NEODVISEN LIST ZA wmm VAM ■ m -i' H NI,i Mestne novica. lagovor sodnika Zjed. držav novim državljanom. tSod-nik" zahteva, da novi državljani preki-nijo vsako zvezo z Avstrijo. -"Amerika jc dežela, kjer raštvo umre," se je izjavi ni'k Clarke od sodni je Zjed av v Clevelandu, v peto*, je razdelil 106 novim držav-janom državljanske papirje 'Kadar pridejo ljudje v to deželo, tedaj zgine pri njilh sovraštvo, ki so ga poprej imeli ed seboj, namreč narodno sovraštvo, in vsi se čutijo kot sinovi enega naroda. In v plačilo zato, ker vas je Amerika sprejela pod svoje . varstvo, vam daje hrane, svobodo in življenje, morate vselej najpr-vp misliti na Ameriko. To pomeni," je nadalj-eval sodnik, ^da če se pri naši vladi v Wa-sHingtonu kaj vkrene gledi v*ojske, da morate to za dobro 'prejeti, Četudi je naperjeno roti Avstriji in Nemčiji. Kaj-jti ameriška vlada gleda najpr 1*0 na amerišJke koristi," Nadalje j« sodnik Clarke zagovarjal pobijanje streljiva v Evro-Sodnik Clarke je izrecno povdalrjal novim državljanom, | ki 59/.prišli iz Avstrije, naj po-to deželo, in naj mislijo na Ameriko. Amerik* a in vedno prva, je dejal Clarke. Dokaiite, da je ika najboljša deiela na za življenje, in da je naj je umreti za to vašo novo ino. — Iz tega govora sodnika v Clevelan-4 greenhorn urednik pri i", lahko povzame svoj Napisal je zadnjič, da emu listu ni dovoljena pot r^vstrijo, ker smo proti Av-, ■ ji. Da, s pdnosiom potrjuje-da smo proti Avstriji, naj-;ji tiranski vladi na svetu. vec nima ničesar opraviti vlfdo grofov, baronov in kne-v Avstriji. Nadalje pa po-o greenhormi pri ofcskurne-lističu, da naš list ni pisan Avstrijce, ampak za sloven-delavce v AMERIKI. Tu naša svoboda, tu naše življe-tjb naš kruh. Tudi urednik e" učiva ameriški, in ne jskd kriih. Pazi naj torej, da ne bo nekega dne thimbil Naša naloga je ti naše slovenske deda je avstrijska vlada ša na avetu, vlada, ki s* s krivico in tiranstvom, je Amerika dežela svo-dela in poštenosti. Ena-je izrazil sodnik Levine Common Pleas sodnije, ko četrtek, 30. marca obiskal sko večerno šolo za dff-e. Rekel je: Ko post an e-Slovenci, državljani, je o kot bi Se poročili. A-je vaša nevesta. iPri pk ne smete pozabiti oče-matere, to je vašega last-slovenskega jezika, mate-govorice. Sovražite vlado, r ste prišli. Sovražite ki so vam vladali, toda matemi jezik naj bo po-vsakomur. Vas cesar v A** ni vprašal, £e je vaša koda se začne vojna, cesar rašal ljudstvo naj glasuje, e z vojsko, ampak vprašamo sebe, če bo njemu nje delavske krvi prine-dobtčka. V Ameriki' to e.' Tu mora ljudstvo vse. Lju-bite Ameriko, }lo svobode. sovražite pa tiiiransltvo, sovražite celil kralje, sovražite njih ker te gledajo, da vas temi. 31. mtanca je imel dl-za Slovenski Narodni o, vršila se je zaprise-in volitev'odbo- rov. Predsednik delniške druž be za Slov. (Narodni Dom je dr Frank J. Kern, podpredsednik Josip Kalan, tajnik Frank Hu dovernik, . blagajnik Mihae Setnikar, Vsi možje na mestu V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Frank C erne, Frank M Jakšič in Matt. Petrovidh. V stavbeni odlbor so iz,voljeni Josip Žele, Anton M. Kolar in Louis J. Pire. V finančni od fcor, najbolj važni odbor direk-torija, so izvoljeni : Rudolf Per>-dan, Zofi Birk, Louis J. iPirc, Josip Kalan in Frank Černe. Vsi uradniki so pod varščino $3000, katera varščina se v potrebi takoj dvigne. Seje direk-torija so vsaki drugi in'četrti petek v mesecu v prostorih Slovenske Narodne Čitalnice. Odbori zborujejo po potrebi, pa ne manj kot enkrat na mesec. Za vsa pojasnila pa se je obračati na gl. tajnika Fr. Hu-doverni'ka, 1052 E. 62nd St. —Clevelandska» podružnica Slovenske Lige ima v četrtek, 6. aprila, točno ob 8. zvečer glavno (zborovanje. Volitev uradnikov in volitev glavnega odbora je na programu. Pričakuje se, da se udeležijo vsi člani Slovenske Lige tega zborovanja, iker stvari izvanredne važnosti so na vrsti, posebno Wah, ki je pred enim letom se poročila z Ki tajcem, toži na ločitev zakona. Mms. Chin Wah pravi, da jo je Kitajec vedno pretepal. To je prva tožba za ločitev zakona,, kjer nastopa kot priča Kitajec. -^Nova plačilna lestvica za premogarje je s i. aprilom pol-pomočna. Prodajalci premaga se zberejo v sredo v Colonial; hotelu, da se posvetujejo, kako! naj dvign-eje cene premogu. —»Med farmarji, ki pošiljajo mleko v Cleveland in med Ve likimi kompanijami v Cleve landu je nastal prepir. Ljudstvo' ibo plačalo stroške tega prepira tem, da se mleko podraži. Skoro se zdi, da je -prepir med farmarji in bogatimi mlekarskimi kompanijami umetno na-, rejen. Na vsak način pa je, da farmarji dofbivajo mnogo za: mleko. Farmarska organizacij ja je za nekaj dnij ustavila pošiljanje mleka vsem velikim kompanijam, toda mali mlekarji pa vseeno dobivajo mleko od farmarjev, ker navadno mali; mlekarji morajo vedno veliko več plačati za mleko kot velike companije. Zastopniki velikih icompanij pravijo, da če farmarji dvignejo ceno mleku, bodejo tudi kompaniije prisiljene storiti isto. Velike komipanije plačujejo za mleko od 13— centov galona, prodaja pa se to mleko za 32—40 centov ga Iona. -Dr. Glas Clev. Delavcev, št. 9 SDZ priredi veselico spo-eno z banketom dne 28. maja ob priliki blagoslovljen j a in razvitja novega prapora! —50 različnih žensk je prišlo v soboto v City Hall pred direktor^ Bemana, katerega so napadle, ker je sklenil dekliški) zavod' y Warwnsville zapreti. Grozile so mu in ga obkladale priimki. Direktor Beman se izjavil, da mesto ne more več vzdrževati dotičnega zavoda, ker rabi prostor za jetične bolnike. --štrajk 20 delavcev pri Ferry Cap & Screw Co. je končan. Koifipanija se je udala, da plača minimalno plažo $2.50 na dan. —'The Otis Ste«! Co. ima velikanafee livarne na Broadway in E. 49th St. Ljudstvo, k§ prebiva v okolici, se je mestu pri-tožalo, da se njih hiše neprestano tresejo in mnogo jih je že poškodovanih. Cena zemljišč je silno padla. Kompanifa pa noče sedaj tovarne Še povečati, m gotovo je, da se pričakuje zruienja kake hiše. Mesto bo stvar preiskalo. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, - = 3. 1916.. LETO IX. — VOL. Hess je kriv. Železniška kompanija trdi, da je strojevodja druzega vlaka. zakrivil silno ne-srečo pri Amherstu. Dasi državne in zvezine oblasti še niso določile vzroka, kdo je kriv silne železniške nesreče, ki se je pripetila v sredo zjutraj, in kjer je 28 1 j udi j zgubilo življenje, vendar se je že izjavil D. C. Moon, glavni poslovodja New Central železnice sledeče: "Vse preiskave, ki so se dosedaj vršile od raznih stranij, naznanjajo, da je nesrečo zakrivil strojevodja drugega oddelka vlaika št. 86, iker se za celih 8000 čevljev dolgo potoni zmenil za nevarna znamenja in je celo vozil preko "stop" signala, 3000 čevljev od prvega vlaka. Toda strojevodja Hess je pri zborovanju zvezinih in državnih uradnikov, ki preiskujejo nesrečo, se izjavil, da je imel na celi poti jasna znamenja, Ikatera so mu kazala, da lahko neovirano naprej vozi. iPreisko-valna komisija se je izjavila, da ne bo poprej oddala svojega mnenja glede krivde, d'okler posamezni veščaki natančno ne preiščejo celega signalnega sistema, ki je upeljan na New York Central železnici v bližini tam, kjer se je zgodila nesreča. Železniški uradniki inj uslužbenci železnice pa S9 enega mnenja, da je edino Hess, zakrivil nesrečo, ker ni upošte-; val varnostnih signalov. Gre se pa za to, zakaj je; strojevodja prvega vlaka ustavil svoj vlak, ko stražnik v Stolpu trdi, da je imel strojevodja prvega vlaka "jasno'1 znamenje, torej naj vozi na-: prej. Nadalje pa, ko se je usta-j vil prvi vlak, bi moral signal! kazati drugemu vlaku, da mo-j ra ustaviti, toda drugi vlak ni bil ustavljen, ampak je z brzino 50 milj vozil naprej. Zanimivo je, kaj so izpovedale raz-j ne priče pri zasliševanju. C C* Robertson, strojevodja "Twen-teth Century vlaka", je dejal { Da, megla je bila precejšna, toda jaz sovražim meglo, in se nikoli ne zmenim za njo. Orne1-njeni vlak vozi 70 milj na uro. R. O. Turn-er, krujač pri strojevodju Hess, se je izjavil: Naš vlak je vozil kolikor mogoče liitro kljub megli, kjer smo se takorekoč zgubili. A. Mi. Gates, flagman druzega vlaka je deal: Signal je kazal rudeče in zeleno, kar sem videl še deset minut po nesreči. L. L. Wbitcomb, nadzornik signalov, se je izjavil: Signal Št. 40. je )il enajstkrat izven reda od leta 1913- Trikrat absolutno nismo mogli dognati, kaj je narobe. J. A. Freeman, nadzornik strojev: Pretekle jeseni so dobili vsi strojevodje povelje, da morajo ob slabem vremenu počasi voziti. W. C. Sibila, nadzornik signalov, je dejal: Takoj po nesreči sem pronaj-del, da so bili vsi signali v polnem redu. William Elliot, glavni signalni inženir, se je izjavil: Brez dvoma je, da strojevodja druzega vlaka ni upošte-val signala, ki mu je kazal, naj vozi počasi. Ce je bila megla, imajo strojevodje povelje, da morajo vlak ustaviti, kjer ne vidijo signalov. Hess pa trdi, da mu je signal kazal, naj gre fcittQ naprej. ame- Anglesko uradno poroŽilo. London, 2. aprila. iNemci so poskusili z bombnimi napadi na naše postojanke pri Suohez in Ypres, toda vsi nemški napadi so bili odbiti Tudi poskus Nemcev, da bi zopet zasedli pozicije pri St. Eloi, katere smo jSm pretekli teden odvzeli, je bdi zaman. Villi obkol General Pershing, ki riško armado v M je izjavil, da je bandita blizu. San Antonio, Tex., 2^ aprila. General Pershing je Sporočil generalu Funstonu, ds se je včeraj vršila bitka me 1 enim polkom ameriške konje lice in oddelkom Villovih banditov, tokom katere so bili handltje poraženi, ko so na od-da, naznanjajo, da so dobili na gorskih potih znalke, oziroma sledove koleslja, na katerem se vozi Villa, in pričakuje -se, da bodejo ameriške čete kmalu obkolijo Villo v njegovejn gorskem skrivališču. Ljudje pa, katere ameriška armada srečava na potu, absolutno Zanikajo, da bi kje videli Villa ali njegove pristaše. General 'Persuing je mnenja, d'a se Villa skriva severno od Guerrero, in da nima skoro nobene prilike, da bi pobegnil svojim i preganjalcem. Zopet drugo poročilo je dospelo, da bo Villa vsak trenutek prav lahko vjet. Iz glavnega stanu meksikanske armade v Queretaro, poroča, da je bil Villa takoj nevarno ranjen, ko je napadef s svojimi ibanditi meksikan' sadko v Guerrero, da ral dati nemudoma nogo. če je to poroči no, tedaj je gotovo, da Villa ne more daleč potovati, in da bo ^koro ujet. Jutranje brzojavke naznanjajo, cfa je bil Villa ujet pri Mina-ci,. nekaj milj ju£-no od Gurerra. Toda ta brzojavka ni verojetna. El Paso, 2. • aprila. General Gavira, poveljnik meksikanske trdnjave v Jaurez, je dobil sporočilo, da je Villa pretekli pondeljek napadel meksikan-sko mesto Guerrera, kjer je dobil strel v koleno. Villa je udri v mesto ob 3. zjutraj. Na cesti so se vneli hudi 'boji med ban-diti in meksikanskimi vojaki. Mnogo jih je bilo ubitih na olbeh straneh. Pozneje so Vil-lovi banditje oplenili vse trgovine, toda so pobegnili iz mesta, kakor hitro so se približale ameriške čete. V El Paso je prišlo siinoči napačno poročilo, da so meksikanski banditje prekoračili mejo in napadli a-m>eriško farmo deset milj od mesta. Takoj se je odpeljalo tja vojaštvo na posebnih avtomobilih, toda nikogar ni bilo. Iz Minaca, Mexico, došla poročila potrjujejo, da so Villovi banditje tam umorili tri Ame-rikaitce in enega Angleža, in da so se ostali tujezemci potem le s težavo rešili. Poroča se, da Villa v vsakem mestu, kamor pride najprvo pozove Meksikance, da se mu pridružijo, nakar jim obljubi prostost, toda da začne neusmiljeno moriti povsod in požigati, kjer se mu prebivalstvo upira. Zato je Villa zgulbil vsak ugled med Meksikanci, katerih ogromna večina sama nervozno pričakuje, kdaj bo konec Ville. Ameriško vojaštvo se glasom najnovejših poročil nahaja le kakih 20 milj proč od g-lavnega stanu Ville. Nemci se približujejo Verdunu. ] Nemška armada napada z vso močjo francoske utrdbe znnaj Verdana. Skoro 300.000 mož napada Verdun m utrdbe. Nemci so zasedli Vaux in Malincourt v okolici Verdana. Francosko topništvo siplje smrt med Nemce. Nizozemska se približuje vojni ? Trije napadi Zeppelinov na angleško zemljo v treh nočeh. ni o —1500 uslužbencev Ferro Machine & Foundry Co. dobi od pondeljka naprej višje plače. Zajedno se pa skrajša delavni čas od 10 na 9 ur. Kakih $150--000 bo kompanija več na leto. Kdo bo predsednik? Roosevelt grozi republikancem, da ga morajo vzeti za predsedniškega kandidata ali pa ustanovi svojo stranko. Washington, 2. aprila. Republikanci nervozno pričakujejo narodne konvencije, ki se vrši meseca junija v Ghicagi, kjer ena ali druga stranka. Nasprotno, dobri znanci Roosevelta trdijo, da je molče pritrdil, da sprejme nominacijo, katero dobi od progresivne stranke. Republikanska narodna konvencija aboruje v Chicagi isti dan in teden kot progresivna, toda do-cim vizame pri republikancih dva ali tri dni, da se organizirajo, bode progresivna stranka medtem že imenovala Roosevelta prvi dan za kandidata. In (potem pridne boj na treli straneh. Republikanci morajo vzeti Roosevelta za kandidata ali pa se »boriti proti demokratom in »progresivnim e nobenim upanjem, da ibi zmagali. V političnih krogih se Čudijo novemu prijateljstvu med Rooseveltom in Elihu Root ter senatorjem Lodge iz Massachusetts. Poslednja dva sta republikanca, in pričakovati je, da bo Rloosievelt dobil svoje glasove tudfi na republikanski konvenciji, nakar upa s pomočr jo republikancev postati kandidat za obe stranke, ali bolje rečeno, usiliti se republikancem. Root je znan kot jako upljiven pri repulblikancih,. in ima dovolj privržencev za se% boj, da pride na listo kandidatov, in če je »edaj se pobratil z Rooseveltom, jc to dokaz, da so se republikanci ustraSili trojnega boja in bodejo naredili mir z Rooseveltom. Republikancem je konečno vseeno, kdo je kandidat, samo da so njih vrste bolj polne in da imajo vsak nado, pri tem ujetih* Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 1. aprila. Pri Oliki so avstrijske čete zasedle neko rusko postojanko, zasipale strelne jarke, polomile strelne naprave in se vrnile*v svoj tabor. Poskusen napad Rusov pri Sienkowcih je bil odlbit. Na italijanskem bojišču so zajčeli Laihi s hudim obstreljevanjem tolminskega mostišča. Vsi italijanski nfanterijski napadi so bili odbiti. Laško uradno poročilo. Rim, i. aprila. Na soški fronti se vrše samo artilerijski boji. Avstrijci so posebno hudo obstreljevali naše pozicije na hribih seveno-zapadno od Gorice. Na kraški planoti so hoteli Avstrijci dobiti nazaj fronto, katero smo jim odvzeli pretekli petek, toda njih napad je bil odbit. Francosko uradno poročilo. Pariz, 2. aprila. V Argonskiii gozdovih smo neprestano obstreljevali nemške pozicije pri La Fille Mort. Zapadno od reke Mleose se vrši strašna artilerijska bitka za naše postojanke pri Malincourt in Avocourt. Nemci so napadli vas Vaux, toda so bili ustavljeni od ogromne toče krogeJj iz aa»h topov. --o-- i siv.' ':v;:..-,Y! im Za Evropo naročnina $2.50 JZa Ct+t/d. po poJti $3,0 O $5.50 Taram^xna Jb*oHK<* " . - 0 .-.. VM dopisi ta dmtr a*j m poillja m: "Ctevalaiidska Amerilw", •lit ST. CLAIR AVB. N. E., CLEVELAND, OHIO EDWARD KAUSH, Publisher. LOUIS J? PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25 000 Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign m language only. telephone cuv princeton 189 Entered as second-class matter January Sth 1909, at the post office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3rd,, 1879. _'_ 83 No. 39. onMday, April, 3. 1916. Zapisnik konvencije za Slov. Narodni dom. PRVA SEJA. PRVE KONVENCIJE ZA "NARODNI DOM" V CLEVELANDU, tP AVGUSTA, 1914. Dele&atje kot pohiomočni zastopniki društev tic snidejo ob pol os-mkuri zvečer 3. avgusta v John Grdinovi dvorani. Predsednik Pripravljalnega odbora Frank Cerne otvori konvencijo s pozdravom navzočih, vzpodbujajoč jih k vztrajnemu delovanju, da se uresničijo želje nas vseli. Tajnik začasnega odbora čita imena delegatov in uradnikov. Zapisnikar Anton Petcrlin prečita zapisnik prvih dveh zborovanj, kateri se sprejme enoglateno. Po kratkem razmotrivanju glede pravice Pripravljalnega Odbora se sklene, da imajo člani istega isto pravico kot delegate, z ozirom, tla je odbor to zaslužil za svoje več mesečno delovanje. Vname se živahna debata, kako »c voli kouvenčni odbor. Konečno je odobreno, da se postavi pet kandidatov in volitev je potem tajna. Nominacijo za pretfcednika sprejmejo: Josip Kalan, Avgust Kužnik, Hud. Perdan, L. J. Pire in John Pek olj. Izid glasov nominiranih: Jos. Kalan 37, L. J. Pire 50, J. Peko!j 5, A. Kužnik 19 in R. Perdan 9. Sledi ožja volitev med Kalanoni in Pircein, rezultat: Kalan 61, Pire 44. Na »prejeti predlog se voli dva podpredsednika. Po javni nominaciji in volitvi sta bila izvoljena gospa Nežika Zalokar in L. J. Pire. Javno no-minirana in izvoljena kot zapisnikarja sta Ignac Smuk in Ant. Peterlin. Radi zamude časa se pooblastila delegatov ne pregledajo radi tsploš-nega mnenja navzočih, da se je vsakdo skazal pri Čitanju imen. Konvenčni odbor zavzame svoje mesto. Freds. J. Kalan pozdravi delegacijo. Fr. Cerne kot predsednik Pripravljalnega Odbora poroča o delovanju tega odbora, ki je imel v resnici težavno nalogo izvršiti delo, ki niu ga j* naorčilo javno zborovanje. Izrazi mnenje kako in kje bi se zvršila narodna zgradba z najmanjšimi težkočami. Tajnik Jefeip Jarc poda sledeče poročilo: Izvršil je vse 'delo, ki mu ga je določil Pripravljalni Odbor. Odbor je imel skupaj stroškov $9.30 za znamke in znake, kar je poravnano privatnim potem. Cas zborovanja se odloči od pol osme ure zvečer do desete. Predsednik vzame naznanje poročila društev po delegatih. Dr. sv. Alojzija priporoča podjetje potom delnic ter da je društvo pripravljen^ gmotno podpirati. Slovenska Narodna Čitalnica ;e pripravljena kot kulturen zavod prispevati za zgradbo. Priporoča delnice, toda ne višjih od. in število fctih naj it omeji. Dr. Slovan, št, 3. SDZ poroča, da bo vsak član plačeval 15c mesečno, kateri sklad se obdrži v posebni blagajni, dokler se definitivno ne prične z ddom. Dr. Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ poroča, da prispeva k zgradbi $100 in po potrebi še pozneje. Dr. Slovenija poroča, da prispeva $100 in pozneje še. Dr. Doslužcnccv priporoča delnice ne višje kot $10. Dr. Kras, št. 8. SDZ se strinja is sklepom konvencije. Dr. Srca Jezusovega se podvrže sklepom konvencije. Dr. Napredni Slovenci, št. 5. SDZ poroča, da se pobirajo posebni doneski. Dr. Naprej, št. 5. SNPJ vzame takojJ za $50 delnic. Ne priporoča visokih delnic. Dr. Jutranja Zvezda pozdravlja idejo zgradbe. Dr. Slovenec, št. 1. SDZ priporoča prostovoljne prispevke. Dr. Modem Maccabees priporoma, da se ne izdajo delnice posameznim dsebam. Dr. Lunder-Adamič, št. 20. SSPZ se strinja s sklepi konvencije. Dr. Lipa, št. 129. SNPJ se strinja s prostovoljnimi doneski. Dr. Slovanski Sokol priporoča, da imajo le društva pravico do delnic in ne posamezniki, in da imajo tista tudi boljše ugodnosti pri domu. Dr. Novi Dom, št. 7, SDZ poroča, da dr. prispeva z delnicami in da imajo Vsa društva enake pravice. Dr. Tolstoj poroča, da je gmotno pripravljeno k zgradbi. Predsednik Kalan zaključi zborovanje ob 10. zvečer in poživlja navzoče k drugem zasedenju. Ignac Smuk, t. č. zapisnikar Anton Petcrlin, t. č. poni, zapisnikar, (Pjepisal iz "Clevelandske Amerike" Fr. Hudovernik.) NADALJEVANJE SEJE PRVE KONVENCIJE, 4. AyG. 1914 Glavne točke, katere je konvencija sprejela so: 1. Ime nove stavbe se glasi: Slovenski Narodni Dom. 2. Dom naj <*e zida s pomočjo denic in s prostovoljnimi prispevki. Delnice naj bodo po $10 in jih bo odkupoval direktorij S. N. D. kadat se začne stavba izplačevati. 3. Glavno besedo pri Domu imajo društva. Vsako društVo, ki iz svoje blagajne kupi vsaj pet delnic — $50—. bo ustanovni član Staven skega Narodnega Doma. Druge delnice naj kupujejo Člani pri svojih društvih. Plačevalo se ho lahko na obroke. 4. Za začetek naj se Slovenski Narodni Dom inkorporira za $25.:: o Pozneje '>■<.* glavnica zviša. Za dobitev čarterja jc treba imeti podpisanih delnic za $2.500, gotove svote pa eno desetino tega t. j. $250. 5. Sklenjeno, da se do prve seje dajejo delnice samo društvom, kei 11a tej seji se bodejo delala pravila /a organizacijo, kako naj se posluje nadalje. 6. Vsako društvo, ki pošlje delegate na prvo sejo, se mora podpisati za najmanj pet delnic — $50 — in mora plačati desetino na vsako delnico in sicer takoj pri prvi seji. Lahk(> se pa društva zavežejo za več delnic. Delegatjc društev bodo imeli pri prvi seji toliko glasov, za koli kor delnic se je društvo zarezalo. 7. Vsako društvo, ki je sklenilo vzeti delnice, naj izvoli dva delegata za prvo sejo, ki naj prineseta s seboj vsaj eno desetino obljubljene svote. Izvoljenih je bilo pri zborovanju sedem mož, ki vložijo prošnjo pri državnem tajniku za inkorporacijo. Prošnja je prišla nazaj odobrena iti ima zdaj omenjeni odbor pravico pobirati od društev delnice za podpise. Društva morajo vpisati za najmanj 250 delnic za $2500, pred-no se vrši prva delniška seja. Rabimo torej 50 društev po pet delnic ali 25 društev po deset delnic. Ker se gre tu za splošno narodno korist, je upati, da se bodejo društva odzvala za večje svote. zlasti še, ker se v začetku plača le desetino od delnice. Ostalo se plača tekom enega leta, kakor je bilo prij)oročeno od zadnje konvencije. 8. Vsako društvo, ki obljubi vzeti delnice in je zvolilo dva delegata, naj o tem obvesti odbornika Jos. Jarca, 1358 Marquette Rd. in sicer morata delegata priti osebno na dom, da se vpišeta v delniško knjigo Kakor hitro so vsi pogoji izpolnjeni kot označeno na sprednji skov $40.25 (Prepiasl iz Clev. Amerike, št. 67. IMENIK ZVOLJENIH DELEG; SLOVENSKEGA NARODNI 1914. F. Hudovernik.) ZA KONVENCIJO )MA LETA 1914. Fortuna. Dr. Srca Jezusa Math Oblak. Dr. Sloven rank Strehovec. Dr, Srca ary Kranjc, Ana Blatnik, John Gornik in Anton ,el Luknar in Jos. Travni Dr. Slovenija, Frank Russ, Fr. Spe; John Pekolj, Anton Jakopič, John Lev ski Sokol: Josip Kalan, Vinko Pristav Marije: Terezija Vidmar, Helena Mlati, Ana Povš in Mary Grdina.' Dr. sv. Alo Sterniša. Dr. Dosluženccv: Jdsip Jarc, kar. Dr. Z. M. B.: Mike Žele in Math Mauser., Dr. 2užeinberg: Roman Maver in John Roje. Dr. sv. Jožefa: Josip Stampfel, Anton Jančar in Evstahij Iirezovar. Dr. Edinost: Frank Kajfar in Primož Kogoj. Dr. Triglav: John Tomažič in Frank Sodnikar. Slov. Nar. Čitalnica: t»r. F. J, Kern, Jos. Žele in Hinko Bole. Dr. Janeza Krst. št. 37. JSKJ: Anton Zakrajšek, Al. Zakrajšek, L. J. Pire in John Avsec. Dr. sv. Barbare, št. 6.: Frank Koželj, Jos. Terbovec in George Turk. Sledeča društva SNPJ : Naprej, št, 5. : Konard Lavrič, Avgust Kužnik, John Smer-kč, Frank Hočevar in Jernej Urbas. Dr. Primož Trubar, št. 126.: J. F. Faletič, Fr. I.avrič, John Gabrenja. Dr. Lipa, št, 129.: John Gorjup m Karol Penko. Dr. Napredne Slovenke, št. 137.: Frances Lausche, Zbii Birk in Frances Hudovernik. Dr. Balkan, it. 133.: Jakob Tancek. Dr. Vodnikov Venec, št. 147.: Anton Jerina in Jernej Vrhovec. Dr. Jadranska Vila, št. 178.: Louis Stegovec in John Resinovič. Društva SSPZ. Lunder-Adamič, št. 20.: Anton Kulielj, Ignac Smuk, Frank ( irk, Anton Jankovič. Dr. Jutranja Zvezda, August Strajnar in Anton Jankovič. Dr. L. N. Tolstoj: Josip Kunčič. Dr. Sava, 87: Joftn Pollak in Frank Mulej. Dr. Složne Sestre, 420: Jenny Lavšin. Društva SDPZ. Dr. Delavec, 51: Frank Cerne, Dr. Slovenske Sokolice Fannie Trbcžnikin Ivanka Poznik. Dr. SDZ. Slovenec, 1. Fr. Osredkar, John Mreskvar in John Jalovec. Svob. Slovenke, 2. Fannie Blanč in Josipina Razinger. Slovan, 3: Rud Perdan in John Schlesinger. Napredni Slovenci 5. Frank Lenče, Frank Cvar in John Pirnat. Novi Dom, 7. Alojzij Safran in Anton Kozoglav. Krafs^ Al Levar in Ig. Medved. Glas Clev. Delavcev, 9. John Eržen in Frank Legan. Danica, it. Josipina Jereb in Agnes Zalokar. Ribnica, 12. Frank Virant in Matt Mavsar. Clev. Slovenci, 14. John Kom in Anton Lavrič. France Prešeren, 17. Kred Koblar in Anton Anžlovar. Razna društva: Ladies of Maccabees, 493: Frances Babnik, Julija Brezovar in Frances Modic. Knights of the Maccabees, 1288: John Rebušek, John Kremžar in John Kmc. Slov Soc. Klub: Leonard Poljšak in And. Bogataj. GLAVNI ODBORNIKI PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZA NARODNO ZGRADBO LETA 1914. Frank Cerne, Anton Kaušek, Frank Jakšič, Louis J. Pire, Ignac Smuk, Mihael Luknar, John Avsec, Rud. Perdan, Josip Jarc, Ed. Ka-lish, Anton Kolar, Loute Gornik, John Tdmažič, Dr. F. J. Kem, John Pollak in Anton Peterlin. Pri prvi konvenciji je bio zastopanih 42 društev z 105 delegati. OBVESTILO.. J* Na priporočilo posebnega odseka dr. Naprej, št. 5. SNPJ in po sklepu seje Pripravljalnega Odbora za Slovenski Narodni Dom v Cle-velandu se tem potom sklicuje posebna seja društvenih odbornikov na dan 30. jan. 1916 ob 2. uri pop. v dvoraiii John Grdina. Navzoči naj bodo predsedniki, tajniki in blagajniki vsili društev. Pcteebno so vabljeni uradniki društev, ki so se zavezala postati član Doma na zadnjem zborvanju 1914. Na sporedu je poročilo Pripravljalnega Odbora, in-korporatorjev, govori o Domu in splošen razgovoi^ za boljšo agitacijo. Potem začnemo z aktivnim delom. Naj nobenega uradnilca ne manjka, ker je shod važen za naselbino. Pripravljalni odbor. Ta notica je bila priobčena v Glas Naroda, Clev. Amerika, Glasilo SN'FJ, Proletarec in las Svobode. ZAPISNIK SEJE PRIPRAVLJALNEGA ODBORA 31. JAN. 1916. Predsednik dr. F. J. Kem otvori isejo, pozdravi navzoče. Navzoči so sledeči: Frank Cerne, Rud. Perdan, Dr. F. J. Kem, Anton Kaušek, fohn Breskvar in Frank Lunka. Predsednik dr. Kern pojasni namen sestanka ter apelira na navzoče, da bi se rešila sledeča vprašanja: 1. Ali naj bi zadostovala resolucija in komentar, katera je bila pre-čitana in predložena navzočim odbornikom, kako naj se razpošilja kot apel na vtsa lokalna društva? 2. Kako naj se nadaljuje s tem, da bi se vsaj zagotovo preskrbelo prvo svoto $250.00, katera naj bi služila kot temelj v začetku in kako naj. bi se dotična predplačila sprejemala? Kolika svota naj se določi za varščino začasnega blagajnika? 3. Ali je umestno, da že sedaj določi obroke, po katerih naj bi društva kot delničarji plačevala obljubljeno svoto? 4. Kdaj in kje naj bi se vršila druga konvencija? 5. Kje, kako in koliko naj se oglašuje v slovenskih listih? ()bvestilo g. Kauška se vzame na znanje le toliko, da nameravane ugodnosti, katere mesto mogoče v najkrajšem času ugodi naši naiselbini, prav gotovo ne bodejo zadostovale za nujne potrebe, za katerimi stremi slovenska javnost. Torej omenjeno naj bi nikar ne oviralo pričete ideje in delovanja. Prva točka se sprejme, oziroma vsebina se odobri kot v celoti dostojno sestavljena. Razpošiljanje vsebine *e poveri zač. taj. Frank Lunka, ki naj stvar v najkrajšem času odpošlje na vsa lokalna društva. Točka 2. se odobri eneglasno, tako da bi vsako društvo poklalo po svojih delegativ vsaj nekoliko svoto na prvo zborovanje 15. marca. Plačevanja se pa lahko nabirajo tudi že pred* omenjenim časom. Začasni blagajnik g. Frank Cerne se zaveže, da si bode v teku par dnij preskrbel osebni bond, podpisan od dveh premožnih la'stnikov v naselbini. Se mu dovoli v splošno zadovoljnost vseh fiavzočih. Glede obrokov kakor se glasi točka 3, ni bilo mogoče določiti, kajti stvar bi skoro ne bila ugodna raznim zastopnikom poslanih društev. Plo malem razmotrivanju se sklene, da naj *se vrši drugo zborovanje vseh dmštev delničarjev, v sredo, 15. marca, 1916 in sicer zvečer ob 8. uri v Grdinovi dvorani. Kar se t*če točke 5. se je vršilo posvetovanje, naposled predlaga g. Frank Cerne, da naj bi se poslala ista vsebina, kakor na društva, tudi na vse slovenske čalsopise v Ameriki. Lunka stavi protipredlog, da je to skoro neumestno, ker bi se dalo s tem že v začetku priliko raznim nasprotnikom, da razpravljajo najbolj neumestne stvari. Predlog Lunka je bil sprejet. Le primerna dopisovanja v obliki stvarnih člankov ali doprsov naj bi se razpošiljalo. Delo je prevzel dr. F. J. Kern. V slučaju, da bi delniška društva ne podpisala dovolj delnic za določeno prvo svoto, sc stvar ni rešila, ker je bila kočljiva, sklenilo se je pa, da naj o tem tazsodi skupno zborovanje. Vsi navzoči se zavežejo, da .deluje do sploš nega zborovanja vseh društev kolikor mogoče požrtvovalno. Sklčne se, da bodejo sestanki vsako sredo v tednu, in sicer pri John Grdina. Za ključek seje ob 11.30 zvečer. Dr. F. J, Kern, t. č. predsednik. Frank Lunka, t. č. tajnik. V nedeljo, 30. jan. 1916 pri sestanku vseh odbornikov je bilo zastopanih 26 različnih dmštev. (Konec prihodnjič.) Meseca septembra, lanskega leta, je ruslka na?pr©cfna stranka zgotovila načrt za reforme v Rusiji. Ta stranka ima preoej zastopnikov v ruskem državnem zboru, in od dneva, ko je bil reformni program priobčen, do danes ise je še mnogo dokla-lo in pristavilo; z vso gotovost-jo, se la'hiko pričakuje d"a na stanejo po vojni ogromne ic forme v Rusiji, in delavnih lju> dij v Rusiji je dovod j, ki ne 'bodejo prej odnehali, dokler Rusije Ipopolnama tr» ko m im«l obtrtno ncprillko iRiu Jjpl-Ml: Bil am bolan v*6kot «aofotoln pol. Potmi »m o few roma Zdravilu aa oblati 1a Jrtim Ur m bU olallan. Badl Ut* lahko pri porotam to admvtlo val m. M trpijo Tatod obli to I h naprlUk." Kadar vas hrbet boli ittite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obiatna neprllika in zato rabita Severa s Kidney and Liver Remedy (Severovo Zdravilo zaobisti in jetra) ki vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja ali pušč&oja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne ne like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo i tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otr pri- ■y A MA H ponavadi tudi pojavlja mad Catom obUtnih neprillk I AdUOlVCl pomaca zdravljenju, naj m rabi tudi 8 EV ERA'S ■/ OF UFC (Savarov tlvljanik! Balaam] katari Ja «a Iskaaal svojo vradnnut v ivazi • Saverovlin Zdravilom sa oblstl In Jatra. Cena Savarovagm Zdravila laobiill In Jatra: 60oa 11.00. Cena Sevarovaira Žlvljenukega Ualianut : 75c. __ V praiajt« vala«a lekarnarja u Saverova Pripravke. Ako vaa na mota zalotiti, naroČite Jih od mu. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, lom S3C9E9G9! v V Lf u v KHHHHMfflHHMHfflME Slovenski fotograf o - 4122 St Clair Ave. mi Izdeluje alike saieaitbe in družinske slike, slike, po oajoovejii modi In po niskih cenah. Za i vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko ▼ naravni sasto nj. nt vse delo je garantirano. Čistenje in likanje oblek. dobro delo. Moike obleke.................$1.00 Molke suknje ................J1.00 JopKI................................®®e ntzke cene Ženske kikjje.............. Ženske dolge suknje .... Ženske obleke.............. The DAMM DRY GLEANING c-t,73».w 1574 e. 55th ST. A. /. DAMM, poalowtxti*. ■mm 'Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel znani salon in hotel "Gilbreath" na 694 E. 152nd St. Collin wood. Tu imam vsak dan sveže pivo, domače vino najboljše vrste, fino žganje, drožnik, brinje vec in dobro slivovko. Imam vselej najfinejše smodke ter dobro o-kusno hrano vsak dan, sveži go-aš, za prigrizek pa vedno fi-domače kranjske klobas«. Nadalje imaim ma razpolago mnogo lepo urejenih spalnih sob za prenočišče. Pri meni isvira vsako soboto godba pri kateri 4se fantje lahko po domače zasukajo. Pozdravljam vse Slovence in i&lovenke po celem Clevelandu imi okolici ter se jim priporočam. Anton Sershen 694 E. 152nd St. Collimvood, O. (Mon-Fri-38) Išče s^ žena ali dekle za hišna dela in da čuiva na enega otroka. 1114 E. 63rd St. (39) protestiralo tajniku %nac M*. dvedki, ker ni bil podložen pravilom, zatorej si je društvo zvo-lilo d*ruzega tajnika John Gro-šel, 88»5 E. 137th St. blizu Kiuhl-man tovarne. V vseh tajniških zadevah, kakor tudi novopri-stopli člani naj se zglasijo vsak, dan od 5. ure do 8. zvečer. Dru-' itvo je na trdnem stališču, zvesto podpira svoje brate in je jako tngled/no. Vabijo se rojaki k obilnemu pristopu. John Grošel, 885 E. 137th St. (Pozor, Collinwood! Naznanjam rojakom v Collin woodu', da siem otvoril še eno . « .V 1» prodajalno s pohištvom. Vse, kar potrebujete v svoji hiši dobite sedaj pri meni. Nikakor vam ni treba več hoditi v Cleveland kupovat, ikajti vi sedaj lafhko dobite vse, kar želite, doma v Collinwoodu. Vselej bom imel dobro blago v zalogi, toda j ne predrago. Priporočam se rojakom v obilen obisk in se jim zahvaljujem za vsako naklonjenost. (45) CHRISTIAN MAiNDBL, Železnina in pohištvo.. 15702 Waterloo Rd. Išče se dekla, dobra plača pri dobri družinr. Vpraša se na 15702 Waterloo Rd. Collinwood Ohio. K45) ALI ČAKATE? "Čakal (bom, dakler me ne ,bo bolelo," pravijo nekateri, ki jih bolijo zobje. Ali vi čalkate toliko časa, da pogori vaša hiša, ne da bi poprej vzeli zavarovalnino proti ognju. Kadar je vaš otrok bolan, ali čakate, da umre, predno pokličete zdravnika? Ali čakate, da pride najhujši mraz v janu-ariju, predno kupite gorko obleko alr suknjo? Nikdar ne čakajte, dokler vas ne boli. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. 5402 Superior ave & E. 55th St Uradne ure: 9—12. dop. in 1— 5.30 pop. Ob pondeljkih, četrtkih in sobotah zvečer. Vse de-j lo garantirano. Zokbe deremo brez bolečin. Govori se slovensko. (41) Naprodaj je 'hiša in lot, hiša n»iii>innimimmni CHARLES ARMBRUSTER MESNICA PRVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. 9. zj. d« 4. pop. 7. zvzč. do 8. »več. 10. do 12 dop. ob nadeUah. sednik Wilson odvrnil vojsko od Zjed. držav. Je že resnica, kajti Nemčija se v pedajnih ča-sin neče z nwumi bojevati, (ker je preveč izaposljena na drugih straneh. Toda če pride Nemčija zmagovita ife tega iboja, tedaj Bog pomagaj Zjed. državam. Nemci ne sovražijo toliko Francozov, o katerih pišejo kot "galantni nasprotniki", niti Rusov, katere nazivajo 'Vredni nepri-jatelji," pač ipa Angleže in Ameriko. Nemčija dobro «ve, da brez angleške ipomoči bi bila danes njena armada v Parizu in Petrogradtu. Nemčija, po vojni, če zmaga, bo imela dobro, utrjeno armado, briljant-ne ipoveljnitke, mnogo denarja na razipolago, in zahtevala bo v svoji moči od vseh -drugih držav, da s« ji pokore. Po Evropi je splošno znano, da ima nemški generalni štab načrte za napad Amerike. Amerika bo š>e 61 »čutila, kaj pomeni vojska." Harris se je tudi izjavil, da v slučaju zmage zaveznikov bodejo imeli narodi na svetu mir pred militarizmom. AMERIKA BREZ MOČI. HikIsoh- sjavni ame- riški izumitelj, se je izjavil pri zborovanju narodnega demokratičnega kluba "da Amerika splolh ni pripravljena, da bi se borila z najmanjšim narodom sveta." — "Blazno bi bilo pri današnjih razmeralh celo z Me-ksiko se boriti. V času najhujše krize Amerika ne bi mqgla postaviti niti 300.000 mož na bojno polje, mož, na katere bi se lahko zanesli, da so izurjeni kolikor toliko v orožju. Nemčija, če bo zmagovita, bo izkrcala kakih 400.000 mož v Ameriki. Kaj hočete proti njim? Plačevali bodemo vojno odškodnino, dokler naSe blagajne ne bodejo prazne. Amerika rpa nernika iprovfrica!" Konečno se je še izja-vil Maksim: "Kljub mnogim modterniin pripomočkom in iznajtfbani, pa je preračun j eno vseeno, da velja danes enega vojaka v vojski ubiti približno $15.000. Rimski meč, dasi je bil kratek, je bil veliko cenejši." RAZSTAVA V MADRIDU. Dr. Verditz, ameriški trgovski ataše v (Parizu pravkar sipo-roca iz Madrida, kjer se je mudil po opravkih, da namerava španska vlada s pomočjo trgovcev in financlrjev prirediti velikansko razstavo prihodnjo jesen v Parizu. Ameriška vlada je bila uradno (povabljena, da se razstave udeleži. Nadaljevanje iz a. strani. redili deset milj, zvečer smo pa mokri do pasa počepali na tla in obležali. Ker transport še ni prišel, srnio bili brez hrW. Drujgi dan ®mo naredili 15 milj. Transporti so dosojec se, da ne bi »kdo zmrznil v spanju. Bile so nas dolge vr-^te trudnih, razcapanih mož. Nas je (bila ena bugada proti tkem nemškim in eni bulgardci diviziji. Tri tednie smo se mudi-/li v (hribih in se ustavljali Nem-f cem in Bulgarom, konečno pa / smo dobili povelje, da se umalc-J nemo nazaj na prvotne pošto-L janke. Ves čas, kar smo bili v Srbiji, smo se iborili do zadnjie-ga, kajti čutili smo gorko s Srbi, katere je germanriki moloh pomandral. ^Krivda je, da nismo prišli ob pravem "času na pomoč in dovolj močni.Videli smo ipa umirati Srbe kot največje junake za domovino in njih vzgledu &mo sledili tudi mi. Odko prijateljstvo za skupno stvar -r- za svobodo, nas je vezalo. Prišel bo dan, ko se u-premo vsi skupaj in potlačimo oneiga, ki je skušal potlačiti ves svet. Tedaj gorje njim! NAJ BOGATINI PLAČAJO OROŽJE. Profesor MJcClume Lindsey i t Columlbia uhi verze je imel pretekli teden zanimiv govor, katerega jedro je bilo, da naj bogatini plačajo iz svojih sred-/ stev potrebne stroške za obo-/ roženje Zjed. držav in razne I vojskine priprave. ^Profesor je J dejal: "Če moramo biti priprav-f Ijeni, da se branimo proti na-.padtom, in potrebno je, da smo k - pripravljeni, tedaj naj se ta pripravljenost takoj plača v gotovem denarju. Veliki posetniki, tovarnarji, trustijani, delničarji, bankirji itd. v sjluiČaju naipa-: da največ zguhfijo, zatorej morajo biti tudi pripravljeni, da največ plačajo za prpravlje-. nost" Nadalje priporoča profe^ sor Lindsey, da se ustvarijo primerne življenske raizmere za vsakogar, povprečna plača, s katero se lahko shaja. "Naj • se vsakdo veseli denarja", pravi profesor Lindsey, "toda naj se zaveda vsakdo, ki se povzpne kvišku in obogati, da je njegova odgovornost večja in v mora z večjimi sredstvi pomagati skiupnemu napredku." ALI JE MOGOČA VOJSKA Z (NEMČIJO? John F. Harris, član bankirske tvrdke Haris, W'hintrbp & Co. na Wal St. v New Yorku, se je pravkar vrnil iz Francije in Anglije, kjer je bival en mesec. MXidil se je v Parizu tedaj, { ko so Nemci začdi oblegati j Verdun. Izjavil se je, da je / francosko ljudstvo popolnoma mirno, vsakdo je prepričan, da j^j Nemci ne morejo prodteti skozi armado zaveznikov. Objed-nem pa j« ruska armada popolnoma pomlajena, zato so začeli Nemci napadati na zahodu, da se potem lahiko vržejo z vao Silo na Ruse. Nadalje je dejal Horris r "Govori se, da je pred^ ♦ Vsakemu, kteri mi poš ♦ ♦ lje naslove svojih prija- ♦ ♦ teljev in znancev živečih ♦ ♦ v Ameriki, mu pošljem ♦ ♦ lep spomin. ap# + HEN. J. SCHNITZER, ♦ > BANKIR. ♦ > 141 Washington St. ♦ 4 NEW YORK. ♦ I Tre x it e la oglas, da n* pozabit* naslona NAZNANILO. Cenjenim gospodinjam in dekletam uflju-dno naznanjamo, da imamo sedaj tudi dobro šiviljo, ki vam izdala obleke po vaši želji in po poljubnem kroju. Delo bo dobro, cene zmerne. Ker je trgovina na novo u-rejena smo si nabavili sedaj veliko zalbgo, krasne vzorce volnenega blaga ter lepo izibero blaga za pomladansko sezono, Ker bo treba novih, lepih oblek za bližajoče se Velikonočne praznike, se vam nudi sedaj lepa prilika. Se priporočava TOMŠIČ & ŠTAMPFEL, 61 ag St. Clair ave. ----(40) Naprodaj imam dve novi hiši, vsaka za dve družini, jako čedne in moderne hiše, na lepem prostoru. Objednem naznanjam cenjenim rojakom, da sprejemam vsa stavbena in kontrak-torska dela. FRANK OPASKAR, 1106 E. 64th St. Rosedale 3595 R- (4*) Dekleta, stara nad 18 let, dobijo takoj dobro in stalno delo v tovarni, $1.25 na dan za lahko dek), $1.50 za delo pri stroju. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63. St. severno od St. Clair ave. LOVENSK1 pogrebni zavod, zaloga liitva, pečij in barv. čije in avtomobili z* oke, krste in druge Naprodaj je krasen, nov piano, na ogled pri A. Grdina, 6019 St. Clair ave. Vse podrobnosti poizveste v trgovini istotam. -— (38) Naprodaj je jako čeden saloon, v delavskem kraju zraven tovarne, proda se do 150 kosil opoldne, dela izvrstno trgovino. Cena samo $3500 z vso o-pravo vred1. Posebno pripraven za mlad par. — Naprodaj je tudi lepa hiša s 14 «obami, za 4 družine, cena samo $45°°- Ta" ko j $1506, drugo na lahice obroke. Za vse to se porve pri Geo. Travnikarju, 1357 E. 55th Se priporoča narodnim Slove&cem za naklon jeooct in podporo I Postrežba vedno točna in poitena. Pozor, Slovenci! (Priporoča se slovenska perica, ki pride po perilo sama, ga opere na domu in zopet prinese na dom. Lepa in čista postrežba. Se priporočam v obila naročila. Terezija Legat, 390 E. 165th St. Collinwood (39) Trije ,pros* en i fantje se sprejmejo na čedno stanovanje. O-glasijo naj se pri Mrs. J. Jarc, 1358 (Marquette Rd. (39) Stalno službo dobi dečko, star nad 16 let, da postavlja keglje na kegljišču. John Krall, 961 Alddison Rd. (39) •xmrorour*->_Msc CLEVELAND-Dafly, tetfsgs*. • ■ ' .jg C—wfrw Bogm^f« wifpry r Maj Utto Not. 15thrBUFFAI nt te«su-. •. atft Iva to NMr pMtos* im MUH- 5 THI^LETELAHP"! aUFFALO TRANSIT CO, ZA VELIKONOei Ce nameravate kupiti novo obleko za Velikonoč, tedaj čakajte .na veliko odprtijo 4*toT, toalataih polnb-Min. 4SUt, cigar la tladkorja. Guenthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. vagal 3». Clalr Ave. Govori te slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zofcioxdiavnis-ki urad v mestu, kjei se govori slovensko in hrvatsko. Zavarujem proti ognju in drugim jiezgodam POSEBNOST I Varnoetni bondl m draitvene nradaik« p« pe. «d $100.00 na leto. - Javni notar. - Ptfawlli in naavetl xastoaj. -Jm AUGUST HAFFNER, 1 1208 Norwood Bowl Uradne uret Od 9i30 do llidO dop. Od 1:30 do 5KK> pop. Od 6^)0 do 8:00 »večer FINO VINO vedno dobite pri Josip Koželu. Belo niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Josip Kozely, 4734 Hamilton ave Telefon urada: East 408 J. DRŽAVLJAN Navodilo, kako se po stane ameriški držav Ijan. Ustava, proglasitev svobode in postave ameriške republike. Vsa vprašanja in odgovori za one* ki hočejo postati državljani. To knjižico je odobrila sodnija ZjetL držav. USTAVA IN POSTAVE tiskala IN založila "CLEVELANDSKA AMERIKA1 «119 st. clair avenue. cleveland, ohio.. 'Dobi se edino pri Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVK ? AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. «119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Dalje (prihodnjič.) pojtniia. utia ia pri črtanju unega in moč i, njegovega i navodil, jo vtzdigovaj nad ■premagana danila komaj slišno ---- — "Sedaj pa ostaja vera, upanje in ljubezen, to troje — največja od njih pa je ljubezen," njegove osi življenja nj je krepil in «OLAS CLEV. DELAVCRV" M Točna puMii ne- zdrav.*1 f!'J. ^^T^O^St^aES » Zboruje vsaikp tretjo nedeljo v e secu ob 9. dop. v Leo Sehwalbi dtrorani, 6131 St. Clair ave. šba. POZOR! gospa, da imajo pa-jnoč v rokah, kakor tri cesar in kralj, ali > jarju in vsem protestantom in Trubar je bill pregnan iz svoje domovine, pregnan za vedno. Med tistimi, ki so ga spremili do tirolske meje, sem bil tudi jaz. Trubarjevi nauki so mi ostali v srcu — po njih se hočem ravnati. In če vas nadvojvoda požene v pregnanstvo? —J ass se mu ne uklonim. Druiba je bila prišla do Vrhnike in treba se je bilo ločiti. Lahko noči je donelo iz vseh ust in vsi so si segli v rote. Gospa Regina pa je, podav-ši Magajni tvojo vfočo in tresočo se roko, tiho dostavila: In nikar ne pozabite, kaj sem vam rekla) Človek naj se ne podaja v nevarnosti, ker le dokler je svoboden in živ, zamore biti coristen. —Ali zaradi nevarnosti se človek ne sme Izogibati potrebnemu delu, je odgovoril Anton Magajna, držeč gospo Regino za roko tako, kakor da jo nikdar več ne izpusti. Tudi če prv-dem ob svobodo in življenje, moje delo vendar ne bo brez koristi. Vihar se pripravlja na Kranjskem, krasen, mogočen vihar, kakor ga še ni bilo. Po« zdravljen bodi ta vihar, pozdravljene te strele, ki ibodo treskale po slovenski zemlji, ki očistijo zrak in ustvarjajo novo srečo. In ja>z naj bi tičal za pečjo? Vidite, gospa Regina, tudi če podere strela vrh gore stoječo jelko, gozd ostane vendar in razklana in ožgana jelka zapusti seme, iz katerega zrastejo nova drevesa. Tako misilim jaz o nevarnostih, ki me čakajo, in zato, gospa Regina, pojdem svqjo pot, tudi če me' zadene ista usoda kot jelko vrh gore. Ali toplo mi je danes pri srcu, gospa Regina, tako toplo kakor še nikdar, ker ste zame v skrbeh, ker vidim, da vam nisem več tujec. (Plaho in naglo mu je Regina odtegnila svojo roko, v njenih očeh je za trenutek ugasnil ves sijaj in Magajno je zadel tako žalosten pogled, da se ni upal nobene besede več izpre-govoriti. Družba se je končno razšla. Vfagajna in njegova sestra sta se vrnila na Verd, ostali pa proti svojim domovanjem. Ko pa «0 bili moški sami med sabo, so začeli >tikati glave in si z veliko važnostjo pripovedovati, kaj so spotoma vse opazili. -Za roko jo je držal, je pripovedoval bogati trgivec Sko-čir. Prav natančno sem to videl. Da, dolgo jo je držal, in stiskali jo je, da bi bil kmalu az zacvilil. —Saj pravim vedno; žensko srce je kakor romarski voz, na katerem se zmerom še za ene ga prostora dobi, se je oglasi debeli tržan Kričaj, ki je ve j al za velikega Hahkoživca in se rad ponašal, da ženskega spola nihče tako ne pozna kot on. Enemu samemu moškemu ne bo nobena žena vse življe nje zvesta. Res je! A kaj hočemo, je zdihoval Skočir, ki ni hotel za ostati za Kričajem, je že tako, da žena ne more ostati brez juibimca. Včasih se zgodi, da >ostane lastni mož ta ljubimec in potem je zakon srečen, ali navadno je tako, da je za srečen zakon treba treh oseb.- Kot zadnji se je oglasil sa njavi zasebnik Zmrzan. —Tudi jaz imam svoje skušnje in rečem vama, nikar ne sodimo, da ne bomo sojeni. Lju bežen je le najpametnejša stvar na svetu, čeprav jo zasmehujejo kot neumnost, zakaj popolnoma srečen je človek vendar samo tedaj kadar ljubi. In melanholično kimaj« s svojo sivo glavico, se je mož ločil od svojih odhajajočih tovarišev. Težkega srca in z dušo, 1 kateri so valovala najrazličnej ša čustva in ji gnala kri v glavo, je priišla gospa Regina domov. Iskala je miru, a ga ni mogla najti. Vedno in vedno so se njene misli vračale na Verd, k ponosnemu možu, ki je bil pripravljen žrtvovati vse in celo samega sebe, da svojemu narodu« pomore do boljše pri-hodnjosti in odpre pot pravim natikom Izveličarjevim. (Nbč je bila mila, bila je noč, ko se rode Ijtobavne narodne pesmi. Gospa Regina je sedla k oknu in opazovala veličanstvo spa-vajoče prirode, ali naj se je še tako premagovala, njene misli so begale vedno nazaj k Antonu Magajni Naposled je vžgala toč in vzela v roke sveto pismo. V njem je vedno naila tolažbo. Odkar ji je Mbgajna podaril sveto pismo * prevodu, ae ji je zdetot kakor da se je seznanila vse skrbi in bdterti. (Počasi je listala po knjigi, či-taje zdaj tu* zdaj tam nekaj vrstic. —Zakaj ne dajo ^papisti te knjige narodu v rOke, se je vpraševala gospa Regina. Zakaj jo tiskajo samo v jeziku tistega rimskega višjega biriča, ki je dal Izveličarja na križ pribiti, zakaj se vrše vsa cerkvena opravila papistov v tem jeziku, ki ga skoro nihče ne ume ? Ko bi papisti ne bili Izveličarj«e>vih napkov pokvarili in popačili, ne bi sv. Pisma prikrivali I Zopet je pod prsti zašumel slanici Korinčanom. "Sedaj pa slanici Koričanom. "Sedaj pa ostaja vera, upanje in ljubezen, to troje — največja od njih pa, je ljubezen." Njena bela, krepka in vendar žensko lepa roka je omahnila in knjiga je zdrknila na tla. Misli in čustva, ki jih je vzbudila )oslanica Korinčanom v njenem srcu, so jo tako prevzela, da je trepetaje, žareča razgre-tosti in notranjega nemira, vsta la in iskala hladila pri oknu. Naslonila je glavo v dlan in zopet zrla v noč. Pred njo je ležal odprt svet v jasni mesečini in videlo se ji je, kakor dla gleda, kako gre življenje mimo nje iz večnosti v večnost, stalno in zanesljivo, vedno nepremično v isti smeri, podvrženo le eni moči, kateri ni kos nobena druga, še tako mogočna sila, podvrženo zakonu vseh naravnih zakonov. Ali bi moglo to vsemirje sploh obstajati in se prenavljati iz večnosti v večnost, ko bi ne bilo te veličastne nitranje mOči in ali je morebiti ta moč kaj druzega kakor ljubezen, kateri nobena stvar v stvarstvu ne more kljubovati ? Gospa Regina ni mogla dobiti odgovora. Dihala je čedalje težje, srepo, z gorečimi očmi je zrla v svetlo noč in gori proti temnomodirem nebu na Našim cenjenim naročnikom v Barbertonui in okolici nazna njamo, da jfr bo obiskal naš zastopnik