetovno gospodarstvo pa je jugoslovanska industrija zadržala lastnosti preživelih svetovnih blagovnih tokov. Dolgo in dobro zaščitena jugoslovanska industrija vsem svetovnim tehnološkim in informacijskim revolucijam navkljub prepočasi stopica za starimi spoznanji, da materialno, energetsko in kapitalsko intenzivni industriji ni več mesta na svetovnem tržišču. Jugoslavija se je po letu 1970 intenzivno razvijala, pretežno na tuji račun (dolgovi!) in ob hkratni zaprtosti v državne okvire naglo izgubljala sposobnost prilagajanja. Ob izredno hitrem tempu razvoja so se nakopičile tudi zgrešene in podvajane naložbe, domače znanje je izgubilo domala sleherno veljavo, vse skupaj pa seje končalo v slepi ulici. Od zapiranja v državne okvire do pregrad na republiških in celo občinskih je manjkal le še korak, od tod naprej pa je lahko Član KPO SOZD ISKRA Miloš Kobe, odgovoren za stike z javnostjo. sledil le še padec gospodarske rasti in ob državni avtarkiji alociranje dohodka iz ene v drugo gospodarsko panogo. Končna siika položaja, ki je ob posredovanju mednarodnega monetarnega fonda pridobil vsaj nekaj značilnosti delujoče ekonomije (realen tečaj dinarja, realne obresti) pa je vseeno — boj za preživetje, Iskrina poslovna strategija se pričenja v 60. letih, s selitvijo iz kranjskega bazena. Tržni koncept razvoja Iskre, ki velja od leta '5 967; je omogočil strmo rast in hitro zavzetje dominantnega položaja na jugoslovanskem trgu. Začetek se-demoesetih let šteje tudi kot prelomnica za vključevanje v mednarodno delitev dela, začele so našla i ati nove tehnologije, Iskra je pričela uvajati višje oblike trženja in proizvodnje. To je sprožilo tudi odločitev, da Iskra organizira lastno zunanjetrgovinsko mrežo, ki je ob podpori ustreznega tržnega koncepta pripomogla k strmi poprečno 25% letni rasti izvoza. Značilno je, Ja tega ni zmogla nobena druga jugoslovanska organizacija. Tak razvoj je Iskri omogočil osvajanje novih lastnin znanj, ki so imela tudi svetovno ceno (prodaja licenc v tujino), skupne naložbe v tujini in doma. Selektivno trženje je bilo možno, ker Iskra nikoli ni dovolila raziike med produkti, namenjenimi jugoslovanskemu m tujemu trgu. žagate, ki so se pojavile v jugoslovanskem prostoru po nepreklicnem koncu obdobja rasti na račun tuje akumulacije, odplačevanje visokih dolgov države — to je vplivalo tudi na Isl -o. Kar za dve leti je bil zaustavljen razvoj, zamrlo je investiianje, povečal se je zaostanek Iskre za razvitim svetom. Ker seje hkrati v svetu e krajšal inovacijski ciklus, je zaostanek Iskre še toliko večji: lovljenje svetovnega razvoja nam dobesedno uhaja iz rok. Padec Iskrine konkurenčnosti v svetu pa bo davek, ki ga bo Iskra težko plačevala. Pravzaradi tegani-kakor ne pride v poštev sprijaznjenje s filozofijo preživetja, ampak pride v poštev edino filozoiija razvoja. Bojan Klenovšek, predsednik MK ZSMS Ljubljana. jJednlt0 V Poreču so za novo P'"®"?, ugjcO mladine SOZD Iskra Izvolki^ se Sirk. Novoizvoljena predsea.gtf \e že kotštlpendistka DO lsi< ^jg-od leta 1981 vključevala v de'" /eia dinske organizacije K d se i 1984 zaposlila vDSSS lEZb,l grg3-začela z delom v m/ao/ns« , zaj/ nlzacljl In tudi pričela ?P?.or10sti mlade delavce v delovni in v DO lEZEza delo vZSMj>-'jco OO ZSMS DSSS ftze. '"‘•''"-jr je biia rojena 1960. leta, po P je diplomirani ekonomist. iti vs« Iskra bo morala uk^i(uren' potrebno, da se bo njena kor {^njh čna sposobnost v svetovni fo razmerah pričela poveceva pomeni racionalno notranj „3 niziranost, zadržanje de'Ao jugoslovanskem trgu, nujn , |ZV-treba povečevati stopnjo ' uen3' oza in doseči vsaj 10% PoplrpZ od' raščanja izvoza na leto. b -gt-lašanja pa je huba priče1! se rukturiranjem proizvodnje. ^ mora izviti iz klešč rnateAerT,elJ energetske razsipnosti terz postaviti vrednost znanja. Kapital — delo — PU SOZD iskra t TS rsifiS'« 0ol mi1 in‘nerazvitirT^gpinii jrotja med drUŽb^, z tretjega, odlod PoS2"1predv, '9adobaizdei Sve-bei se tn nem lnvestiranja ni&r|rnerjels^y®čkrat zata^ dok, "84 ! fk nmikroračui Pr0?|nprav'Jepo4|etihuvaj£ =,p8dei _v°c.asne ideje žalos \ / rO 11 n I i .......... za izgradnjo ^ objektov s prostovoljni^1 ^di® kjer je to mogoče ob Pr obiektih. ... objektih, kUlttA c) oživljali delovanjeJ' tekcij, ki so ustanovljen® r|turli: DZD in pomagali mladim jstvarjalcem. r. Na področju tinskega prostovoJ lelabomo: a) intenzivneje vključena bi' elavce v mladinske delov.^f' ade, organizirane preK onferenc ZSMS, .-»veH’ J' spevek k staoiii^v ure|i Ijno delo v proizvodni • ostorov itd.). . Na področju a in obujanja - ... obujanja DB bomo: . u m ) še nadalje PoSf>fr%a lost pohodnega od^gia^ inske delavnice 99 dPo lanskem polomu smo letos prevzeli mi iz smučarske sekcije SK Triglav tudi teke in prepričan sem, da ne bo nikogar, ki bi se izgubil, saj smo progo dobro označili, na kritičnih mestih pa bodo tudi usmerjevalci in sodniki. Boš videl, tokrat ne bo pripomb.« In res jebilotako. Fantje iz Triglava so potegnili- smučino, ki je ustrezala, tako klasikom«, kot tudi tistim, ki so že osvojili drsalni korak. Pač. »klasiki« smo se morali sprijazniti s tem, da je vsake toliko časa »nekaj« švignilo mimo nas, seveda pa ta zapis z zimskih iger gotovo ni prostor za razglabljanje o tem, če v prihodnje ne bi kazalo razpisati tekmovanj tako v klasičnem kot tudi prostem smučarskem tekaškem slogu. Proga je bila vseskozi izredno dobro označena. Trtglavani pa so jo po vrhu vsega še dobro, lahko bi rekli, zastražili tako, da tekmovalcev niso motili drugi tekači in sprehajalci, ali pa smučarji. Vse je bilo torej O. K. S smučarskega teka samo še tale zanimivost. Med moškimi je prepričljivo zmagal z absolutno najboljšim časom Marjan Baloh iz Telematike. Njegovo zmago smo seveda že prej vsi pričakovali, edini, ki je vanjo dvomil, je bil on sam. Zato je tudi odklonil, da bi ga še pred - dirko« slikali, pozneje, med tekmo samo pa je bilo tako, ali tako vse prepozno. saj je bil tudi on med tistimi »švigajočimi- . Da m le dober tekač, je Marjan dokazal tudi s tem, da je vsakomur, ki ga je prosil, svetoval, kaj naj namaže na smuči Nič manj dirkaško« m bilo tekmovanje v Veleslalomu naslednji dan na smučišču v Kranjski gori. Vnovič je dokazalo, da imamov Iskri velikozelo dobrih smučarjev, vse. tudi mlajše pa je Tone Kastelic iz Avtomatike je takole vabil »svoje« smučarje na start veleslaloma. Ana Zevnik iz Telematike se je uvrstila na odlično 11. mesto. letos »nažgal« nekdanji tekmovalec in tudi olimpijec iz Sappora Marko Kavčič, ki dela v Iskri Commerce. Veleslalomisti so se pomerili na dveh progah — na nekoliko bolj zahtevnejši fantje, na manj pa dekleta. Zaradi številnih smučarskih tekmovanj, ki so bila v soboto v Kranjski gori, so morali fantje iz SK T riglav že v petek postavljeni progi podreti in postaviti drugje. Po mnenju tekmovalcev sta bili progi tekoči in dobro utrjeni tako, da tudi tisti z višjimi štartnimi številkami niso imeli preglobokih jam. Najboljši čas med ženskami je dosegla Janja Petrač iz Kibernetike. Smučarji tekači so si odličja razdelili že dan prej v depandansi hotela Špik v Gozdu Martuljku, slavnostna podelitev veleslalomskih medalj pa je bila po tekmovanju v hotelu samem. Med drugimi sta se je udeležila tudi član KPO SOZD Iskra Pavle Gantar in predsednik KOS SOZD Iskra Avguštin Ciuha. Ekipni zmagovalec 24. Iskrinih zimskih športnih iger je DO Kibernetika, na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci iz Široke potrošnje, na tretje pa iz Avtomatike. Za zmagovalno ekipo je pokal prevzel dosedanji predsednik športne komisije v Kibernetiki Jure Mohorčič, ki je med drugim poudaril, da so h ekipni zmagi Kibernetike prispevali tako veleslalomisti kot tudi smučarji tekači. Alojzija Perne (ERO), 26. Silva Jakša (K), 27. Helena Šolar (ERO), 28. Tilka Kupec (KE), 29. Marija Urbanc (T), 30. Alojzija Marinko (Zmaj), 31. Marjeta Runovec (ISEZ); Ženske razred A: 1. Janja Petrač (K), 26,37, 2. Marjana Benedičič (ŠP), 28,12, 3. Breda Vidmar (CEO), 28,62, 4. Vesna Kravanja (AE), (IEZE), 18. Jelka Vrhove (E), 19. Andreja Krištofelc, 20. Bojana Turk (obe A), 21 Meta Zupančič (E), 22. Alenka Luks (T), 23. Sanja Ribč (ISEZ), 24. Barbara Zajc (T), 25. Petra Oblak (A). 26. Barbara Tratnik, 27. Kristina Rihtaršič (obe ŠP). 28. Meta Fužir (IEZE), 29. Mojca Kern (ERO). 30. Jadranka Kambič (K). 31. Maja Azaraov (ISEZ), 32. Saša Bezek (A), 33. Smilja Slavec (Delta), 34. Marjeta Švajger (K), 35. Helena Humljan, 36. Suzana Ališič (oba ISEZ), 37. Ančka Verbič (E): Moški razred G: 1. Damijan Hafner (K) 28,52,2. Janez Wauth, 28,81, 3. Marjan Peharc (oba T), 28,97, 4. Oton Govekar (K). 28,98, 5. Rudi Benedik (T). 29,24, 6. Marjan T reven (ISEZ), 29,25,7. Peter Keše (ERO), 29,59, 8. Dušan Pirc (KE), 29,61, 9. Jule Jovančič (CEO), 29,63, 10. Brane Tomažič 29,94, 11. Franc Bajželj (oba T). 12. Pavel Košir (A), 13. Jože Pintar (ERO), 14. Ferdo Planinc, 15. Dušan Dolničar (oba IEZE). 16. Peter Križaj (T), 17. Stane Lampe (ISEZ), 18. Božo Boštnar, 19. Adi Pretnar (oba ŠP), 20. Izidor Mlekuš (AE), 21. Milan Grohar (ERO), 22. Bogdan Pavlin (KON)., 23. Karel Lazar (A). 24. Aleksander Škerlj (IEZE), 25. Rado Faganel (K), 26. Peter Šifer, 27. Tone Kovačič (oba IEZE), 28. Anton Tominc (E); Moški razred F: 1. Milan Čelik (ERO). 28,03, 2. Roman Pikec (K), 28,03,3. Jože Korajža in udeležba na igrah sta pomembni, saj vsi le ne morejo biti vrhunski smučarji. Rezultati: Veleslalom: Ženske razred C: 1 Marija Pirc (KE). 31.49, 2. Stanka Bajič (A). 31.64. 3. Majda Bertoncelj (K). 32.03. 4. Nevenka Lavrič (IEZE). 32,63. 5. Dani Rihar (A). 33.18. Francka Deželak (T). 34.08. 7. Cveta Kokovc (AE). 34.11, 8. Darinka Bohinc (K), 34.89. 9. Lojzka Kogoj 36.14.10. Damira Bric (obe A), 36,18,11. Ana Zevnik (T) 12. Kristina Gartner (ŠP). 13. Meta Šparovec (T). 14. Joži Kosec (ERO), 15. Margerita Coš (ISEZ), 16. Vera Hribernik (ERO). 17. Kati Jazbec (E), 18. Majda Tratnik (ŠP). 19. Marija Kavčič (IEZE). 20. Vida Vidic (T): Ženske razred B: 1 Tanja Svet (IEZE). 27,88. 2. Mojca Verdnik (KE). 28.41, 3. Heda Bevc (IEZE), 29,76. 4. Meta Turnšek (Kiber.) 30,29, 5. Minka Mohorič (ŠP), 30,55. 6. Stojana Vesko-vič (Avtoel.). 31.80, 7. Ljudmila Pačnik (CEO). 32,09. 8 Cvetka Šolar (ŠP). 32.17. 9. Jana Jevševar (Kibernet.). 32.49, 10 Mojca Razpotnik (Avtomat.). 32.53.11. Dam Mlinar (IEZE). 12. Francka Vidic (ŠP). 13. Metka Vister (T). 14 Vida Rozman. 15. Miroslava Gros. Kibernet. 16. Ivanka Skubic. Kibernet.. 17. Ivanka Jeruc (vse K), 18. Brana Pivk (CEO). 19. Sonja Malovrh (E). 20. Jerca Srebrnjak (T). 21. Vida Recelj (IEZE), 22. Irena Artač (A). 23. Magda Vraničar (ERO). 24. Lojzka Žerovnik (Delta). 25. 29,41,5. Romana Štular (K) 29.68, 6. Nika Benedičič (ŠP). 29,79, 7. Jožica Potočar (IEZE). 29,85, 8. Katarina Holi (KE), 29,89. 9. Metka Krvina (E). 30,38, 10. Zvezda Cer (Delta), 30,38, 11. Marka Nadreja. 12. Maja Mavrič (obe AE). 13. Jasna Soklič (ERO), 14. Alenka Šimic (T), 15. Damjana Sever (IEZE). 16. Alenka Drobnič (A), 17. Tatjana Jagodič Bergant (Delta), 29,58,4. Polde Gartner (ŠP). 29.72. 5. Mitja Krampi (K), 29,84.6. Franc Lavrič (T), 30,07,7. Miha Škerjanc (A). 30.09, 8. Janez Medic (E), 30.22, 9 Andrej Šmuc (ISEZ), 30,50.10. Sandi Pavlin (CEO), 30,50,11. Ervin Ložar (ISEZ), 12 Janez Koruza (KE), 13. Jože Šober (A), 14. Tone Sladič (IEZE). 15. Ivan Resnik (T), 16. Hugon Zaplotnik Ni kaj, v Iskri imamo dobre smučarje. >OZD Iskra frl' meritvah rezultatov tokrat ni mio nobenih zapletov. 17' Ronald Malej (KE). 18. Peter Le-°ai1 (H, 19. Srečko Čuk,20. Jože Rlhta-LSIC (oba ŠP), 21. Ivan Čarman (T). 22. t, or;, i, ivan uarman (i čč. 24arol_Grubar, 23. Martin Pekalj (ISEZ), kuž šimec (KON). 21'- Tone Majcen (IEZE). 25. Anton Mle- AmonA426 F-nC B°,C (ISEZ)' 27 ERO. 33,87, 5. Primož Majerič, Delta. 34,01, 6. Ivan Kemperle, ŠP (K. E.) 35,11, .7. Marjan Drinoveč, Telematika, 35,23, 8. Franc Faganel, Kibernetika, 35,48. 9. Hinko Ule. Telematika, 35,84, 10. Janez Ozebek, Telematika, 36,04, 11. Marko Polanšek (ERO), 12. Dimitrij Ježe (A), 13. Jože Berce, 14. Ljubo Meglič (oba K), 15. Boris Vedlin (CEO). 16. Samo Reja (KE), 17. Tomaž Rupnik (ŠP), 18. Martin Selan (A), 19 Andrej Vojin (KE), 20. Mitja Kokovc (A). 21. Zdravko VViler (ŠP), 22. Alevko Jeruc (Delta), 23. Janez Hafnar, 24. Franc Orel (oba KE), 25. Srečko Slapšak (IEZE),26. Pavle Zajc. 27. Edvard Malnarič (oba KON), 28 Mitja Zornada, 29. Vladimir Čadež (oba ISEZ), 30. Franci Novak (CEO), 31. Emil Glavič (IEZE). 32 Milan Doganac (ISEZ), 33. Avi Šarn (Delta), 34. Ludvik Praprotnik (E), 35. Jure Mohorčič (K), 36. Zlato Potočnik (KE), Moški razred C: 1. Tomaž Pogačnik, Kibernetika. 32,23, 2. Zdenko Pave, Kibernetika, 33,10, 3. Mirko Gaser, ŠP, 34,73, 4. Ciril Kraševec, (K. E.) 35,15, 5. Stane Žvanut. Avtomatika, 35,24, 6. Slavi Pretner, Avtoelektrika, 35,45, 7. Šparovec Viktor. Kiber., 35,49, 8. Janez Čadež, Telemat., 35.59, 9. Brane Buku-dur, Avtoelekt., 36,39,10. Janez Ažman, Delta, 36,42,11. Marjan Debeljak (ERO), 12. Milan Miklavčič (ŠP). 13. Darko Zdešar (E), 14. Tomaž Šturm (KE), 15. Franc Gros (ERO), 16. Iztok Zahanaš A vtomatika Je ekipno zasedla tretje mesto, medaljo pa je Tonetu Kastelicu izročil Pavle Gantar (CEO), 29. Dušan Jerše (CEO), 30. Boris Tertnik (ŠP), 31. Janez Hribar (CEO), 32. Frane Kuzmanič (KE), 33. Rajko Brlenič (KON). 34. Ivan Bartolovič (ISEZ), 35 Bojan Šavli (AE), 36. Jože Taler (KE), 37. Bogdan Naglič (CEO), 38. Viktor Rajšek (ISEZ), 39. Stane Buh (DELTA), 17. Dušan Terčelj (A), 18. Janez Selak (IEZE), 19. Franc Jelenc (ŠP), 20. Janez Semič (DELTA), 21. Marjan Pipan (KE), 22. Marko Mrak (IEZE), 23. Igor Šaren (T), 24. Milan Koren (AE), 25. Jože Mrgole (T), 26. Blaž Fister (K), 27. Jože Zalaznik (ISEZ), 28. Stane Kermelj Najbolj ponosni so bili seveda tekmovalci — veleslalomisti in smučarji tekači iz Kibernetike za osvojeno prvo mesto med ekipami, medaljo pa je prejel njihov dosedanji športni referent Jure Mohorčič. 270?.ki_ra*red E: 1. Jože Žakelj (CEO), (K) ,SP*’ 27-89. 5- Franci Kemperle rT|^a6i(LST28R,3hia8(Sk7o 10 Anri3rl' M Mal'ia Modic (ISEZ), 28,36, dic?^r?'Nunar (T)' 28.93.11. Miro Vi-Gar ni' !L.Albln Mak (IEZE), 13. Miha Martinin^p*' 14' Janez Kejžar (K). 15. tudenlte* (T>' 16- Marjan Pods-18 Rn6k ^ 17■ Boštjan Škorjak (A), Erece?A? oSnke„del1 CEZE)' 19- Marko jaz Tri™ 20; Al°iz Tomše (T), 21. Mat-(K£) 23VeAnd<3E<3*’ 22 j07e Nadižar SipBBE: Jure 7 ,n' "tU30- Edi Terlikar (A), 31. (ISF7i fan (ERO), 32. Franc Čarman DečmL3 ,^?ter Virant (KE), 34. Peter >/3s iz Servisa? , ,o 23.11> 22.48,9, 9. Franc Perkojn^ji.^: [čar (j n drsi (T). Kamnikar, 17. Boštjan^ ^ ^ g ic ret kv ' 'Q 1 .ii-1; t Zlato Čanč ISEZ. 14. Andjjfl J0<, (K), 15. Janez Rebernik (JL „ (J ............... Boštjan O1* aC IEZE), 18. Tine Erce tA). Ker5«, Potrebuješ (E), (A), 21. Jani Jazbec (E), 44 ^ .^ti-žnarič (KE). 23 Bolan F*- v Aljoša Modic (KE). 1. Ekipna uvrstitev: Ženske ^^jir f ISEZ 511, Elektronika511.l0o6. ______________ pa 514, 9. ERO 1003 10. zal DELTA 1526, IKM 1526. ):'tgTElilz*om'N'S^.S Elektronika 68, 10. CE° onden&' ?Ž67!lkW^vskupnci'3^ netika -9, 2. široka potr^P g matika 8,’ 4." IEZE 13, S.Teler* ^9 6. Komb. ekipa 545. 7. ^ 10.^ Elektronika 579. 9. ERO ^ 1554, 11. IKM 2104, 12. DEL Kondenzatorji 2593. Legenda: . |Si# KE - kombinirana ekip3 |S£ A Commerce, ZORIN. soi,ndenz* - Avtomatika, KON-^ef^ torji, T-Telematika, K ja, E tika, ŠP — Široka P°tr0 .' (£,to: ima, — Oirurxa r- iQ\W Elektronika BesedHo^eŽ »Me je prehitela, me ni prehitela...« Lepa lema za žens preglednico režuitatov.\\\?.\ Id klePe Podlistek f^ših trideset let P/Se; fin Željeznov $li'd!rekt°r Iskre K°slav Marinič lU(ti sam Sč£ispeval ^°/ega truda t0®n°yan jn 0r)a. ki je bil seveda ki?' T° je biiPvStavl*en z dekl"e-tii Izhajal , j,ekoslav Marinič, ^6kt°ria TZ2a9reba’ z mesta 9rebu __ °vaTne žarnic v (Mimogrede omenimo drobno, a malo znano dejstvo, da je imela v tem času Iskref direktorja, ki pa ni nikoli prišel v Kranj. To je bil Franjo Safarik, ki je bil z dekretom z dne 14. maja 1948. postavljen za direktorja, a zaradi bolezni takrat dejansko svoje funkcije ni mogel prevzeti.) Vjekoslav Marinič je bil vsekakor mož, ki je prišel takrat v Iskro v pravem času, v času, ki vsekakor ni bil niti lahak, niti preprost, saj se je takrat začelo, danes že zgodovinsko tako imenovano informbirojevsko obdobje, ki je vsekakor predstavljalo eno izmed najtežjih obdobij naše sodobne zgodovine. Ko je prišel Marinič v Kranj, je kranjska Iskra zaposlovala 1.415 delavcev, ob njegovem odhodu, 1. januarja 1953 pa je število zaposlenih narastlo na 2.206 delavcev. Kratek Mariničev življenjepis, danes ni več, žal, med živimi, smo potegnili iz listin, ki jih hrani personalna služba v zagrebškem gigantu »RadeKončar«. Meddru-gim je bilo v teh listinah zapisano: »Vjekoslav Marinič se je rodil 3. maja 1913. v Ičičih pri Opatiji. Osnovno šolo je obiskoval v Opatiji v letih 1920 — 1924, tri razrede obrtne šole, v letih 1924 — 1928 pa v Zagrebu, nakar je služboval v trgovini, od 1931 do 1938. Starojugoslovansko vojsko je služil v mornarici v Šibeniku v letih 1934/35. Član predvojnih sindikatov URS je postal 1935 leta. Okupacijo Jugoslavijejedoča-kal med zdravljenjem v To- puskem. Ilegalno jč za narodnoosvobodilno gibanje začel delovati 1941. leta v Zagrebu, 1943. leta pa so ga ustaši v Zag re-bu aretirali in odgnali v taborišči, najprej v Staro Grad iško nato pa v Lepoglavo. Leta 1945 so ga partizani zamenjali za ujete okupatorje in februarja 1945 je prišel na hrvaško osvobojeno ozemlje. Takoj po osvoboditvi so ga demobolizirali kot borca. V komunistično partijo je bil sprejet leta 1942. V Iskro je prišel, kot smo že zapisali, z dekretom za direktorja oktobra 1948, s 1. januarjem 1953. pa ga je z odločbo 213/1 službeno razrešil zaposlitve v Iskri takratni ministerza industrijo in rudarstvo LR Slovenije Franc Leskošek—Luka. Iz Iskre seje Marinič spet vrnil v Zagreb, kjer je 1. februarja 1953. nastopil službo v tovarni »Rade Končar«, kot upravnik proizvodnje pomožnega programa. V Končarju je ostal do marca 1957., nakar se je zaposlil s 1. IV. 1957 kot komercialni direktor v zagrebškem podjetju Tekstilstroj. V vsem tem času je bil šestkrat nagrajen, prejel pa je tudi orden zaslug za narod II. stopnje. To so suhoparni podatki, ki se nam jih je posrečilo zbrati, vendar pa prepustimo živo besedo Mariniču samemu, ki jo je bil v srbohrvaščini zapisal za deseto obletnico Iskre. Njegov prispevek je objavila takratnadruga, jubilejna številka revije »Iskra« z letnico 9 v ni 0(y,____________________t __________ . °r Iskre. Četrti z desne v prvi vrsti je Vjekoslav Marinič l 8 'T"~—-—____________________________________________ ' ' lnarec 1986 Vjekoslav Marinič 1956 (II. letnik) v srbohrvaščini, s sliko na strani 40. Takratne Mari-ničeve besede posredujemo zdaj v slovenskem prevodu: »Štejem si v čast, da lahko ob desetletnici obstoja Iskreiskreno čestitam k ogromnim uspehom Iskre, ki so znani tudi zunaj meja Federativne ljudske republike Jugoslavije. Mislim, da uživa danes Iskra velik ugled prav zavoljo svojih kakovostno izdelanih proizvodov. Zelo dobro se spominjam, ko sem prišel v tovarno 1948. leta kot voditelj, da sem na pogostih sestankih govoril, da mora Iskra dati čim več kakovostnih izdelkov in da bo prva, ki bo omogočila našim mestom in vasem, da bodo gledali filme z Iskrinimi kinoprojektorji in, da se bo na ta način kulturno dvigalo delovno ljudstvo. To seje uresničilo in danes redkokdaj prideš v kako mesto, da bi to ne bila resničnost. Kadar človek to vidi, mu je ljubo kot borcu za izgradnjo socializma in še kako ljubo, če se spomni, da je vendar tudi sam osebno prispeval delček svojega truda za to. Danes, ko je delavsko samoupravljanje že našlo svoje oblike dela, ko je organizacija, kakršna jev Iskri, nezavidljivi višini, so uspehi še večji, to pa je videti tudi v sleherni trgovini z električnimi predmeti, kjer je na izdelku zapisan znak Iskre, teh predmetov pa je danes že kar precej. Verjemite mi, da, čeprav je minilo že več kot tri leta, odkar nimam več ožjih stikov, vendarvem veliko o vašem delu in me sleherni uspeh zelo veseli. Kajti lahko rečem, da sem se tudi sam veliko naučil od delovnega kolektiva in, da te izkušnje uporabljam pri svojem delu. Tudi ob tej priložnosti bi se rad delavnemu kolektivuzahvalil, ker se me je spomnil in, da vas kot bivši voditelj vzpodbujam k še boljšim rezultatom, da bi tako Iskra še naprej ostala ponos Federativne ljudske republike Jugoslavije.« Iskra Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o., Izobraževalni center Iskre, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje specialistično izpopolnjevanje po programu: Računalniško podprta simulacija poslovnega odločanja v času od 20. do 22. 3. 1986 in 24. 3. 1986 Specialistično izpopolnjevanje z uporabo računalnika, spremljevalca sodobnosti, ki bo že petič uporabljen v programu izobraževanja delavcev v mednarodnem poslovanju Iskre, je namenjeno predvsem vodstvenim in vodilnim delavcem, ki so končali ZT šolo v Iskri, ali seminar Mednarodno industrijsko trženje in računovodske informacije za upravljanje v mednarodnem poslovanju. Seminarja se lahko udeležijo tudi delavci, ki sodelujejo v poslovodenju in imajo ustrezna znanja iz poslovnega računovodstva. Vodenje poslovanja v konkurenčnem boju je izredno zahtevna naloga. Simulacija poslovnega odločanja bo omogočila, da bodo udeleženci odločali o poslovanju OZD, spoznali posledice odločitev in jih tudi popravljali. Rezultati poslovanja bodo primerjani s plani poslovanja, ki bodo izdelani vnaprej. Poslovna igra bo dala odgovor na to, katera skupina udeležencev je bila najbolj uspešna pri vodenju OZD v enakih pogojih tekmovanja med enakimi OZD. Ste pripravljeni napredovati v strokovnem vodenju in poslovnem odločanju? Vsebina: 1. Obrazložitev zasnove simulacije 2. Oblikovanje politike OZD in konkretizacija letnih planov 3. Izvajanje simulacije v normalni konkurenci med OZD Nosilec programa: , Visoka ekonomsko komercialna šola, Maribor in SOZD Iskra, Ljubljana Vodja programa: Bogdan PELC, dipl. ekon. Čas in kraj: S programom specialističnega izpopolnjevanja bomo pričeli 20. 3. 1986 ob 8. v hotelu Transturist v Škofji Loki. Zaključek seminarja — obravnava rezultatov bo 24.3.1986 ob 15. v Iskra PPG. Cena: 28.000.- din Prijavnice pošljite najkasneje do 11. 3. 1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževali^ center, Ljubljana,Trg revolucije 3/XI — Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacijeo organizaciji seminarja dobite na tel. št.: 061/222-212, o vsebini seminarja pa na tel. št.: 061/213-213, int.: 35-93, pri Bogdanu Pelcu. Objave ,sliza Računalniško podprta simulBc,P poslovnega odločanja Vsakdanja praksa kaže, da nam močno primanjkuje SP0S°^vlj6^6, ocenjevanje bodočnosti. Kako poenostavljeno bi bilo poslovn _gVgri» če bi poznali posledice svojih odločitev že vnaprej? Naša Pre temeljijo pogosto na pridobljenih poslovnih izkušnjah. hko'' . Pri pridobivanju izkušenj za boljše poslovne odločitve nam la ^ jepc>s pomaga računalniško podprta simulacija poslovnega odločani • ^0s> tala pomembnejši program izobraževanja za izpolnjevanje bljanje strokovnih delavcev v Iskri. , , Udeleženci strokovnega izpopolnjevanja so med simulacijor J0\ot^r skupine, ki prevzemajo v upravljanje proizvodno organizacijo z ^igr# mi: zmogljivostmi, stroški, kakovostjo, zalogami, premoženjsk 0|0čf itd. V okviru skupine si udeleženci razdelijo vodstvene funkcije . ime proizvodne organizacije. 0 kot f Vsem skupinam je zagotovljen enak začetni položaj, podo 11 maratonu na štartni črti. Vse organizacije, ki jih vodijo skupm začetku enake tržne deleže. slov,1<,Sk Pred pričetkom simulacije mora vsaka skupina zasnovati P° bnoVsa_ rategijo organizacije za obdobje treh do petih let. Seveda je P0* .^„6 P1 element te strategije tudi številčno opredeliti n. pr.: letne k oizvodnje, obseg prodaje po letih, obseg izvoza po letih, le*nl redh^ , tržni delež, itd. Simulacijo ustrezno popestri primerjava vneo P izdelano strategijo organizacije in doseženimi rezultati pokonc ciji. Včasih res ni moč verjeti od kod je prišlo toliko optimizma skupinam, ki so napovedali bodočnost. Primerjava napovedi D Ve*1' (petletnih načrtov) in dejanskih rezultatov pa pokaže kaj klavrno ^ dar ima simulacija prednost, da ne povzroči gospodarske sk odločitve izvajajo takorekoč v laboratoriju. oči°ter* Poslovne odločitve sporoči vsaka skupina računalniku s pom > 0Ai, nala. Odločitve veljajo za trimesečno obdobje, pomeni, dask k očajo 4-krat letno. Odločitve se nanašajo na: stopnjo izkorišča b0|js Ijivosti (proizvodnja in stroški), na stopnjo kakovosti (s^abslLroiZv, izdelek), naprodajnocenovdinarjihintujivaluti, naspremembOk^pia#' nih zmogljivosti (investiranje) in na zadolževanje (najemanje, a vanje kreditov). na ni • Vse organizacije ponudijo svoje izdelke na istih trgih, ki fv ^go'1 neomejene absorbcijske sposobnosti. Zato računalnik na osn trna izračuna in sporoči udeležencem prodane in izvožen ,bu tul Povsem naravno je, da tistemu, ki je dal najslabšo ponudb0^ 0br^f ostane največ izdelkov v skladišču. Prodane količine služijo za- poslovanja v obdobju, sestavo bilance, izračuna značilnih k a- Ker je simulacija interakcijska, se stanje posameznih skupin minja ter se pokaže uspešnost, ali neuspešnost. Predvsem P org8 posledice odločitev v kompleksni povezanosti splošne ekono nizacije ter njene finančne ekonomike. ^„iin(0d0,f ud bu arsupuie uurvaj [dz.nunu uuiictsaju yieue iid. led^ P v izkušnjah, splošni razgledanosti, posebnih znanjih, itd. Ne g erjtve rametre dobi vsaka skupina potrditev, ali negacijo svoje u . rezul,a poslovni politiki na začetku simulacije, v primerjavi z dosežem ob zaključku. rStitevSll-h Program simulacije vsebuje tudi ocenitev dela skupin in razv pin po doseženih rezultatih. Ocenjevanje temelji na več k kriterijih. WBKBkZahvale Ob smrti drage mame Marije Kapun ^ se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD . niča in končna kontrola — za izraze sožalja in denarno pon^ feno obliko višjega izobrževanja za izpopolnjevanje ne lzobrazbe v okviru programa: ^ šo/a za načrtovanje ^oelektronskih vezij v Iskri 0t, 25• 3. do 25. 4. 1986 nim razvidi0 'zP0Po|ojevanje je namenjeno mladim in perspektiv-Ur|iPoiarnikcem kompleksnih elektronskih sistemov z uporabo Vsebina-p uP°rabniških obsežnih integriranih vezij. *err|akko li°9ram dela pokrivajo naslednje teoretične in praktične 1 e skupine: 2. stan0ri S račrtovania unipolarnih integriranih vezij 3. račun i--6 metoc*ologije načrtovanja integriranih vezij žnih .alr|iška programska oprema za načrtovanje obse- 4 "=«S*knjh„Ltg9,rlranih VeZli Šola bo potekala pod vodstvom izkušenih pre-k^ektnVil načrtovalcev integriranih vezij iz Iskre in s Fakultete ^amer, hniko v Ljubljani. Pouk bo celodneven, pet dni v tednu. Področja -e' da udeležencem osnovna teoretična znanja s ^Porabo na.cr,ovanja integriranih unipolarnih vezij ter s področja vanje intP~cunalniške programske in strojne opreme za načrto-delu šole nranih.vezii' Praktične vaje bodo potekale v zadnjem Primerih teamskega dela na konkretnih načrtovalskih znanja u„udeleženci bodo po uspešno opravljeni šoli in preskusih nih vezjj pos°dljeni za razvoj unipolarnih uporabniških integrira-distribu "a nai[r|oderr^jši opremi Iskre DO Mikroelektronika za ^ no računalniško podprto načrtovanje. TranstLirkt A6Č Pro9ram šole se bo pričel 25. 3.1986 ob 9. v hotelu druga temaici *a '-oka' kjer bosta v prvem tednu potekali prva in Iskri, DO Mikroelektronika, Ljubljana, Sola spe^alska skupina. Stegneir° nadalievala v L..... .... ... . . . tematskaVl.’ k)er b°sta od 7.4. do 25.4.1986 potekali tretja in četrta ^ skupina. Mubl^g' pRavnice pošljite na Izobraževalni center SOZD Iskra, telefonu°mR0il?netae informacije o organizaciji seminarja dobite po Po telefoni,!222"212 (Sonja Vrhovec), vse ostale informacije pa °nu (061)576-311 (dr. Franc Runovc). , Sonji Vrhovec. ' '29ubi dragega očeta seiSk!°na Gtobočnika $6 j^krg vu2razesožaii/al*U*emsodelavkam in sodelavcem TOZD Merilne naprave adPjipoti a' podarieno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njego- o, žalujoči sin Tone °bbol, A . 'IZ9ubl mojega očeta ^TzGubenška ^ ®tikala 7Valiuiem vsem sodelavkam in sodelavcem iz obdelovalnice a 1 zraze sožalja in denarno pomoč hčerka Lojzka Ramljak n^ec 1986 Iskra Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o., TOZD — Tovarna orodij, o. sub. o., 61000 Ljubljana, Stegne 15 Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge Samostojnega projektanta—razvijalca orodij ali konstruktorja projektanta za orodja Pogoji: visoka, ali višja izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri konstruiranju orodij, poskusno delo 90 dni, osebni dohodek 110.000.—, oz. 130.000.— din Dveh strugarjev Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj nazahtev-nih delih struženja, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek od 88.000, — do 104.000,— din Rezkalca Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj nezahtevnih delih rezkanja, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek od 95.000, —do 120.000,—din Dveh profilnih brusilcev za najzahtevnejša dela na profilnem brusilnem stroju JUNG Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, dvoizmensko delo, poskusno delo, 60 dni, osebni dohodek od 120.000, — do 160.000,— din Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Iskra Iskra — Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, o. sub. o., TOZD — Center za avtomatsko obdelavo podatkov CAOP, b. o., 61000 Ljubljana, Trg revolucije 3 objavlja prosta dela in naloge 1. Projektiranje na računalnikih Iskra Delta (1 sodelavec) za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, 3 mesečno poskusno delo, 2. Programiranje na računalnikih Iskra Delta (1 sodelavec) za nedoločen čas', s polnim delovnim časom, 3 mesečno poskusno delo. Pogoji: pod 1 — visoka izobrazba tehnične smeri, pod 2 — višja, ali srednja izobrazba. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na podobnih delih in nalogah, znanje programskege jezika COBOL. Poleg zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri upoštevali tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih vrlin. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Iskra Zorin, CAOP, Ljubljana, Trg revolucije 3. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh posprejemu sklepa na delavskemu svetu TOZD. stran 21 Objave Iskra Iskra — Industrija baterij Zmaj, n. sol. o., 61000 Ljubljana, Stegne 23 TOZD Baterije Ljubljana 1. Energetika Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v Delovni skupnosti skupnih služb za nedoločen čas i, n2lel' Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe — elektroenergetik delovnih izkušenj, ali V. stopnja strokovne izobrazbe in 3 letao ^ nih izkušenj, z možnostjo ugotavljanja delovne zmožnost • skusno delo traja 60 delovnih dni. 1. Konstruktorja I. 2. Kovinorezkalska opravila za nedoločen čas Pogoji: VII/1 stopnja strokovne izobrazbe — strojna smer in 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 60 delovnih dni. za nedoločen čas |-vnih Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe—rezkalec in 4 letadei izkušenj. Poskusno delo traja 40 delovnih dni. 2. Konstruktorja II. 3. Administrator za nedoločen čas Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe — strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri konstruiranju orodij, ali V. stopnja strokovne izobrazbe — strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj z možnostjo (dokazovanja) ugotavljanja delovne zmožnosti. Poskusno delo traja 50 delovnih dni. za nedoločen čas — v skladišču gotovih izdelkov. 'nul3^1,' Pogoji: II. stopnja strokovne izobrazbe, administrativni manipu^gio ali blagovni manipulant in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusa traja 40 delovnih dni. 4. Transportna opravila za nedoločen čas =0|a, Pogoji: I. stopnja strokovne izobrazbe — končana osnOV^(jni-mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 40 delovnih TOZD Specialne baterije, Šentvid pri Stični 3. Vodja investicijske dejavnosti za nedoločen čas Pogoji: VII/1 stopnja strokovne izobrazbe—smer strojna, elektro in 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 60 delovnih dni. 3 1. Konstruktorja 4. Komercialist nabave za nedoločen čas za nedoločen čas Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe — strojne, oz. ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, ali IV. st. strokovne izobrazbe — prodajalec in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 50 delovnih dni. Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, smerstrojni tehnik ih^ delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 40 delovnih dni. 5. Administratorja 2. Kuharski pomočnik ^ za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem "°:^e|oV' Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe—smer kuhar in2 len nih izkušenj. Poskusno delo traja 40 delovnih dni. v splošno kadrovskem področju za nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe, poklic administrator in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 30 delovnih dni. 3. Transportna opravila 6. Administratorja v finančno računovodskem področju za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe, poklic administrator in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 30 delovnih dni. za nedoločen čas -0|a, 3 Pogoji: I. stopnja stokovne izobrazbe — končana osnovna s . mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 40 delovnih Organizacija ima urejeno družbeno prehrano in organiziran Pre na delo z lastnimi avtobusi. ■evanilJ Interesenti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izp0^! ,erijip pogojev kadrovski službi Iskra — Baterije Zmaj, Industrijah3 svetilk, Ljubljana, Stegne 23 v 8 dneh po objavi. hirahi11 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zD prijav. Iskra Iskra Kommerce, n. sol. o., TOZD — Zunanji trg, n. sol. o., 61001 Ljubljana, Trg revolucijeS vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje naslednjih del, oz. nalog, za nedoločen čas Izvozni komercialist Pogoji: — inženir elektrotehnike — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje francoskega, ali angleškega jezika — 3 mesečno poskusno delo Kandidati naj vloge v roku 8 dni po objavi z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na naslov: Iskra Commerce, Kadrovski sektor, Ljubljana, Topniška 58. Klub štipendistov vab1 ikj, Se ukvarjaš z elektroniko, imaš probleme s svo'\im} jz?e buješ instrumente, izgubljaš čas po trgovinah, ko iščeš -Mogoče potrebuješ samo nasvet, informacije, načrt, idej / Oglasi se v klubu! aobi^1 Če ne potrebuješ ničesar od tega pa lahko prideš samo na razpolago so ti revije (SAM, BIT, MOJ MIKRO itd.) nCert,a" Lahko greš z nami na ogled tovarn, izlet, smučanje, K°n planine. Dobivamo se vsak teden ob ponedeljkih in sredah od 1 nastovu: _ , iublial,a' Cesta B/Vlll (nad gostilno Katrca, vhod z dvorišča), i Telefonske informacije 061/222-212, Sonja Vrh°v®cb štipendist<, Kotiček za Iskraše o nam dinarji cingljajo po radiatorjih •majo -'anie radi toplejše ,z°9e' njen mr 'ma s°seda mrzle Vuh^^Vekra °Z pa i® športnik koz0 stanov~-3 *er'rpamo enako fanj ogrevamo!'; ?'ačuienno 'Zrabi anje, ki mo. način šle, VnrVso: in izmerjene temperaturne razlike med dovodom in odvodom izračuna porabljeno toplotno energijo in jo registrira na številčnici. 9a pa zanesljivo S-Ui",' stanuje po blokih in razmišlja ve- X°e i?unaerih °9revanie pa-'ote; nacine ob; navajo. Oglejmo si °®računavanja top- J*'Bračun V°9revanja ;>z^:nu se stroški ogreva- H>ezne' l0pOnek®m ključu na ^IPOn- e9a Odiemolo, w nastopa kot ključ 'ar^sNe' !diemalca ‘oplote. q. stprov aM 9lede na volumen či- nih te|es 9lede na površino s° si L Z' S,en' Pri t®m na-^litopjo^9' “Zmrzljivci« po-obrečaniem°n S,VOph gnezdecih s &čun teinih teies’za'is,i P>topižendlCa te9a ie zma-Jjtakem'eppostoiih. oštevana ra |ačunavaniu tudi ni q. ^''cna mrzlostzime. ^lUhn.^°škov ^ri t6rn nia Po porabi k£daiočo DoPKSeporazdelina o^sePriPorab°. Po stalnem sSno Pd0Mnačinu obračuna »»k.. oba načina, lahko Slika 1 ____ r~~H %alni dn?^l6dniih zakliučkov: ta Vlra.da h posameznika ne Obg. kar SeS,opl°tno energijo 9alCa|noPnri! da raci°nalno. LPOiaValrtn6pravdo nasprotne- oLZuvedbornaKSipavan-azen®r-iL^ttih sirn-vraČUna VS8j dela 5niŠa Porah! k°V p0 porab' s® >”"'itovec liS.slShm 30 merilni mst- eno,Ptikazati u F!emo9očemeri-rab| !h lkJ, Mj pako,nitih merskih SC! ,0Ploto ' h' Wh) po" Stnih. to v ogrevalnih G avnr o sestavni deli toplotnih n=r, ~ za merjenje °Snega medija (voda- ><^ikem^rSo >iia. ""Petaturoprenosne- 'thh-^ska en -"0r.r^,,v a — na osnovi "fc količine medija Merjenje porabe toplotne energije s toplotnimi števci pri nas ureja Zakon o merah in merskih enotah iz leta 1976, oz. Pravilnik o metrolo-ških pogojih za merila toplotne energije iz leta 1980. Osnovni problem še vedno obstaja — sosedje porabijo več, ker ti načini merjenja še ne prikažejo različne porabe v posameznih stanovanjih. V stanovanjih smo navajeni na različne števce in inkasante. Tako je s plinom, elektriko, ponekod tudi z vodo. S toploto tako ne gre. Če bi hoteli meriti, bi moral imeti vsak radiatorski priključek svoj števec. To bi stalo preveč. V tujini skušajo to reševati z indikatorji porabe na osnovi uparjanja, ali na elektronski osnovi. Razdelilniki ogrevalnih stroškov na principu uparjanja Temperatura zunanje površine grelnega telesa se prenaša prek posebnih lamel na merilno tekočino vampuli razdelilnika. Merilna tekočine izpareva v odvisnosti od temperature grelnega telesa. Glede na tekočino, ki izpari, se določi količino oddane toplotne energije posameznega grelnika. Količina porabljene toplotne energije v nekem stanovanju se ugotovi tako, da se na vsako grelno telo postavi tak razdelilnik ogrevalnih stroškov. Na koncu ogrevalne sezone se na podlagi količine izparjene tekočine (seštevek posameznih odčitkov na vseh grelnih telesih v stanovanju) določi delež posameznega porabnika toplote v skupnih stroških ogrevanja. Elektronski razdelilnik ogrevalnih stroškov Oddana toplota posameznega grelnega telesa v stanovanju se ugotavlja na osnovi merjenja tempariiturns rsutiks mod pev- Slika 2 ršinsko temperaturo grelnega telesa in sobno temperaturo. Za merjenje sobne temperature se vgradi temperaturno tipalo venegaod vmesnih zidov, to pa zato, da se onemogoči možnost manipulacije. Temperaturna diferenca med površino grelnika in prostorom se meri s termoelementnim termometrom — torej dobimo napetostni signal, ki ga vodimo do zbirne merilne elektronike in, ki je proporcionalen količini toplotp, katero odda grel no telo. Zbirna merilna elektronika — števec, tako registrira porabo toplote. Vpliv prehoda toplote med obema stanovanjema se lahko upošteva s pomočjo namestitvedoda-tnih temperaturnih tipal v vmesne stene. Glede na smeri prehoda toplote med dvema stanovanjema kaže zbirni števec tako odgovarjajoče manjšo, ali večjo porabo toplote. Zaradi zaščite pred manipuliranjem z napravo, je merilna elektronika povezana v samostojno centralno enoto, ki je podobna števcem električne energije na stopniščih. Morebitne motnje se javljajo v centrali s svetlobnim signalom. Na domačem tržišču so zaenkrat na voljo le toplotni števci, indikatorji ogrevalnih stroškov pa so še v fazi razvoja. Razdelilniki ogrevalnih stroškov na načelu uparjanjaso glede na pripadajoče investicijske stroške v primerjavi s toplotnimi števci izredno poceni. Sistem razdelilnikov ogrevalnih stroškov ima prav gotovo pozitivne učinke glede stimulacije za varčevanje z energijo. To pa imaza posledico želen prihranek dragocene energije. joQoQ°Q |°E3oEE]oEEl $!Efcs3 strar Ob 8. marcu Pesniška žilica tudi tokratni dala miru Juliju Kožuhu j; novogoriške Iskre Avtoelektrike, tovarna velikih zaganjalnikov. Za naše matere, žene in dekleta je spesnil naslednjo pesmico ol 8. marcu: Drage žene in dekleta, naj živi vaš praznik še na mnoga leta! Saj ste naše boljše polovice, radi vas imamo, kot pomladne cvetice. Dekletu fant ter ženi mož, ta dan naj kupi šopek rož! Vsak naj to stori, da v zameno poljub dobi. Žena, dekle, to ni igrača, saj ljubezen vedno vrača. Vse ste polne ve življenja, živite v tančici hrepenenja. Naša moška je dolžnost, ki nikakor ni modrost, da vam izrečemo čestitke, iz —v naših srcih skrite — vizitke. Juli/ Kožuh / L£T0 V0L/TSV /VKP POM/SL/M'D/j J fr brezplačno šolstvo TTjRO PRAGO'B/ B/LO NAJBOL JŠ£' CE b/ AfE /ZVOL/U Z/j POC/T/K/j"- O >- vi - : * ""Sl!'- ^ \ $ K->- KRUTEG* ČLOVEKA #63 SESTAVIL PREBIV, REKA NEMUNAS DUHOVNIK (JOHANN) POTOMEC SODELOV KONGRU- POTOKAI VSEBINA VULKAN. IZBRUHA ŽLEBIČ POTKA DANSKI JEZIKO- SLOVEC iFUSMUS) Pomembrf sejmi v tUF o'1' V mesecu marcu in nekateri sejmi, ki soza^1' $ sodelavce Iskre. Men^ '»olj ristno, da tudi letos z / prevoze z Iskrinim talom na naslednje seji1 A' HANNOVER —CEBIT,00 3.1986 t LEIZPIG - Mednaro00 3,l danski sejem, od 16- "T , g<: HANNOVER — Tehnik 16.4.1986 iti#1®; Vse interesente J bomo zagotovili dnevne obisk navedenih s0i pogojem, da bo za P°S.0\F prijavljenih najmanj Pe'F Cena poleta na osebo ( znaša: <41J HANNOVER 51 LEIPZIG ij Odhodi z letališča Brr''k jlJ '5 6.30 glf ipzigaP infor4 ------------- r Š0 raj, praviloma ob ^ D}f Hannovra, oz. Leipzig3 in 19. kjer si lahko rezervirate*0 v letalu. Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske Industrije — Ljuoiian«--odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni ur*