v\ PRIMORSKI DNEVNIK Mtnina plačana v gotovini J”* postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXV. St. 41 (7235) TRST, sreda, 19. februarja 1969 VČERAJ V POZNIH POPOLDANSKIH URAH Oborožen napad na izraelsko letalo na letališču Kloten pri Ziirichu Napad je izvedla skupina treh moških in ene ženske - En napadalec ubit, člani posadke in potniki je šest ranjenih - Napadalci so na letalo streljali z brzostrelko - Izjava fronte za osvoboditev Palestine - U Tant je ostro obsodil atentat - Izjava državnega departmaja ZDA ,l ^UERICH, 18. — Švicarska tiskovna agencija poroča, da je danes r Up'na treh moških in ene ženske izvršila ob 17.34 atentat na iz-,e s^Su Jrllsonove vlade 0 tem pro- (iSil' y**son'pa je v »J 'zvezi, —.........,. t------ — ......---------- ni napetosti povzročil | pred ((nezakonitim poskusom ZRN, *ah 11 N' da izvo1i ' predsednika 1 da izvoli, svojega predsednika na uqhem Berlinu, pač pa «pre- 1 tujem ozemlju«. LONDON, 18. — Stalpi predstavniki zahodnoevropske zveze so se danes sestali v Londonu na sedežu te organizacije brez navzočnosti francoske delegacije. Sestanek je trajal nekaj več ko dve uri. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da britanska vladi ni dobila nobenega francoskega protesta proti glavnemu tajniku ZEZ, ki je bolan in ki ga je na današnji seji zastopal njegov namestnik. V krogih britanske delegacije pravijo, da je sestanek pokazal solidarnost med Veliko Britanijo in petimi državami evropske skupnosti. Dodajajo, da so na sestanku razpravljali o nadzorstvu nad oborožitvijo, kakor določa bruseljska pogodba. Izid današnjega sestanka bodo sporočili Francozom po diplomatski poti. V sredo bo nov sestanek sveta ZEZ, na katerem bodo razpravljali o rednih upravnih zadevah Bonska vlada je objavila nocoj izjavo, ki pravi: ((Zvezna vlada podpira vse napore, ki služijo k okrepitvi in razvoju sodelovanja v Evropi, in je torej naklonjena posvetovanjem v okviru ZEZ. Med Francijo in ostalimi članicami ZEZ so nastala različna mnenja o sestanku sveta, ki je bil 14. februarja v Londonu. Zvezna vlada se je udeležila tega sestanka, ker člen 8 pogodbe daje vsaki članici pravico zahtevati sklicanje sveta, če ie mnenja, da je nastalo stanje ogrožanja miru. Po mnenju zvezne vlade se člen 8 lahko uveljavi samo v izrednih primerih. Mimo teh primerov se zasedanja sveta lahko skličejo samo soglasno.« Se prej je uradni predstavnik bonske vlade Ahlers izjavil, da bo Kiesinger danes proučil celotno zadevo s predstavniki zunanjega ministrstva. Neki drugi predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da do sedaj niso bili določeni konkretni koraki za posredovanje med ZEZ in Francijo. Dodal je, da je francoski poslanik včeraj obrazložil v Bonnu stališče svoje vlade in da je podtajnik v zunanjem ministrstvu ponovil, da na podlagi statuta ZEZ glavni tajnik organizacije lahko skliče zasedanje sveta, ne da bi bila potrebna soglasnost. V Bruslju je predstavnik belgijskega zunanjega ministrstva izjavil, da Belgija želi, da bi nastala nesoglasja kmalu izginila. Izjava belgijske vlade pravi, da so bila dana zagotovila, da se na zasedanju ne bodo posvetovali o zadevah, ki spadajo v pristojnost skupnosti. in tudi ne o zadevah, ki bi skrivale začetek pogajanj za vstop Velike Britanije v skupno tržišče. Stališče beligjske vlade je v zvezi s političnimi posvetovanji, da se ne morejo načeti vprašanja, ki so odvisna od rimske pogodbe. Za Belgijo je evropska gospodarska skupnost ločena pravna enota šestih držav članic. Zaradi tega lahko samo skupnost, in ne šest držav, razpravlja o vprašanjih, ki se tičejo njene razširitve. Kar se tiče pravne plati, pa Je belgijska vlada mnenja, da je bilo sklicanje sestanka upravičeno, ker na zasedanju 7. februarja niso zaključili posvetovanj v zvezi s Sred njim vzhodom. Na koncu pravi izjava, da se je belgijski vladi zdelo še posebno umestno posvetovanje pred sestankom štirih velikih dr žav članic varnostnega sveta, med katerimi sta dve zahodnoevropski državi Pariški in londonski tisk obširno ropi, in dudaja, da bo to spravilo v zadrego Nixona med sestankom z de Gauliom in VVilsonom. Poleg tega pa bo kriza zmanjšala vpliv zahodne Evrope v svetovnih zade- hodnoevropski zvezi neposredno povzročila Velika Britanija, ki skuša uporabiti zahodnoevropsko zvezo, da bi strla francoski odpor proti njenemu vstopu v evropsko skup- vah. ((Guardian« zavrača obtožbe, no tržišče. «Na splošno se domne-da Velika Britanija spletkari, da bi va, nadaljuje agencija, da si London ne bi upal v tak spopad s Parizom v sedanjem trenutku brez poprejšnjega posvetovanja z Bonnom med nedavnim sestankom med Wilsonom ih Kiesingerjem. Večina komentatorjev se strinja, da je u-stanovitev osi London-Bonn naperjena predvsem proti Franciji.« prišla v evropsko skupno tržišče po stranskih vratih. «Vendar pa, dodaja list, Velika Britanija, ki je izločena iz evropske gospodarske skupnosti, se lahko zavzema za pobude za politično sodelovanje v zahodni Evropi. Pri tem jo podpira pet držav članic evropske skupnosti.« Predstavniki golistične parlamentarne skupine so danes po daljšem sestanku z zunanjim ministrom Debrejem izjavili, da se Francija ne misli umakniti iz zahodnoevropske zveze. Ti poslanci so člani posvetovalne skupščine zahodnoevropske zveze, ki se bo sestala v četrtek in petek v Parizu. Potrdili so, da se bodo udeležili zasedanja skupščine in dodal, da bo Francija skušala izboljšati ZEZ in da jo ne bo zapustila. Agencija Tass ugotavlja v svojem komentarju, da je krizo v za- iiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Saragat je sprejel Edvarda Kardelja Razgovor z zunanjim ministrom Nennijem RIM, 18. — Predsednik repu-, v notranje zadeve Jugoslavije, ča- blike Saragat je danes zvečer sprejel v Kvirinalu Edvarda Kardelja člana predsedstva Zvez« Komunistov Jugoslavije in kot pravi uradno poročilo «enega izmed najbolj tesnih sodelavcev maršala Tita že lz časov osvobodilnega boja v Jugoslaviji«. Poročilo tudi dodaja, da je bil razgovor izredno prisrčen in da sta mu prisostvovala jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdjan Priča in diplomatski svetovalec predsednika republike opolnomočeni minister Staderini. Danes je sprejel Edvarda Kardelja tudi italijanski zunanji minister Nenni, ki je imel z njim prisrčen razgovor. Po mnenju agencije pa je treba ha krizo gledati tudi v okviru borbe, ki traja že več let za porazdelitev vlog in vplivnih področij ne samo v organizacijah zahodne Evrope, temveč tudi v okviru atlantskega bloka, ki ga obvladujejo ZDA. Bonn skuša povečati svoj vpliv v NATO, kar je postalo še posebno vidno med valutno krizo konec lanskega leta. Kakor je pisal bivši državni podtajnik George Bali, zavzema Zahodna Nemčija BEOGRAD, 18. — Gonja Bolga-vedno bolj neodvisno stališče ob rije proti Zvezi komunistov Jugo-podpori svoje industrijske in fi- slavije in jugoslovanski politiki ka-nančne moči. j že vedno bolj znake vmešavanja NEPRIČAKOVANA ODLOČITEV PEKINŠKE VLADE Odpovedan varšavski sestanek med veleposlaniki ZDA in Kitajske Srečanje je bilo napovedano za jutri - Peking obtožuje ZDA, da skušajo ustvariti protikitajsko vzdušje • Reakcije v VVashingtonu VARŠAVA, 18. — Kitajska je danes nepričakovano odpovedala sestanek z Američani, ki bi moral biti prihodnji četrtek v Varšavi. Po poročilu pekinškega radia, ki ga je potrdil tudi kitajski veleposlanik v Varšavi, je kitajska vlada odpovedala sestanek v prepričanju, da bi bil ta neprimeren v trenutku, ko «skušajo ZDA ustvarjati protikitajsko vzdušje«. Do sklepa je prišlo v zvezi z afe-1 kitajskega diplomata Liao Ho Šuja, ki je bil v službi na veleposlaništvu v Haagu in je 24. februarja zapustil svoje mesto in se zatekel v ZDA. Kitajci obtožujejo Američane, da hočejo izrabiti ta dogodek za protikitajsko propagando, poleg tega pa so mnenja, da je a-meriška obveščevalna služba CIA prepričala diplomata, da se je zatekel v ZDA. Sestanek med kitajskimi in a-meriškimi veleposlaniki, ki bi moral biti v Varšavi 20. februarja, bi bil 135. dvostranski sestanek in prvi po Nixonovi izvolitvi v Belo hišo. V Washingtonu si očitno niso pričakovali kitajske odpovedi, saj sta bila dva posebna svetovalca, ki bi se morala skupaj z ameriškim veleposlanikom v Varšavi Stoesse-lom udeležiti sestanka, že na poti proti poljski prestolnici. Trije ameriški predstavniki so za jutri napovedali tiskovno konferenco. Ameriški državni sekretar Wil-liam Rogers je v VVashingtonu obžaloval sklep pekinške vlade ter odbil obtožbe v zvozi s kitajskim diplomatom v, Haagu. V izjavi tisku um. *,y ie Rogers napovedal, da so bile komentirata krizo, ki je nastala pripravljene da na varšav- zahodnoevropski zvezi. Nekateri ! skem srečanju predlagajo Kitajcem francoski in angleški listi ugotavlja-1 soorazum o mirovni koeksistenci, jo, da je angleško - francoski spo-1 Na sestanku so mislili Američani pad nastal, prav. pred napovedanim tudi obnoviti nekatere že stare obiskom predsednika Nixona v Ev predloge za izboljšanje odnosov s Pekingom. Ti predlogi naj bi zadevali izmenjavo časnikarjev in študentov, znanstvenikov in znanstvenih informacij in končno ureditev poštne in brzojavne službe med obema državama. Rogers je tudi izjavil, da so ZDA pripravljene, da se sestanejo s Kitajci kadarkoli. V tej zvezi pa je glasnik državnega departmaja dejal, da ne ve, če so ZDA predlagale kak nov datum za sestanek. Kitajsko - ameriški razgovori na ravni veleposlanikov so se začeli leta 1955 v Ženevi, tri leta pozneje pa so se preselili v Varšavo. Do začetka kitajske kulturne revolucije so se vrstili približno vsake tri mesece, zadnji pa je bil 8. januarja 1968. leta. 135. sestanek bi moral biti že 29. maja lani, vendar so ga na kitajsko zahtevo odložili. Pozneje so sami Kitajci predlagali datum 20. marca, Američani pa so na to pristali. Se napet položaj v Pakistanu Ajub Kan povabil predstavnike opozicije k okrogli mizi KARAČI, 18. — V Karačiju so uradno sporočili, da je pakistanski seje lani za šolske gradnje pora-1 borbe. Podrobnejšo oeeno Pa.bodo i j nJ,jlJl J nj'iv-rfUlm esloflTiai iilka snseu? mssurtrt I sss« s ftuzs&rtsi !%&&&*& <*ga zakonodajni dejavnosti vlade kot zaključkom kongresa KPI. Kongres predstavlja nedvomno najpomembnejši politični dogodek v zadnjem razdobju in bo s tem, kar je novega in pozitivnega prinesel, prav gotovo vplival na notranje politično življenje, pa čeprav počasi in postopoma. Konservativne sile so prav gotovo želele zaprt kongres, ki bi ostal na Starih pozicijah in ne bi odpiral novih perspektiv. Italijanska socialistična stranka ne more deliti takih ocen, pa čeprav lojalno sprejema politiko levega centra. Stranka mora gledati v prihodnost in si zastaviti vprašanje o političnih ter socialnih silah, ki bodo lahko premagale odpor proti pogumni politiki reform. Tesno povezano je tudi vprašanje notranjih odnosov, saj ni mogoče izključevati manjšino v vodstvu stranke, zlasti kadar gre za manjšino, ki predstavlja skoro polovico članov. Pokrajinski zdravniki so proglasili stavkovno gibanje, ker prejemajo začetno plačo komaj 100.000 lir, zaradi česar mladi zdravniki iščejo druge poti in so natečaji praktično prazni. Zdravniki zaradi tega zahtevajo, da jih izenačijo glede prejemkov z zdravniki bolnišnic, poleg tega pa zahtevajo celo vrsto temeljitih ukrepov glede napredovanj in podobnega. Danes bo po vsej Italiji stavka profesorjev srednjih šol, ki so jo proglasili avtonomni sindikati, kt združujejo okrog 80 odstotkov prizadetih šolnikov. Stavko so proglasili predvsem v zvezi z vladnimi predlogi o novih plačilnih tabelah in z zahtevami, da se uredi stalež vseh profesorjev na šolah. Kot poročamo na lokalni kroniki, bodo profesorji slovenskih šol stavkali v četrtek. Minister za reformo javne uprave Gatto se bo jutri sestal v palači Vidoni z vsedržavnimi in z avtonomnimi organizacijami glede predloga o reformi plač, napredovanj in drugih vprašanj, ki so se neuradno začela že vč raj. ko so predstavniki avtonomnih sindikatov na ministrstvu preučili predloge, ki jih je izdelal minister. Danp popoldne so se na sedežu «Conhndustrie» pričela pogajanja s sindikalnimi predstavniki o iz na-čenju mezdnih področij. Do pogajanj je prišlo na osnovi poziva ministra za delo Brodolinija in kaže. da so se stvari toliko premaknile naprej, da bo mogoče priti do sporazuma. Danes so samo izmenjali stališča, pogajanja pa se bodo jutri nadaljevala. Promet genovskega pristanišča je dosegel v lanskem letu 51.107.092 ton in je narasel za 12,5 odst. Po podatkih za prvih devet mesecev lanskega leta je celotni promet ita-liianskih pristanišč dosegel o> 200 milijonov ton. od česar je odpadlo na Genovo 48 milijonov, sledi Trst s 21 milijoni, Augusta z 20, Benetke 19 in Neapelj 16. Obrambni minister ZDA bo obiskal Vietnam WASHINGTON, 18. - Ameriški obrambni sekretar Metvin Laird je danes sporočil, da bo prihodnji mesec obiska! Vietnam, da bi proučil tamkajšnji vojaški položaj. Laird bo ostal v Južnem Vietnamu od 5. do 12. marca. Spremljaj ga bo načelnik odbora združenih glavnih štabov general Earle Wheeler. Bolgarska gonja proti Jugoslaviji se stopnjuje predsednik Ajub Kan povabil glavne predstavnike opozicije, naj se skupaj z njim zberejo okrog okrogle mize ter naj skušajo skupno rešiti probleme Pakistana. Sestanek bi moral biti jutri v Ravvalpindiju, vendar so že številni od povabljencev napovedali, da se ne bodo udeležili okrogle mize. Med njimi je tudi bivši_ zunanji minister in voditelj levičarske opozicijske stranke Zulficar Ali Bhutto, ki je bil pred nekaj dnevi izpuščen iz zapora potem ko je vlada napovedala, da bo ukinila izjemno stanje. Bhutto je dospel včeraj popoldne v Karači, kjer ga je navdušeno sprejela množica 15.000 ljudi. Bivši minister je izjavil, da se za sedaj ne bo udeležil sestanka z Ajub Kanom, ker še vedno traja policijsko nasilje in so še številni predstavniki opozicije po zaporih. Dejal je tudi, da noče koncesij, pač pa zahteva spremembe. Tudi eden oc povabljencev na jutrišnji sestanek. Mujibur Rahman, je še vedno v zaporu. Danes bi ga bili morali premestiti v Ravvalpindi, da bi se lahko udeležil sestanka, vendar je Rahman odklonil premestitev. Povabilo predsednika je doslej sprejel samo eden od povabljencev, bivši vrhovni sodnik Meh-bood Mursheri. V vsem Pakistanu ostaja položaj napet. V nekaterih četrtih Karačija je še vedno { veljavi, policijska ura. Danes so umrle še tri osebe, ki so bile ranjene med včerajšnji mi dčmonstracijami ko sta dve osebi žgUbili življenje! sopis «Partjjen život« je v zadnji številki objavil članek profesorja Conkova, ki med drugim trdi, da poleg češkoslovaških tudi mnogi jugoslovanski filozofi, sociologi, književniki in novinarji ((revizionisti« zastopajo tezo «0 svobodni antisocialistl, antlkomunistični in marksistični propagandi in agitaciji«. Drugo partijsko glasilo «Pri-poročnik agitatorja«, piše, da so člani vodstva nekaterih komunističnih in delavskih partij, med njimi Zveza komunistov Jugoslavije, pričeli propagirati «novi internacional,izem«, ki nima nič skupnega s proletarskim Internaciona-lizmom. Posebno ugodno priložnost za obrekovanje Jugoslavije in za trditve, da se Jugoslavija približuje zahodnim kapitalističnim državam, je bolgarski tisk našel v nedavnem obisku člana zveznega izvršnega sveta Toma Granfila v Zahodni Nemčiji. Po trditvi bolgarskega tiska si je bonska vlada postavila za cilj. razbiti enotnost socialističnih držav, da si v njih pribori politične in gospodarske pozicije, ter da v Bonnu sodijo, da je Jugoslavija najugodnejši objekt za takšen proboj. Zato je po trditvah bolgarskega tiska Zahodna Nemčija zavzela blagohotno stališče do Jugoslavije. Bolgarska propaganda je celo «zvedela», da je zahodnonemški finančni minister Strauss postavil Jugoslaviji nekatere pogoje in to ne le gospodarske temveč tudi ((političnega značaja«. Istočasno bolgarska radijska postaja Rodina nadaljuje svojo gonjo proti Jugoslaviji z zanikanjem obstoja makedonskega naroda in s trditvijo, da so Makedonci Bolgari. V Makedoniji je zadnje dva dni v raznih krajih, med njimi v šti-pu, Kratovu, Strugi, Tetovu In O-hridu, bilo več protestnih zborovanj, na katerih je ljudstvo odločno obsodilo bolgarsko protima-kedonsko gonjo V brzojavkah CK ZKJ, CK ZK Makedonije, zvezni konferenci republiške konference SZDLJ so zborovalci zahtevali, da se bolgarska protijugoslovanska gonja postavi na dnevni red. Nov poskus sežiga v ČSSR PRAGA, 18. — Dvajsetletni mladenič se je včeraj poskusil zažgati v Kladnu v bližini Prage. Svojo obleko jej polil z vnetljivo tekočino in se je prižgal. V Prago so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili opekline druge in tretje stopnje. Glasilo kmetovalcev «Zemedelske noviny» piše, da še niso znani razlogi za poskus samomora, da pa prihajajo vsake tri dni po ena vest o poskusih samomorov take vrste. Dnevniku «Smena» je da) podpredsednik skupščine Smrkovsky intervju, v katerem pravi da bo parlament moral letos sprejeti vrsto zakonov, da se bo izvedel program partije. Smrkevskv je mnenja, da se je položaj v državi pomiril. Ostro je napadel širjenja ilegalnih brošur, v katerih se grobo blati sedanje partijske in državne voditelje. Končno je tudi ugotovil, da je treba prenehati z ilegalnim širjenjem lista «Spravy*. saj bi se na tak način izboljšalo politično ozračje v državi, kot je bilo to s prenehanjem oddaj «Radio Vltavas. PARIZ, 18. Na povabilo francoske vlade bo avstrijski zunanji minister Kurt. Waldheim uradno obiskal Pariz, kjer bo ostal od 20 do 22. februarja. Waldhedm se bo med drugim sestal z generalom de Gauliom, z ministrskim predsednikom Couve de Moumllom in zunanjim ministrom Debrejem. VALENCIA. 18. — Dve bombi sta eksplodirali prateklo noč v Valen-čaji. Prva je bila postavljena pred ((Ameriškim domom«, propagandnim središčem ameriške vlade, druga pa pred sedežem mestne vojaške u-prave. Eksploziji sta povzročili samo manjšo materialno škodo. NAROČNIKI! BRALCI! Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino za Primorski dnevnik do 20. februarja, bo razdeljenih deset lepih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! ‘a I l§l**ll '• n DOMAČINI PA MORAJO V TUJINO Slovenska delovna sila z onstran Soče v Furlaniji Nekoliko manjšega, manj obsežnega pomena, toda za nas Slovence Mljnb temu še bolj pomemben je po|jav zaposljevanja delavne sile z onstran meje iz Slovenije po furlanskih mestih. Čedalje ve*je število slovenskih hišnih pomočnic prihaja iz Slovenije na delo v italijanske in furlanske družine. Slovenska dekleta pa prihajajo delat tudi v bare, gostilne in trgovine. Govorijo kar dobro italijanščino in seveda lepo slovenščino, ker imajo najmanj osemletno obvezno šolsko izobrazbo v slovenskem jeziku. Delodajalci v Furlaniji jih hvalijo kot lepa dekleta, visoke postave, večinoma plavolaska, prijazne in vljudne. Ker so jugoslovanske državljanke, dobivajo delovno dovoljenje od kvesture in ne od urada za delo. Ta slovenska dekleta stopajo na mesto furlanskih in beneško slovenskih deklet, ki rajši odhajajo v Svioo in Nemčijo. Kot moški tudi dekleta iz videmske pokrajine ne marajo delati za nizke plače doma. Izkazalo se je tudi, da tri leta obvezne srednje šole ne pomagajo dobiti lahkih služb po uradih In ustanovah, ker so la tri leta obvezne srednje šole le nadaljevanje petletne osnovne šole. Do tega bridkega spoznanja so prišli tudi v slovenskih vaseh Nadi.Sk.ih dolin in še številnih drugih dolin 'neške Slovenije Mučijo se os: let v slabih šolah, kjer jim vbijajo v glavo samo italijanščino. In ko končajo teh osem let, nimajo kaj početi s to italijanščino, ker jih s obvezno srednjo šolo ne sprejmejo nikjer. So na cesti. Ne ostaja jim drugega kot da gredo v severne kraje, kjer jim italijanščina nič ne rabi, raje jim je v napoto. Toda tudi z višjo srednjo šolo Je zelo težko dobiti kakšno službo v Furlaniji. Niti mestni italijanski ali furlanski diplomirani srednješolci ne dobijo zlepa službe, kaj šele ubogi slovenski in furlanski hribovski študentje. Rad bi sedeli po uradih, a takih služb je malo, za ročno delo pa ne primejo radi. Zakaj so pač študirali se vsi zbegani in zagrenjeni sprašujejo. Videmska javnost gleda nekam pesimistično v prihodnost. Pri vseh visokih številkah brezposelnih p* industrije v Manzanu in Pordenonu, zasebni javni gostinski in trgovin- ski lokali ne morejo dohiti doma delovne sile in bodo čedalje bolj Jemali v službo mlado delovno silo z onstran Soče, paradoksalno tiste mlade ljudi, ki so absoMrali osem let slovenskih šol in, so se Italijanščine mimogrede naučili v raznih tečajih in sicer bolje kot z nečloveškim vbijanjem v glavo učenci iz Beneške Slovenije, lndu-strijci, obrtniki, družine, restavra-terji in barmani iščejo in dobijo slovensko delovno silo z onstran Soče, domača delovna sila z italijanskih prokrustovih pedagoških šolskih mučilnic pa je na cesti in odhaja v Švico in Nemčijo, da tam pozabi še tisto papagajsko naučeno italijanščino. Kakor se nam zdi čudno, da bodo morale pordenonske in man-zanske industrije iskati delovno silo onstran Soče v čedalje večjem številu, kakor tožijo furlanski sociologi In politologi, pri vseh deset in deset tisočih furlanskih e-migrantov po severnih evropskih mestih, pa Je že sedanje stanje povpraševanja in sprejemanja na delo tako, da skoro tudi ml te verujemo v takšne perspektive furlanskih gospodarskih krogov. Seveda se pa kakor na Tržaškem in Goriškem dogaja tudi v videmski pokrajini, da se slovenska dekleta z onstran Soče v Sloveniji poročajo kar v precejšnjem številu po furlanskih mestih. Ne gredo pa v Beneško Slovenijo, razen zelo redkih izjem, ker so ti kraji resnično tako propadli, da jih ne spravi tja nobena ljubezen. Saj ni mogoče pri sedanjih razmei-h ohraniti sedanjih družin, kaj šele ustvarjati no-<•- V Beneški Sloveniji je torej iliko drugačno stanje kot na , .aškem in Goriškem, kjer odhajajo slovenski fantje po neveste v Slovenijo. V Benečiji so fantje tako rekoč vsi v emigraciji. Pač pa ja v teku za celotno obmejno področje dežele Furlanije - Julijske krajine rahlo migracijsko gibanje iz Slovenije v deželo Furlanijo - Julijsko krajino za tiste poklice, ki zanje n< domače delovne sile ali zaradi du ločenih ženskih poklicev ali pa za radi nižjih mezd v industrijah na ozemlju dežele, ki niso privlačne niti za emigrante. Eno Je jasno, da dežela v okviru svojih samoupravnih dohodkov ne more rešili tega vprašanja. Stoji nemočna nasproti problemu emigracije A. R. ...........................iiiiiiiimiii............................................................. NAFTNA OFENZIVA V ZAR Načrti za razvoj so veliki oda odkod dobiti denar? Letos se je prvič pojavila na Dunavu flotilja jugoslovanskih ledolomilcev. Za najbolj kritično področje so določili dve ladji s 1300 konjskimi silami. Domnevajo, da bo plovba zaradi tega manj nevarna, še posebno, ker helikopterji s strokovnjaki sproti obveščajo o stanju na reki. Na sliki ledolomilec jugoslovanske proizvodnje Ena od poglavitnih skrbi egiptovskih gospodarstvenikov po arabsko-izraelski vojni je, kako povečati devizne dohodke. Glede tega je vojna ZAR silno prizadela, saj je izgubila ves dohodek od Sueškega prekopa, ki je prinašal 240 milijonov dolarjev letno in je bil drugi najmočnejši vir deviz (za bombažem), hkrati pa je skoraj popolnoma usahnil tudi turizem, od katerega se je stekalo v državno blagajno okoli 80 milijonov dolarjev na leto. Res je, da ZAR dobiva od kar-tumskega srečanja arabskih šefov držav, ki je bilo avgusta 1967, letno 95 milijonov funtov pomoči od Libije, Kuvajta in Saudske Arabije; toda planerji dolgoročnega gospodarskega razvoja v ZAR s tem dohodkom ne morejo računati. Zato zdaj skušajo čim hitreje razviti tiste gospodarske panoge, ki naj bi državi prinesle več deviz in ki tudi niso tako odvisne od političnega položaja kot Sueški prekop in turizem. muci, j uguaiuvananc piouivuuzijv ---•»— — • UMimiiniiimnii.Illllliilllilllllliiiiiliiuiiiililiiliiiiiiiiiliimiiiliiiii.n.....>.iminniuiiiii.......miHimnmimiii. KAKŠNE NAMENE IMA BIVŠI POVELJNIK SIFflR IN KARABINJERSKIH ODDELKOV? General De Lorenzo vložil tožbo proti skupini višjih častnikov Med drugim jih obtožuje kršitve državne tajnosti - Sedanji poslanec PDIUM toži tudi časnikarja in dnevnik «11 Tempo V skladu s temi prizadevanji je razsežnem puščavskem področju 1 v zadnjem času deležna največje potrebno veliko denarja, tega pozornosti in nege naftna industrija. Na tem področju je ZAR v zadnjih dveh letih dosegla precejšnje uspehe. Lani je proizvodnja nafte dosegla po najbolj skromnih ocenah 10 milijonov ton, po nekaterih ocenah pa celo 12 milijonov ton. Ta številka je vredna toliko več, če upoštevamo, da je ZAR ostala junija 1967 brez naftnega polja na Sinaju, kjer je bila proizvodnja že dobro utečena in je dajalo od 4 do 5 milijonov ton nafte letno. Vsa proizvodnja v letu 1967 pa bi predvidoma znašala okoli 7 milijonov ton. Egiptu so torej praktično ostala nahajališča, kjer so načrpali le od 2 do 3 milijone ton nafte. Toda ravno nekaj dni pred izbruhom sovražnosti so v severnem delu Sueškega zaliva odprli novo naftno polje El Muigan, ki ga je raziskala in uredila ameriška družba Pan American. To polje daje zdaj že 190.000 sodčkov dnevno (1 sodček — približno 147 litrov), računajo pa, da bo dajalo do konca leta že 250.000 sodčkov na dan, kar je skoraj toliko kot celotna sedanja egiptovska proizvodnja, ki znaša 260.000 sodčkov na dan. Drugo pomembno nahajališče je pri El Alameinu. Tega so v sodelovanju z; ameriško družbo Phillips začeli izkoriščati avgusta lani in daje zdaj 20.7)00 sodčkov dnevno, a predvidevajo, da se bo tudi tu proizvodnja kmalu precej povečala. Poleg teh dveh naftnih polj pa je še več manjših v južnem delu Sue- RTM 18 — Bivši poveljnik Sifar obširno dokumentacijo o finančnih tako na seznamu toženih osebnosti, in Wahinieriev general De Loren- \ odnosih med Sitarjem, generalom pa je imel nalogo proučiti verodo-TV J oblanec za PDIUM I Paolom Gasparijem in publicistom stojnost obtožbe proti bivšemu na zo> J.. ... . -j..— Felicejem Fulchignonijem. celniku Sifarja glede nepravilnosti , , , . . . .. . . . , , .. pri nakupu konj za karabinjerske Nekateri častniki m funkcionarji. dddk VH č ko J€ tem povelje- i i h tož De Lorenzo. so imeli v. .... _ ^ V . _ RIM, 18. — Gdni Lollobrigidi bodo jutri zjutraj operirali koleno v kliniki, kamor so jo sprejeli po prometni nesreči, ki jo je doletela zaradi poledice. Njen roll-roys je popolnoma razbit (na sliki), koleno filmske igralke pa potrebuje kirurški poseg. Gina «ex nazionale-i kljub temu ni zgubila volje do šo-firanja. To je danes rekla časnikarjem. «Brez dvoma imam srečo« je rekla Lollobrigida, «lahko bi bilo še slabše« je pripomnila ln nadaljevala ,da bo še šofirala, brž ko Ji bo to mogoče. V bolnišnici v Orvietu, kjer je na zdravljenju režiser Franco Zef-firelli, ki se je ponesrečil skupno z Gino Lollobrigido, je danes bolnika obiskal njegov osebni zdravnik. Pričakujejo tudi prihod specialista za lobanjske poškodbe prof. Alexandra, ki bi moral priti iz Lausanne. Zeffirellijevo stanje se Je močno izboljšalo, tako da je režiser že pri polni zavesti. Danes je Zefflrelli prvič zaužil nekaj tekoče hrane. uU| jv- u ^ ^,1 r , (monarhistična stranka), je danes vložil pri državnem pravdniku prof. Giuseppu Vallottiju tožbo proti številnim višjim častnikom, ki jih obtožuje kršitve državne tajnosti, zlorabe uradnih aktov in izginotja dokumentov. Na dolgem seznamu častnikov, ki jih De Lorenzo toži, so generali Aldo Beolchini, Luigi Lombardi, Umberte Turrini, Carlo Uma, Carlo Cigliana, Lodovico Donati, Et-tore Musco, Paolo Gaspari, Cosimo Zinza, Pietro Mellano, Pietro De Martino in Giovanni Buttiglioni, pol-kovnika Luigi De Crescenzio in Vin-cenzo Niola, podpolkovnika Ennco Galvaligi in Mario Pompeo Vicini, državni svetnik Andrea Lugo in dva sodnika vojaškega sodišča Tnngalli in Campanella. Tožbo je De Lorenzo razširil tudi proti časnikarju Giuseppu (Pinu) Rautiju za članek «R,deče roke nad oboroženimi silami«. ki je bil' objavljen v dnevniku «11 Tempo«. V tem članku naj bi bili elementi kršitve državne tajnosti. Bivši načelnik Sifar je nadalje vložil tožbo zaradi obrekovanja proti dnevniku «11 Tempo«. General De Lorenzo je tudi izročil republiškemu državnemu pravdniku .... ......................iiiiiiiihiimuiiiii.mn,n,m........................... ki jih toži De Lorenzo, so imeli v ( sodnem postopku, ki so ga načeli po vesteh o dejavnosti Sifar prvenstvene vloge. Oni so namreč načelovali raznim preiskovalnim komisijam, ki val general De Lorenzo. To preiskavo je odredil tedanji obrambni minister Tremelloni in je zadevala sina De Lorenza Giovannija, ki je raznim preiskovalnim komisijam. bn prav tako karabir,jerski častnik, so skušale ugotavljati, s kakšnimi | bivšega komandanta konjeniškega nameni je karabinjerski pove jn eskadrona v Rimu oolk. Calvinigi-izdal med pomladjo in poletjem, 19o4. ja jn upravnika karabinjerskih oddelkov polk. Tagliamontija. Izide te preiskave so izročili državnemu w_______ ________ - vui ; svetnik Andrea Lugo, ki je bil leta zloglasne ukrepe. V eni komisiji sta bila generala A.iu Beolchini in Umberto Turrini ter državni času preiskave načelnik zakonodaj- pravdništvu. Nekateri visoki častniki, med ka- 1» šajo letalo DC-3 z 32 potniki in tremi člani posadke last drutbe ((Mineral County Airlines«, ki je vozilo na progi Hawkorne (Nevada) - Hamilton (Kalifornija). Domnevajo, da je letalo strmoglavilo na tla. ZAR kajpak nima. Raziskave so to odvisne povsem od tujih Parl]ik0 jev. V zadnjem času so s_e neko angažirala na tem področju soVJ 0 ska podjetja, ki raziskujejo ® , Siva v zahodni puščavi, v h . . delti pa bo opravljala raziskov* dela tudi zagrebška INA. Tod8 . sistematično raziskovanje bi h ro rad pridobil predvsem velike hodne družbe, ki imajo bogate kušnje na teh področjih in zšgo « ljen trg, predvsem pa imajo dovolj finančnih sredstev za 1 obsežne raziskave. Te družbe P se obotavljajo — deloma zaracu ga, ker egiptovski pogoji zanje . najbolj privlačni, deloma Pa zaradi političnega položaja. . Hkrati s povečanjem naftne 18 stri je ZAR s tujo pomočjo ve investira tudi v obnovitev vel) rafinerij v Suezu, ki so bile ' poškodovane med incidenti ob F> kopu, razširjajo pa tudi rafine j. v Aleksandriji, kjer predelujejo to iz El Alameina. V načrtu r imajo še eno, izredno veliko J" ^ sticijo — naftovod od Sueza do leksandrije. A tudi pri tem oa , vodu, ki naj bi imel v prvi zmogljivost 50 milijonov ton na , in bi s tem resno konkuriral >zr ^ skemu naftovodu od Eliata do škelona, je poglavitni problem ^ nar. Načrti so že pripravljen1 v kaže, da bi egiptovska vlada z. i prihodnjih tednih razpisala nat za gradnjo tega orjaškega obje Egipčani pričakujejo, da bodo r ielu Sue- e-Btocani pricaKujejo, ua ----r.o • • n ■ kazale zanimanje za ta projekt »,,ega i .dni r,iiiraviP l-i Ha ic' l*ke tankerske družbe, evropske «*■ *j*-*.. * - * *'■ sas šaš sz£$ za zdaj je še popolnoma negow1(51 ZLOMIL Sl JE SAMO ROKO Padec dijaka v 37 m globok rov SKIPTON (Anglija), 18 — Se- demnajstletni dijak Anidrew Peel je zdrsnil na snegu in padel v 37 ........terirnl~"sta tudi gerT Paolo Gaspari m globok ruBniSW rOV’ pri nega odseka obrambnega nunistr- Cosimo Zinza, ■ - efi/a Knmicnfl ki in ip imenoval . « stva. Komisija, ki jo je imenoval tedanji obrambni minister Tremelloni, je raziskovala predvsem izginotje dokumentov Sifarja. MRAZ IN SNEG PO EVROPI ... _____ ______ pa so nastopili kot priče na procesu De Lorenzo-«L'Espresso», ki se je v Rimu končal z obsodbo časnikarjev Eugenia Scalfarija in Lina Jannuzzija. Drugi komisiji je predsedoval ge 1 ---------- neral Luigi Lombardi, z njim pa sta sodelovala general letalske esKadri-lje Carlo Unia in admiral Enrico Mirti delJa Valle, ki sta podpisala končno poročilo. Ta dokument, ki je vseboval 59 tipkanih strani, so predložili 22. juliju lani poslanski zbornici. Med drugim so preiskovalci v tem dokumentu zanikali možnost, da bi hotel general De Lorenzo s pobudami, ki jih je podvzel « »r«'? si je samo zlomil roko in se odrgnil po telesu. Fanta so odpeljali v bolnišnico, kjer so javili, da ga bodo že v nekaj dneh odslovili. slej odkrili v egiptovskem podzem- 1Jče prištejemo k tem nahajališčem kakšen''bo odziv. "Zanimanje še vrelce na Sinaju, ki jih bo ZAR ™1™ dolarjev vredno ^ prej ali slej zelo verjetno dobila | dfej nazaj, lahko rečen,o, da ima Egipt k , j J. . delavi načrWf' že zdaj zagotovljeno proizvodnjo | k naftna*industrija ? preko 15 milijonov ton nafte letno, ^ ®p,£,£JJn,£ n„Hvorr kar se sicer ne more meriti z drugimi petrolejskimi državami na Srednjem vzhodu, vendar je to številka, ki je v svetovnih statistikah že na uglednem mestu. Egipčani so pred letom 1967 računali, da jim bo do leta 1970 uspelo povečati naftno proizvodnjo na 30 milijonov ton letno. Tega v sedanjih okoliščinah seveda ne bodo dosegli, toda možnosti so vsekakor velike. Zlasti spodbudna so odkritja v zahodni puščavi, ki se razteza od Nilove delte tja do Libije. Strokovnjaki namreč menijo, da se bogata libijska žila nadaljuje preko meje tudi na egiptovsko ozemlje. Toda za raziskave na tem izredno težkem in drl’ i bo v prihodnjih letih nedvomno 1 razširila. Toda tempo njenega voja je odvisen predvsem od } * kolikšen bo priliv tujega kap'% To pa je spet v veliki meri o“v'ij. od tega, kako se b.i razpletlo tično dogajanje v prihodnjih Vsekakor bi se zanimanje ^ družb za bogastvo egiptovskega.jr deželja povečalo, če bi se raZf po-srednjevzhodna kriza in bi se litično ozračje umirilo. Hudi snežni zameti v Gorskem Kotoru V Švici 32 stopinj pod ničlo da bi jim pomagali k bolnikom, ki so ostali v izoliranih vaseh. V Londonu je termometer padel le na 3 pod ničlo, nasprotno pa so na škotskem zabeležili —17. Tudi Avstrijo je zajel hud mraz. V Celovcu je bilo danes 18 stopinj pod železničarji pripadniki JLA in dru- ničlo, na Dunaju pa -8 Ceste so gth organizacij z Reke. Iz nekaterih sicer očistili snega, vendar je na g . ■ J ,inn». avtocestah nevarna poledica. Naj- huje je v Švici, kjer so v kantonu ZAGREB, 18. — Vse za delo sposobno prebivalstvo občin Delnice in Cabra v Gorskem Kotoru je danes nadaljevalo s čiščenjem snega cest in železniške proge, da bi čimprej vzpostavilo zvezo z ostalimi kraji Jugoslavije. Prebivalstvu pomagajo Na zdravljenju pri RK Bialrski ranjenci prispeli v Italijo GALLARATE, 18. — Stirimotor-nik Rdečega križa je danes pripeljal v Italijo 9 ranjencev iz Biafre. Na letališču Malpensa so ranjence dočakali predstavniki italijanskega POTOLČEN REKORD Bajni honorar pevki Streisand LOS ANGELES, 18. — Ameriška pevka in igralka Barbara Streisand je verjetno dosegla rekord plačila za pevske nastope v hotelih ali nočnih lokalih. Do sedaj je najverji honorar pripadel Franku Sinatru, ka so mu plačevali 100,000 dolarjev < približno 62 milijonov lir) na teden. Protagonistka «Funny Girl» Je podpisala petletno pogodbo z ((International Hotel« v Las Vegasu, s katerim se je obvezala, da bo v njem nastopila štiri tedne v letu. Direktor hotela, pa čeprav je poudaril da bo Streisandova dobila več kot je do sedaj dobil katerikoli umetnik, ni hotel povedati točne vsote. Domnevajo pa, da bo Streisandova dobila 250.000 dolarjev (približno 155 milijonov lir) honorarja na teden. POJASNILO Ko smo včeraj na tej strani objavili sestavek «Manjšim: posluh za pravo resnico», smo pomotoma pozabili navesti, da smo članek povzeli po glasilu SZDL Slovenije dnevniku »Delaš, za katerega ga je napisal dr. Janko Jen, avtor naj. bolj dokumentirane slovenske knjige o tržaškem vprašanju «Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni«, ki je izšla 1961. leta v Ljubljani. krajev tega področja se je danes vrnilo z vlakom na Reko 350 izletnikov, ki jih je neurje zajelo v Gorskem Kotoru. Drugi vlak na poti iz Zagreba na Reko se je moral vrniti iz Delnic v Zagreb in preko Ljubljane na Reko, kamor so potniki prispeli z dvodnevno zamudo. Nič manj težav kot čiščenje železniške proge imajo tudi skupine, ki čistijo cesto Reka-Zagreb. Skupinam je šele danes uspelo vzpostaviti zvezo med Reko in Karlovcem, toda na področju skozi Gorski Kotor je skupinam uspelo očistiti samo polovico širine ceste, tako da je na tem delu ceste promet enosmeren. Očiščena je tudi cesta od Reke do Fužin, da bi omogočili izletnikom, ki so tam od sobote, vrnitev domov. V Sloveniji je danes na vseh cestah ponovno dovoljen promet tovornjakov s prikolicami in vlačilci. Glavne prometne žile iz Slovenije so očiščene, cestni promet v Ljubljani in drugih mestih Slovenije pa je še vedno težaven. Mraz je zajel vso Evropo. Samo v Španiji so zabeležili zmerno temperaturo 17 stopinj nad ničlo. V Parizu je bilo ponoči nekaj stopin. pod ničlo, v Lyonu je bilo —9, ne katere reke pa so popolnoma zmrz njene. Debela plast ledu je v Mul house v Alzaciji rešila skupino vojakov, ki se je vračala z dopusta. Avto, s katerim so se vozili, je zdrsnil in zletel v prekop ob cesti. Na srečo so se vsi rešili še preden se je vozilo, ki je prebilo ledeno plast, potopilo. V Bruslju je zapadel sneg, zaradi česar se promet le s težavo odvija. V pokrajini Inant so zdravniki zaprosili za pomoč vojaške oddelke, Neuchatel, v majhni vasi Brevine, ki je znana kot švicarska Sibirija, zabeležili kar 32 stopinj pod ničlo. Tudi v Bolgariji je termometer skoraj povsod padel pod ničlo. je tudi proučila vzroke, zaradi katerih je general De Lorenzo 1963. leta ustanovil «mehanizirano brigado«. Preiskovalci so navedli v predloženem dokumentu, da so ta korpus ustanovili «iz potrebe organika ter upravnega in disciplinskega značaja in ne, kot se ja govorilo tedaj, za dosego nezakonitih smotrov«. Vsi trije višji častniki so pregledali tudi znane sezname ljudi, ki bi jih morali spraviti v koncentracijska taborišča. Na teh seznamih so bila, vedno po mnenju preiskovalcev, imena za javni red in varnost države nevarnih oseb. Glede načrta «Solo» pa so preiskovalci prišli do zaključka, da je «general De Lorenzo prevzel med delikatnim političnim položajem pobude, ki so prešle mejo pristojnosti karabinjerskega generala, ker je ta načrt za ohranitev javnega reda predvideval uporabo karabinjerskih oboroženih sil, pri čemer ni računal na druge sile javne varnosti, kot je bilo predvideno v drugih že obstoječih načrtih«. General Pietro Meilano, ki je prav nizirali pomoč ranjencem, ki jih bodo sprejeli v zavod ortopedske kirurgije Rdečega križa v Malcesi-ne ob Gardskem jezeru. Ostale ranjence, v letalu jih je je bilo 47, bodo izkrcali v Švici, Franciji, Danski in Norveški. Dolga in mrzla zima ni prizanesla gamsom v nacionalnem parku Gran Paradiso. Zaradi mraza in lakote gamsi iščejo smrt ali se približujejo obljudenim krajem, če uidejo divjim lovcem naletijo na lovske čuvaje, ki jih pošteno nakrmijo Edinstven protest zaradi brezposelnosti Štirje mladi Sardinci splezali na Koloseum in grozili s samomorom RIM, 18. — štirje brezposelni Sardinci so danes splezali na vrh Koloseuma in zagrozili, da bodo napravili samomor, če ne bodo dobili dela. Vsi štirje so hoteli govoriti osebno s predsednikom republike ali vsaj z njegovim predstavnikom. Med temi je tudi 23-letni bivši bersaljer Evelino Loi iz Bari-sarda v pokrajini Nuoro, ki se je že šestič poslužil ((akrobatskega protesta«. Vsi Sardinci so mladi in nikakor niso dobili zaposlitve ne doma ne v Rimu. Zato so že v zgodnjih popoldanskih urah sledili Loievemu načinu protesta. Okoli Koloseuma se je zbarlo precejšnje število policajev In gasilcev, medtem ko so številni meščani, kljub mrzlemu vetru, sledili poteku razgovorov med ((brezposelnimi kon-testatorji« In policijskimi funkcionarji. Tudi znani režiser Cesare Za-vattini jih je prepričeval, da bi se odpovedali nevarnemu protestu in jim obljubil, da se bo pozanimal za delo. Okoli 18.30 so 26-letni Salvatore Cossu iz Irgolija (Nuoro), 26-letni Felice Siddi iz Masullasa (Cagliari) in 27-letni Francesco Masla iz Set-timo San Pietro (Cagliari) zapustili na nagovarjanja policijskega funkcionarja nevarne položaje. Vse so odpeljali na policijski komisariat, kjer so imeli telefonski razgovor z rimskim prefektom, ki jim je obljubil, da Jih bo jutri sprejel na razgovor, kjer bodo proučili njihov položaj. Zadovoljni s prefektovo obljubo so se vrnili h Koloseumu, kjer so Loia obvestili o razgovoru. Tudi Loi je popustil In se nato oddaljil s svojimi rojaki. HAMILTON, 18. — Iz kalifornijskega letališča poročajo, da pogre BIL JE ZDRAV IN Clh Ni dobil pokojnine: za INPS je bil mrtev iPONTASSIEVE, 18. — UP0*1^! nec Emilio Torrlnl jz MoHna ep Piano je presenečeno obstal, * ^ mu na poštnem uradu reklT,jo. njegove pokojnine INPS 69-letni možakar se je z® z®9ro' pozanimal pri uradniku ^ valnega zavoda, kjer je zV' je za INPS že med... Iz občine Pontassleve so sp sporočili njegovo smrt, venda0,jiO' kasneje ugotovili, da gre za nlmijo. Zadevo so sicer o' da Torrlnl zaradi blrokratsld ^, vir še ni dobil toliko potrebP' kojnlne. ZARADI PIJANEGA SOFEftJ* V Mehiki 6 mrtvih pri prometni nesreči CIUDAD MEXICO, 18. "^ prometno nesrečo, ki se ie ugjfi0 pripetila 225 km severnoz ^ od mehiške prestolnice, ie.^.je, ! cev baseballa izgubilo živlJ00^ ji pa je bilo ranjenih. Nesreč8 pjj^ pripetila verjetno po nega šoferja, ki je zašel z zaradi česar se je avtobus P VICENZA, 18. — Pretor,f cenze je obsodil, sicer pog°J letnega Eugenia Dola iz di Rovolon pri Padovi n® lir globe, ker je maja lanl (o doval z avtom divjega zal%. v času prepovedi lova PoV° AVAJLUniJ, Ul, - A O..V.J- - efi 1 vila sodišču deset oseb, ui«° MILAN, 18. — Policija Je ^ ..la sodišču deset oseb, k*, r.. bavile z ilegalnimi staVT?njslief konjskimi dirkami na 11 dirkališču San Siro. V tej ^ JP ni je tudi nekaj ljudi, W zajeli pri nedovoljenih staVv0 Melja nadaljuje s preiska Z miljskega pusta. Dve prav gotovo slikoviti, a tudi najvišji maski hoče iztrebiti «tolpo stav»- ^ «DOKONČNO ZDHAV1LQ». KI PELJE NARAVNOST V GKOB Pakistanski mazaški zdravnik zakrivil smrt dvanajstih osek Smrtonosna mešanica metilnega alkohola, opija in «LSL)» KARAOHI, 18. — Vsaj dvanajst oseb je umrlo v Pakistanu po zav-žiitju smrtonosne mešanice opija in «LSD». To mešanico je pripravil in razdeljeval z imenom «Bombar da« homeopatski zdraivnik dr. U-mer Nlzani. Po natančni analizi so ugotovili, da Je ta mešanica vsebovala zgoščene doze metilnega alkohola, opija in «LSD.» Dozo te smrt no nevarne mešanice je policiji izročila žena nekega moškega, ki je umrl po zavžitju ((dokončnega zdravila«. Tudi iz številnih bolnišnic so prihajale na policijo prijave. Preiskava je pripeljala na sled dr. Nizaniju, ki so ga aretirali v njegovem stanovanju v Lanthiju pri Karachiju. Med preiskavo so mu v stanovanju in tudi v greznic' našli številne stekleničke s to grozno mešanico. že po tednu dni preiskave je policija naprtila dr. Nizaniju odgovornost za smrt 12 oseb Vse so pripadale zelo revnim slojem, ki niso imele denarja, da bi si lahko privoščile resnejšega zdravnika. Večina ljudi se je zateklo v bolnišnico, ko ni bilo več rešitve m številne osebe so umrle, ko so jim izpirali želodec. Na podlagi pai * se lahko vsakdo poslužuje y-« homeopatskega zdravnik-8 (,] ) pogojem seveda, da ima JLi&Z prakse. Prav zaradi te praase. t-rav zaracu w ArtiN n jo število teh mazaških vet*. v zadnjem času močno P ^ V izjavi je glavni tal K pakistanskih zdravnikov t ^ Rahman Ali Hashmi izraZda.je' ji ljenost za brezvestno ri m močnih mamil in je zaIJ' p vlade omejevalne ukrepe, n ,j pn gi katerih bd lažje nadzore pasovanje teh sredstev. OB 25-LETNICI ZASEDANJA SNOS V ČRNOMLJU Pogovor z nekaterimi poslanci prvega slovenskega parlamenta ^ stari Jugoslaviji so bili poslanci na slabem glasu - Namesto v Črnomelj - v zapor - Ljudje so k°t celota stali za stvarjo - Več pozornosti bi posvetil kmetom - Danes je težje biti poslanec .Danes mineva 25 let, odkar se " v Črnomlju sestal Slovenski na-°®ioosv<>bodi!ni svet (SNOS), ki *a. Po vlogi, ki jo je imel in po JUogah, ki jih je opravljal, mo-fno smatrati za prvi slovenski {'Plameni. Na zasedanju, ki je HJ.aJo dva dni, so člani SNOS imuniteto, kot člani parla-osnovana sta bila zako-.“Oajni odbor, in verifikacijska , Piisija. Na tem zasedanju je bi--j 'zglasovana deklaracija o pra-»ar?*1 - ’n dolžnostih državljanov, v“Qalje deklaracija o pravici slo-§a naroda do svoje vlade, 'klaracija o potrditvi sklepov II. ^danja AVNOJ, s čimer je Slonja pristopila državnopraivno .federativno zvezo, torej v skup^ državo Jugoslavijo, izglasovani „ “ili nadal e tudi predpisi o iz-ffidnji oblastvenih organov, pred-jT1 s področja financ, gospodar-l'a. kulture, prosvete itd., škratih SNOS je bil tedaj resnični s.o-j!8* parlament. se danes spominjamo te po- 1,1,1.. 0 vprašanju gorskih področij Pet tisoč milijard za borbo proti popi avam nr^°?ehna «mešana komisija deiUcevanje tab je ministru v , Predložila nekakšno poročilo, ^saterem predlaga izdatek 5000 ^ajard za ustvaritev primernih fev varnosti pred poplavami ^.Področjih, kjer ta nevarnost ob-poJ?' To poročilo je zdaj predmet ga6|PPl.ienega analiziranja, nakar Dj]jP°do do meseca julija izpopol-pol .z ustreznimi popravki in do-v “j^vami. Ni pa to edina pobuda demo-so se senatu kfi ,atn smislu: nekateri ^ ‘lanski parlamentarci pftii 77. potem ko so v ihTrUunli osnutek zakona, ki je po-enostavno podaljšanje zako- ločit Sorskih področij — od-(ijj1 Predložiti v poslanski zbor-oL °hnovljen osnutek tako glede ih5a kot načina gospodarskih (neki predlog KPI, ki ga toJ^aVPisal Luigi Longo, je bil (jjulozet) že lani poleti). Na vse-kongresu KPI pa je vrhu Ahila napovedana še vsedržav-konferenca v z 81 tal in vode. i •*** iiajji/vcvaua oc konferenca v zvezi z vpraša-od omenjenih pobud ^Noerna _________________ _______ ®abo različnih, vendar med 1 birokratični aparati, cen-bl v,Tana gozdarska uprava, kar \ ** skupaj morala nadomestiti bit;, ^ma demokratična oblast, o-bj > l® H21 občin, kolikor jih je Seggh Področjih, združenih za do-•Itilj oziroma izpolnitev program-bolj. načrtov gorskih skupnosti in \a h svetov. Zraven teh ozi-nad temi ne bo dovoljena te?La druga oblast, razen one tajah vlad in pa ustanov za po-Va^1 razvoj. 'V/jjOst te politično-upravne pre-,Qe.je predvsem v tem, da se Sši nJ?no pomočjo dosegel čim fe, ^hoinek glede porabe sred-Hiai tar' aparat je na primer Vni-niiortov za 1800 milijard, (kffio C,1 Pa jih je (v desetih letih) J. (j aa 180 milijard. Ni mu uspe-Hjj, 9 bi upognil električna pod-•bsj’ s čimer je bila dana pred-^^hanju. Gozdna ustanova pa. StitvJ® iz enega centra, upravlja 305 tisoč, namesto 5 mi-No»!i 847 tisoč hektarov ponovno . Briana zemljišča, kot je bi-°*laihi •'hheno v načrtu. Občine so ker so jim bile odvze-Vv, .njihove oblastvene kompe-!a iy,ln ?e jim je odrekala finanč-? tna0^’ njihova reakcija na to, v%acl1 v krajih z demokratično ni bila dovolj odločna in C^asna. Predvsem za to, da se pre-TO . nadaljnje uničevanje zem-,r?ma da bi ta ne bila ob-«i ja.> in sicer tako, da bi se ,° v last in upravljanje jav- membne zgodovinske obletnice — prvega zasedanja prvega slovenskega parlamenta — bomo v nadaljnjem povzeli iz glasila SZDL Slovenije «Dela» članek s pogovori z nekaterimi člani SNOS, ki so pred 25 leti bili v Črnomlju: «Ko smo se odločili za kratek razgovor z udeleženci prvega zasedanja SNOS, smo se zavedali, kako težko je ujeti na papir trenutke, ki se sem in tja utrnejo v spominu. Zato smo jih zaprosili, naj nam povedo en sam tak trenutek, naj nam zaupajo, kako živijo danes in kako bi se kot nekdaj prvi slovenski poslanci počutili v skupščinskih klopeh sedaj, po četrt stoletja. V stanovanju, v katerem nas je sprejela Marija Ančikova, je bil zrak nasičen z vonjem po sveže opranem perilu. Melika žehta,» se nam je nasmehnila ena od prvih slovenskih poslank. «Kako živim? V nekakš ni kooperaciji s svojo družino — pol jih je lovcev, pol pa ribičev. Tako pridem na svoj račun, ker zelo rada hodim v naravo. Pa tudi časopise berem in hudo mi je, ko vidim, kam gremo.» Marija Ančikova je bila pred vojno tekstilna delavka v zagrebški tovarni IRIS. Iz Zagreba je že prvo leto vojne odšla k partizanom. Borila se je, da bi pomagala odstraniti vsa tista ponižanja in trpljenje, ki so ga morale zaposlene ženske trpeti pred vojno. Kako se je počutila kot poslanka, na mah sredi naporov, da bi zgradili boljšo, pravičnejšo družbo? «V siari Jugoslaviji so bili poslanci na zelo slabem glasu, veste. Nisem si mogla predstavljati, da bi kdaj sodelovala pri izgradnji nove države. M;slila sem, da bom po koncu vojne š'a nazaj v tovarno in delala naprej kot teksti’na delavka, seveda v boljših pogojih p Čas pa je zahteval svoje, u-stvarjala se je ljudska država in vsi ljudje, tudi najbolj preprosti delavci, so jo morali pomagati graditi, da bi bila res njihova. Ali bi Marija Ančikova danes še hotela sesti v skupščinske klopi? Za kaj bi se zavzemala? iKot poslanka bi se sedaj v skupščini borila predvsem proti birokraciji, proti oblasti paragrafov. Že razumem, da mora biti red, a na človeka ne bi sme’i pozabiti, m njegovo srce. Danes je birokracije vse preveč in to ni prav. Zmeraj manj je pristnih človeških odnosov, tudi mi sami smo se zaprli vgse.-.p^ Srečko Žumer, ki šo mu v partizanih rekli Feliks Jordan, ljubljanski ilegalci pa Jur, je od julija v pokoju. Dolgčas mi je po mojem delu strojnega stavca, po mojih kolegih. Ne morem in ne morem se znajti v vlogi upokojenca in čeprav sem star 74 let, sem še čisto dober in čil in ne morem si predstavljati, da bi hodil s palico na sprehod v Tivoli...* Srečko Žumer je bil strojni stavec od leta 1919 naprej. Vojni vihar ga je potegnil vase. Pri volitvah v slovensld narodnoosvobodilni svet ga je Boris Kidrič pred a-gal kot starega borca za pravice delavcev za poslanca. Tedaj je delal v Ljubljani, v ilegalnem gibanju in izvolitev so mu sporočili po listku «Ko bi bil moral oditi na zase danje SNOS v Črnomelj, so me odpeljali v zapor. Izvede i so, da sem sodeloval pri ustanovitvi enotnih sindikatov in sn me skupaj s sinom zaprli. Spomnim se, da je bilo ravno okrog pusta, fcer nama je dala žena za popotnico krofe... V ječi so me strahovito mučili. Težko se je spomniti, koliko udarcev sem dobil.* Tako Srečka Žumra na prvem zasedanju SNOS ni bilo. sodeloval pa je kot izvoljeni poslanec ha prvem povojnem zasedanju. Kasneje je postal celo zvezni poslanec. Bil je vesel, ko so spreje mali zakone, ki so bili pravični za delavce. Rad se je zavzemal za vsakogar, ki so mu storili krivico. Ko so ga kot poslanca upokojili, se je povrnil k svojim strojeni in spet je postal strojni stavec, do lanskega julija. Za kaj bi se danes zavzemal, če bi bil poslanec? «če bi bil zdaj poslanec, bi se zavzemal za to, da bi končno rešili vprašanje pokojnin. To je za zdaj najbolj pereče vprašanje in potrebno ga je čimprej rešiti. Drugače pa gre razvoj svojo pot in stvari se izboljšujejo...* Velika, sodobna stolpnica nasproti bežigrajske vojašnice, v kateri ima poslovne prostore podjetje Commerce, je bila kot zavita v oblak snega, ko smo prišli obiskat Jožeta Penco, generalnega direktorja. uprav takšno vreme je bilo tedaj, dobro pomnim,* nam je dejal. «Sneg je začel naletavati 8. Poljanah, na tečaju za krščanske socialiste. Ves tečaj se je nato preselil v Črnomelj.* Jože Penca se spomni z zasedanja, s kakšnim navdušenjem so sprejeli Jožeta Srebrniča, narodnega heroja, 60-letnega, bradatega možaka, ki je nekaj mesecev kasneje utonil v Soči. Od ljudi, ki jih je videl le nekajkrat v življenju, mu je Jože Srebrnič še posebno ostal v spominu. In kaj je sicer pomenilo črnomeljsko zasedanje za Jožeta Penco? -* RL; 19.00 Orkester, 22.00 Jazz; 22.35 Komorna glasba NACIONALNI PROGRAM 7.00, 6.00, 13.00. 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.35 in 11.03 Ura glasbe; 11.30 Mezzosopranistka A Lazza- kovski. Hrestač; Tiesen, Salambo; 13.30 Blochov koncert za violino in orkester; 14.30 Respighijeve Fe ste romane. SLOVENIJA Spomini na slovensko šolo pred 54 leti Ko sem pred dnevi gledal povorke študentov po mestu in bral o dogodkih na šolah, mi je prišlo na misel življenje, ki sem ga sam, podobno kot drug., preživljal, ko sem bil še šolar. Naša šola na Ka-tinari je imela zete veliko učencev in učenk. Ne morem navesti točnega števila, vendar lahko rečem, da nas je bilo nad tristo. Bilo je to v času prve svetovne vojne in tedaj je bil Trst zaradi vojne hudo prizadet, s tem pa smo bili prizadeti tudi okoličani. Velik del šolarjev jc hodil v šolo bos, ker ni bilo denarja za nakup čevljev, pa tudi obutve ni bilo naprodaj. Tudi revno oblečeni smo bili. Marsikateri je imel tudi raztrgane hlače, saj ni bilo niti sukanca za krpanje Trpeli smo mraza, pa tudi lakoto. Kako pa je bilo v šoli? Takrat smo imeli za ravnatelja šole grispoda Valentiča, ki je bil Skedenjc. Poleg njega je na šoli poučevalo še sest ah sedem učiteljev in učiteljic. Vodja šo.e Valentič je bil zelo strog. Tako učitelji kot učenci smo mu morali slediti v vsem Bil je pravi vodja, kajti od učiteljev in učiteljic, seveda tudi od učenčev, je zahteval, da vsak opravi svojo dolžnost. Ravnatelj šole navadno m poučeval, ker je imel že veliko aeta v šolski administraciji. Kljub temu si je izbral kalf razred da ga je poučeval po nekaj ur na aan. In tako sem tudi jaz preizkusil nekaj let Valentiča. Ko nam je dal nalogo, ali nam naročil, da se naj naučimo kaj na pamet je naslednji dan od prvega do poslednjega izprašal ves razred, pa ■•epruv nas je bilo v razreau nad 40 učencev. Kdor se ni naučil, je po šoli ostal v razredu zaprt in to toliko časa, dokler se ni naučil, kar mu je bilo naročeno. Nekateri učenci so imeti tudi po uro hoda do šole Pouk je bil včasih tudi ves dan Zaradi tega je Valentič izposloval od občine, da nam je poskrbela opoldne v bližnji gostom, ledaj pri Paclovanu, krožnik top.e hrane in kos kru ta. Marsikdo M še živecii tedanjih šolarjev se bo gotovo spominjal, kako je po kosilu zadonela naša pesem iz stotin grl učencev in učenk in to vsak dan po kosilu. Nato ponovno v vrsto in spet v šolo. V tistih letih smo imeli za kateheta gospoda Širžinarja. Kadar je prihajal v šolo, ni nikoli, pozabil doma — šibe. Kadar ga je kdo motil pri pouku, je le malo stegnil jezik na levo stran ust in z veseljem mahnil s šibo po hrbtu. Pripomniti pa moram, da ni bil le katehet tisti, ki je koga inamazal», kot smo temu tedaj pravili. Žal je tudi druga učno osebje rado stepalo roke ali zapiralo šolarje po šoli. To je bilo tako rekoč na dnevnem redu. V tistih letih se učenec ni smel pritožiti doma, če so z njim v šoli slabo ravnali, če je to storil, so ga še doma «namazali*. Seveda bi bilo takrat zares pametno in dobro, če oi bil kdo napovedal stavko ali zaporo šote v prid učencev. Kljub temu, da so bila naša šolska leta trda, se mi po njih toži, ker so bila resnično naša Nekdanji učenec katinarske šole Galeb št. 4 S tremi kiticami Zdravljice in s Spomini na Prešerna Luize Cro-bath-Pesjakove se nova, četrta, številka Galeba spominja pesnikove obletnice smrti. Med primorskimi glasbeniki je v tej številki prišel na vrsto Vasilij Mirk, o katerem piše Ernest Švara. Zelo zanimiv je prispevek Izlet na Trč-mun, ki ga je napisala Mjuta iz Beneške Slovenije. Sicer pa je številka, kakor vedno, polna zgodb, pesmic in drobnih poučnih člankov. S pisanimi i.i risanimi prispevki sodelujejo tudi to pot zvesti prijatelji Galeba, ki skrbe, da je mladinski list lev, zabaven, poučen — sploh zelo priporočljiv za naše šolarje, kar naj starši resno upoštevajo. Jezik in slovstvo Prva (januarska) številka revije Jezik in slovstvo objavlja na uvodnem mestu razpravo Valensa Voduška Razmerje meo besedilom in napevom v ljudski pesmi. Sledi članek Berte Golen Od slovstvene zgodovine k slovstvenoestetski vzgoji. ,ianKo Kus jc nsjiual razpravo Idejna in oblikovna tipologija Cankarjeve dramatike. Prispevek Janka Blažeja govori o op-timalah slovenskih samoglasnikov. Metka Zajc pa piše o udločevalnih in dopolnjevalnil vprašanjih. Iz zgodovine slovenskega besedja navaja Jože Stabej vrsto besed (njegov spis se bo nadaljeval). Slede Zapiski, ocene in poročila, ki so jih napisali M. Kmecl, Borut Stražar, Jan Šedivg Jože Gregorič. Stane Suhadolnik, Zvonka Žnidaršič in J. Toporišič RIVISTA Dl LETTERATURE MODERNE E COMPARATE ima v zadnjem snopiču za l. 1968 sledečo vsebino: Binca Maria Born-mann, Le Tettere a Felice’ di Kafka. Sergio de Marco, L’opera nar-rativa di B’. W Rolfe. Giuseppe Caligani je napisat recenzijo o knjigi Phoebe Sheavgn, The Lite-rarg Profession in the Elizabethan Age. C. Cordie pa ima dve kratki notici. Vreme včeraj: Najvišja temperatur« 6.2, najnižja —0.3, ob 19. url 5.7 stop., zračni tlak 1016,2 stanoviten, vlaga 63%, dežja 0,1 mm, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 6.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 19. februarja MIRO, PEPELNICA # Sonce vzide ob 7.01 in zato^ ^ 17.37 —* Dolžina dneva 10.36 --na vzide ob 8.16 in zatone od Jutri, ČETRTEK, 20. lebruarja LEON PO SKLEPU SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Jutri stavka vseh šolnikov in osebja na slovenskih osnovnih in srednjih šolah Soglasno odobrena resolucija s podrobno navedbo zahtev Po sklepu Sindikata slovenske šole, ki so ga člani soglasno odobrili na sindikalnem sestanku v ponedeljek zrvečer, bo jutri stavka vseh šolnikov in osebja na slovenskih osnovnih in srednjih ter višjih srednjih šolah na Tržaškem. Na o-menjenem sestanku so po poročilu vodstva sindikata in diskusiji soglasno odobrili naslednjo resolucijo, v kateri podrobno navajajo svoje zahteve. Resolucija se glasi: «Slovenski šolniki, zbrani na svojem sindikalnem zborovanju 17. februarja t. I. v Gregorčičevi dvo rani v Trstu, po razpravi o nevzdržnem in obupnem položaju, v katerem se nahaja še danes večina slovenskih šolnikov, zlasti profesorjev, po 20-letnem nepretrganem služ. bovanju na šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, ter po proučitvi še drugih nerešenih vprašanj slovenske šole, ugotavljamo, da bodisi prosvetno ministrstvo, bodisi šolska oblast ne izvajata nekaterih določb, ki jih jamčijo ob stoječi zakoni in mednarodni sporazumi, poleg tega ne upoštevajo naših upravičenih zahtev, čeprav jima jih je naš sindikat toliko krat posredoval. Zato odobravamo sklep sindikata, da bomo v znak protesta stavkali 20. lebruarja tega leta in zahtevamo, 1. da prosvetno ministrstvo in ministrstvo za delo povabita na pogajanja tudi sindikat slovenske šole kot ostale sorodne sindikalne organizacije, ko se razpravlja o šolskih problemih kot takih, in še posebej ko gre za ureditev položaja učnega in pomožnega osebja na šolah; 2. da so šolniki in osebje na slovenskih šolah deležni vseh številnih ugodnosti, katerih so bili deležni od 1945. leta dalje kolegi na šolah z italijanskim učnim jezikom; 3. da se šolnikom, ki so bili deležni do leta 1954 posebnega ekonomskega staleža, a jim ga je italijanska uprava odvzela, popravi storjena krivica; prav tako, da se popravi krivica šolnikom, ki niso bili sprejeti v službo do šolskega leta 1953-54 na šole s slovenskim učnim jezikom iz političnih razlogov. Naj se priznajo šolnikom, ki so do leta 1945 službovali v Jugoslaviji ali pa v bivši coni B TO do 4. 10. 1954, omenjena službena leta pri štetju pokojninske službene dobe. Učiteljem, ki so pridobili stalnost po zcdipnu št. 248 z dne 13. 3. 1958, naj se prizna juridična stalnost od l. 1948; 4. da postanejo stalni profesorji, ki so bili v službi na šolah s slovenskim učnim jezikom 4. oktobra 1954 ob podpisu spomenice, kakor določa čl. 4 posebnega statuta in se jim prizna retrodacija od orne njenega datuma, če so neprekinjeno službovali službena leta od 4. oktobra 1954 dalje, naj se priznajo tudi slovenskim učiteljem, ki so bili od omenjenega dne v neprekinjenem službenem razmerju. 5. da postanejo stalni profesorji, ki so vsaj tri leta v službi na šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in imajo že usposobljenosti izpit iz slovenskega jezika ali iz kakega drugega predmeta. Profesorji, ki so v službi vsaj 3 leta, a nimajo še usposobljenostne-ga izpita, imajo pravico do didaktične habilitacije; 6. da prosvetni minister izda brez odlašanja že nekaj let obljubljeno odredbo, s katero naj se raztegne veljavnost zakona št 603 z dne 25. 7. 1966 (Bellisario) tudi za profesorje na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, ker je bil organik za te šole že odobren; 7. da prosvetni minister razpiše vsako leto reden natečaj za usposobljenostne izpite v slovenskem jeziku za vse predmete, ki se poučujejo na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom tako kot se izvaja redno za šolnike ostalih narodnostnih skupin; 8 da prosvetni minister razpiše izreden natečaj za ravnateljska mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom prve in druge stop- ^t’. da se izda dekret o ustanovitvi nižjega in višjega strokovnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu' 10. da se ustanovi pri šolskem skrbništvu v Trstu redni stalež funk clonarja slovenskega materinega jezika s stopnjo viceproveditorja, ki bo odgovoren za vse šole s slovenskim učnim jezikom v deželi Furlaniji - Julijski krajini; 11. da se takoj razpiše prvi reden učiteljski natečaj za stalna mesta na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, saj je na teh šolah nezasedenih 10 mest z nad številnim staležem in 11 mest v rednem staležu. Za izvedbo razpisa ni zakonskih ovir, 12. da se prizna retroaktivna juridična in ekonomska stalnost od 1. oktobra 1962 ali od 1. oktobra naslednjih let vsem tistim učiteljem, ki so postali stalni po izrednem natečaju, predvidenem v členu 12 zakona št. 1012 z dne 19. julija 1961, 13 da se uzakonijo mesta 5 oo-stoječih didaktičnih ravnateljstev zo osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in da se razpiše izredni natečaj za zasedbo teh mest da se uzakonijo mesta obstoječega šolskega nadzormstva za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in da se razpiše izreden natečaj za zasedbo tega mesta; 14 da se takoj prizna še ostalim slovenskim učiteljicam učiteljsko diplomo, ki so jo dosegle v Porto- r°15' da tržaški šolski skrbnik imenuje tudi začasne učitelje poleg že sto obstoječih stalnih učiteljskih ’ da tržaiki^šolsld0skrbnik im* nuje slovenskega šolnika za pred stavnika solske oblasti v odboru šolskega patronata na Repentabru, ker je velika večina tamkajšnjega prebivalstva slovenske narodnosti. Tudi tajnik . ravnatelj v istem šolskem patronatu mora obvladati slo venski jezik; nuje v nadzorni komisiji za osnovnošolske in srednješolske oddana Radiu Trst A slovenske šolnike in izvedence; 18 da dobijo šolniki in ostalo osebje na šolah s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj, ki niso v staležu, imenovanje za nedoločeno dobo. Ko pa le-ti dosežejo pokojninsko dobo, naj prejmejo primemo odpravnino po številu odsluženih let; 19. da se poveri vodstvo, uprava in nadzorstvo vseh vrtcev s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem osebju slovenskega materinega jezika; 20. da se nemudoma reši na dostojen način vprašanje učbenikov, učil in šolskih spričeval za šole slovenskim jezikom vseh vrst in stopenj m Tržaškemu. NiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii PO ZASLUGI ORGANIZATORJEV IN ZAKADI POVEZAVE Z IZVIRNO TRADICIJO Od Trga Unita do škedenjskih «borjačev» razgibana in pestra povorka pustnih vozov V povorki tudi vozovi in skupine iz okolice z napisi v slovenščini in italijanščini Na čelu povorke škedenjske slovenske narodne noše - V Skednju je povorko pričakal župan, ki je razglasil izid tekmovanja: voz iz Zgonika - polž dobil 3. nagrado že nekaj let ni bilo v pustni dobi takega mrtvila in tako malo šem po mestnih ulicah kot letos, že pre cej let pa nd bilo na pustni torek pustne povorke in toliko ljudi po mestnih ulicah in trgih, kot včeraj. Ko se je zdelo, da je za vedno zaspal, da je izginil tržaški humor in veseljaško razpoloženje, se je zdramil in veselo poskočil. Z umet; nimi poskusi ne gre. Pred nekaj leti je že šio po vodi. Zdaj kaže, da smo na pravi poti, ker smo podiskaM tradicijo in njen izvor, ker smo preboleli škodljive predsodke Članstvo je pooblastilo vodstvo sindikata, naj poseže še po vseh drugih zakonitih sredstvih za dosego upravičenih zahtev slovenskih šolnikov. Svečanost na grobu sovjetskih vojakov Ob dnevu sovjetske armade bo, kakor vsako leto, na vojaškem pokopališču v Trstu dne 20. februarja ob 11. uri polaganje vencev na spomenik padlih sovjetskih partizanskih borcev. Proslave se bo udeležilo zastopstvo sovjetskega poslaništva v Rimu. letalska zveza Umag-Ronke Včeraj se je vrnil iz Rima, kjer se je srečal s predstavniki pristojnih ministrstev, predsednik konzorcija za Julijsko letališče dr. Ferrari. Predsednik Ferrari je na ministrski ravni načel vrsto vprašanj o storitvah v letalskem prometu, ki jih bo s 1. aprilom letos prevzelo letališče v Ronkah. Dr. Ferrari je ob svojem povratku povedal, da se z današnjim dnem vzpostavi nova redna zračna zveza Umag — Ronke, s katero bodo stiki med našim področjem, bližnjo Jugoslavijo in vzhodno Evropo občutno olajšani Glede sodelovanja s tujimi družbami, ki se ukvarjajo s tako imenovanimi poleti «charter» (turističnimi vožnjami), je predsednik naglasil da se zanimanje tujih agencij za ronsko letališče stopnjuje in io predvsem na Švedskem. Iz te dežele je prav včeraj priletelo letalo vrste Super Ca-ravelle s 109 potniki, ki so bili namenjeni v Pordenone. Med njimi je bila tudi večja skupina švedskih časnikarjev. Po ogledu Zanussijeve tovarne so švedski gostje sinoči ponovno odpotovali iz Ronk v domovino. SEJA DEŽELNEGA ODBORA Odobritev zakonskega osnutka za razvoj industrijske dejavnosti Dežela bo prispevala odslej do 100 odstotkov su industrijske infrastrukture Deželni odbor je na svoji včerajšnji seji pod predsedstvom dr. Berzantija med drugim odobril zakonski osnutek o spremembi deželnega zakona št. 24 iz leta 1965 o pripravi zazidalnih površin in infrastruktur za namestitev industrijskih podjetij. Zakonski osnutek je predložil odboru odbornik za industrijo in trgovino Dulci ter vsebuje razne spremembe doslej veljavnega zakona, da bi postal bolj učinkovit, to je da bi v večji meri prispeval k razvoju industrije v naši deželi. Zakon št. 24 je predvideval, da do žela prispeva do 81 odst kapitala javnim ustanovam in javnopravnim konzorcijem, katerih smoter je industrijski razvoj na deželnem ozemlju na podlagi deželnega urbanistič nega načrta. in globlje, prosto, brezskrbno zadihali, se nasmejali in pošalili z dovtipi in opazkami brez ihte To novo ozračje, kateremu je prispeval tudi pust, smo občutili včeraj od Trga Unita do škedenjskih «bor jačev«. Danes se bomo od njega poslovili. Naj zdrvi in naj se spet vrne. Za uspeh včerajšnje pustne prireditve v Trstu in Skednju gre vse priznanje organizatorjem, vsem sodelavcem, nastopajočim in tržaški občini, oziroma županu, ki je prevzel pokroviteljstvo. V ponedeljek je slabo obetalo: dež ali sneg, včeraj pa se je vreme 80267, ki ga je v smeri proti Ul. kot nalašč tako izboljšalo, da je Flavta upravljal 29-letni Mario celo posijalo sonce. Okrog 14. ure-JMartini od Spodnje Magdalene 2008. so iz vseh mestnih predelov pn- Gost špalir po Ul. Carducci. Spredaj vo/. iz Repna, za njim pa voz - polž iz Zgonika, ki je prejel tretjo nagrado HllllllIlHMilllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHlIlMIIIHIHIIlIlHIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIHIIIUIHIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIItllllllllHIII SEJA ODBORA ZA MELIORACIJE Odobritev raznih načrtov melioracijskih del v deželi Nekatera dela se nanašajo na ureditev vodu v Beneški Sloveniji Na deželnem odbomištvu za kme tijstvo v Vidmu se je v preteklih dneh sestal posvetovalni odbor za melioracije, proučil razne načrte javnih del za melioracije v deželi in izrekel o njih svoje mnenje. Med sejo je odobril razne načrte za ureditev voda in za namakanje na ravninskih predelih. Med dru gim je odobril načrt del za obnovitev in okrepitev nasipov ob rekah in laguni na melioracijskem okolišu v Spodnji Furlaniji za 147 milijonov 800.900 lir; načrt del za regulacijo reke Zellina v občinah Carlino, San Giorgio dd Nogaro, Porpetto in Castions di Strada, ki ga je predložil konzorcij za melioracije in za gospodarski razvoj Spodnje Furlanije v znesku 210 milijonov lir; načrt del konzorcija za melioracijo Moščenic (Liserta) za 2.415.000 lir; načrt za ureditev namakalnih naprav v podoljih Til-menta, Stelle in Coma za skupno 188 milijonov lir; načrt del melioracijskega konzorcija «Stradalta» za namakalna dela v znesku 78 milijonov lir. Poleg tega so odobrili načrte za ureditev potokov in hudournikov ter gozdov, ki jih je pripravil okrožni gozdarski inšpektorat v Vidmu skupno s furlansko ustanovo za gorsko gospodarstvo. Pri tem bodo porabili 25 milijonov za ureditev struge reke Dunje in za utrditev ceste v tej dolini; 43 milijonov za ureditev’ struge «Belih vodu v Obir da tržaški šolski skrbnik ime- \ činah Fušja ves in Human; 5 mili- jonov za obnovitev mostu čez potok Tonf v občini Amaro; 1.040.000 lir za reguliranje potoka Gladegna v Ravasclettu in 25 milijonov lir za ureditev hudournika Rekluže v občini Ahten. Občni zbor Kmetijske zadruge Dne 22. februarja 1969 ob 9. ur: bo v konferenčni dvorani v Ul. Geppa 9/1 ob prvem sklicanju in 23. februarja ob isti uri in isti dvoTani ob drugem sklicanju redni Občni zbor kmetijske zadruge v Trstu. Dnevni red bo obsegal naslednje točke: 1. poročilo Upravnega odbora; 2. poročilo Nadzornega odbora; 3. predložitev, diskusija in odobritev obračuna zaključenega dne 31. 12. 1968; 4. izvolitev Upravnega odbora po določbah statuta; 5. izvolitev Nadzornega odbora; G razno. Skupščina socialistov podjetja Acegat Danes ob 18.30 bo v Ul. Mazzini št. 32 izredna skupščina socialistične skupine v mestnem podjet ju Acegat. bajali ljudje, v središče mesta in se ustavljali na pločnikih, po ulicah, koder je bil napovedan prihod pustne povorke. Od začetka Korza pa do Skednja je bilo vse natrpano, da ne govorimo o samem Skednju, kjer je bila taka gneča, kot še nikoli. «Kako bodo vozovi sploh šli skozi? «Nemogoče!», ((Čudovita zmešnjava!« In vse je poteklo v redu, brez incidentov in nesreč, prometnim predpisom v brk. Zato, ker nihče ni nasilno in osorno delal reda! Na čelu povorke sta se v kočij: peljali mlada in staira škedenjska kuharica v škedenjskd narodni nosi: mati je bila Marija Vidic, hči pa Orieta Ukmar. Za njima je šla skupina škedenjskih otrok v stiliziranih maodrjerskih nošah, nato godba, maska z obličji Femandela in Benvenutija, lokomotiva, harem, godba, slon z indijskimi maharadži, godba, ki je večkrat zaigrala Avsenikovo «Na orleki), parnik zamorski par, voz ((Plesna šola sambe« (Crem-caffe) z veliko skupino prikupnih plesalk, skupina od Sv. Jakoba s parnikom (ladjedelnica) «Sv. Marko«, ki se potaplja, in belimi strahovi ter krsto s pogrebci, -voz iz Repna z veliko raketo in astronavti, nato voz iz Zgonika — polž, ki vleče kup nerešenih problemov in naših zahtev — na obeh vozovih so slovenski in italijanski napisi, spet indijski mogotci, nato velik voz in velika skupina s svojim ansamblom (Universaltecnica), posamezne skupine, mlekarica in njen mož z osličkom in vrči za mleko, ((kolesarka«, piratska ladja in na koncu še «Babe na morjih«. V Skednju so povorko pričakali župan Spaccini, podžupan Lonza, odbornika Ceschla in Di Gloda, predsednik avtonomne ^ turistične list anove Du Giacomo in zastopniki novinarskega združenja, ki so ocenili vozove ter skupine. Pičlo uro po zaključku prireditve je župan na dvorišču škedenjske gostilne razglasil izid. Prvo nagrado (100 tisoč lir m Palčičev« risbo) je prejel voz Universaltecnica, drugo (50.000 lir in pokal ENAL) voz Cremcaffe, tretjo (25.000 lir in srebrno kolajno) Zgonik, četrto (25.000 lir) voz z indijskim slonom. Nagrado za skupine so prejele «Babe na morju«, mle-karica in maska «Flajva cona». Ves večer in vso noč je bilo v Skednju živahno in veselo razpoloženje Prijetno in prisrčno je bilo tudi v raznih naših prosvetnih društvih, ki so priredila otroška rajanja, na kurentovaoju SAK Jadran, na pustnem plesu S. Z. Bor, na pustnem plesu v p. d. I. Gruden v Nabrežini in v Boljuncu, kjer bodo danes popoldne spustili pusta v vesolje. HUDA PROMETNA NESREČA Avtomobil podrl fanta in dekle Mladeniča so pridržali v bolnišnici s pridržano prognozo Sinoči ob 22.45 so z rešilnim avtom RK pripeljali v splošno bolnišnico 18-letno trgovsko pomočnico Liliano Biloslavovo iz Ul. Ghirlandaio 18 ter 22-letnega Fran. ca Di Zinno iz Ul. Buozzi 8, ki ju je malo prej povozil neki avto v Ul. Sergio Forti (Naselje sv. Sergija) v bližini poslopja št. 26. Oba ponesrečenca so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice. Najtežje poškodbe so u-gotovili pri Di Zinnu, ki je bil pobit po številnih delih telesa ter je krvavel iz levega ušesa. Mladeniča so pripeljali v bolnišnico v nezavestnem stanju. Prognoza zanj je pridržana. Liliana Biloslavova pa se bo morala zdraviti v bolnišnici mesec dni zaradi zloma desne ključnice in raznih drugih poškodb. Nesreča se je pripetila, ko sta mladenič in dekle prečkala cestišče. Vanju je trčil avto znamke «fiat 500» z evidenčno tablico TS Veličasten uspeh «0rfeja in Evridike» Zaradi pomanjkanja prostora danes ne moremo objaviti daljšega poročila o včerajšnji premieri opere «Orfej in Evridika» C. W. Gluc-ka. Z velikim zadovoljstvom pa lahko vsaj v dveh besedah poudarimo, da gre za izredno dognano predstavo, odlično v vseh podrobnostih in v celoti. Medlem ko bomo v jutrišnji številki napisali več, pa moramo že sedaj top:n priporočiti o-bisk naslednjih predstav (danes, v petek in v nedeljo) TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 Novo: Jack London: DOLINA MESECA 2200 lir Novi zakonski osnutek predvideva do 100 odst. prispevka ter bolj hiter postopek pri reševanju prošenj. Poleg tega se bode lahko prošnje tudi bolj naglo vlagale ter bo skrajšan rok za predložitev izvršilnih načrtov, j katerih oodo deželni u-radi izrekali le svoje mnenje, ne da bi jih odobrili. Poleg tega bo dežela dajala do 25 odst. predujma, ne da bi morale ustanove dokazati, kobko dela so ze opravile. Novi osnutek določa tudi nekrnre ugodnosti za ustanove z državno udeležbo. Gre torej za spopolnitev že veljavnega zakona za industrializacijo, ki je življenjskega pomena za prihodnost dežele Skupna delegacija dijakov in profesorjev odpotuje v Rim Dijaki znanstvenega liceja «Ga-lilei» so v zvezi z zasedbo šole in , zahtevami, ki so jih postavili tržaški dijaki, zaprosili ministra, za šolstvo Sulla za sprejem, da mu obrazložijo svoje zahteve. V ponedeljek so dijaki liceja «Galilei» dobili pismo ministra Sulla, v katerem jim sporoča, da jih bo sprejel v Rimu njegov izredni tajnik. Takoj ko so dijaki liceja ,(Galilej« dobili odgovor iz Rima, so sklenili, da ne gredo v Rirn sarm, marveč da sestavijo delegacijo dijakov, ki bo zastopala dijake vseh italijanskih in slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in so hkrati povabili profesorski zbor, naj se jim pridruži tudi delegacija profesorjev. Včeraj je bila sestavljena delegacija dijakov in profesorjev, ki bo odpotovala v Rim. Zato so tudi takoj sporočili ministru Suliu, riaj določi dan sestanka. Delegacijo dijakov sestavljajo: Lepri, Slataper in Chelucci (znanstveni licej «Galilei»), Poli (klasični licej «Petrarca»), Girardi (tehnični zavod «da Vinci«), Ber-ton (znanstveni licej «Oberdan») in Breda Pahor (za slovenske višje srednje šole v Trstu). Delegacijo profesorjev pa sestavljajo: Ciacchj, Colombi in Pre-muda. Predstavniki italijanskih in slovenskih dijakov bodo izrednemu tajniku ministra Sulla obrazložili zahteve, ki so jih med zasedbo šol predložili .profesorskemu zboru in šolskim oblastem v Trstu. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM V nedeljo, 23. t. m. ob 21. uri JOSIP TAVČAR RED MORA BITI farsa v dveh dejanjih (ogled komisije Jugoslovanskih gledaliških iger «Sterijino P°" zorje« iz Novega Sada) NEIL SIMON ZARES ČUDEN PAR komedija, v treh dejanjih Prevod: Dušan Tomše Scena, kostumi in režija: JOŽE BABIC rTru Scena izdelana v delavnicah SG pod vodstvom Demetrija ur* V soboto, 22. febr. ob 21. uri PREMIERSKI ABONMA V ponedeljek, 24. febr. ob 20.30 ŠPORTNI ABONMA V sredo, 26. febr. ob 20. uri DIJAŠKI ABONMA V soboto, 1. marca ob 20.30 ABONMA RED A Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro Prff pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob n Ijah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA £ V kongresni dvorani trgovinske zbornice bo predsednik Tržaškega Lioyda ing. Bartoli jutri zvečer predaval o vprašanjih, ki zadevajo prometne zveze z našim mestom s posebnim poudarkom na pomorske zveze. Predavanje, ki ga organizira tržaški Lions Club, se bo pričelo ob 19. uri. V nedeljo, 23. februarja ob 16. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu Nastop folklorne skupine TINE ROŽANC iz Ljubljani Vstopnina: 500 lir, dijaki in pevci 300 lir. sedežu Rezervacija in prodaja vstopnic od četrtka dalje na zveze, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 ter eno uro pred začetkom Pr blagajni dvorane. Gledališča Verdi Danes zvečer ob 20.30 za red B v parterju in ložah ter za red A na galeriji in balkonih druga predstava Gluckove opere «OrfeJ in Evridika« z istimi ■'zvajalej kot pri prvi predstavi. * Pr blagajni« gledališča se .nadaljuje prodaja vstopnic. Teatro Stabile Danes zvečer ob'21. url premiera Čehova drame «Ivanov» v režiji Coste Giovangiglija. V glavni vlogi nastopa Giulio Bosetti, v ostalih pa Paola Bacci, Massimo de Francovich, Maria Grazia Francia, Govanna Gal-letti, Franco Mezzera, Luciano Mon-dolfo, Ottavio Piccolo in Mario Pišu, Vstopnice za nocojšnjo predstavo in za ponovitev so v prodaji v Galeriji Prot ti. Kino Kup naših zahtev in problemov, ki jih je vlekel polž, ker se rešujejo s polževo hitrostjo •HiHHiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifuiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiinmHiiiiiimmiiiiiiiiiiiiitiii KER JE ZMAGALO MED 9 PONUDNIKI Milansko podjetje bo gradilo traso zn progo Žavlje-GMT Ponudba podjetja je za 9,5 odst. nižja od izklicane cene 695.432.180 lir - Gradnja trase naj bi trajala 300 dni Na sedežu Zavoda za industrijsko pristanišče v Trstu so včeraj pregledali ponudbe za izvedbo del v zvezi s speljavo železniške povezave med postajo Zavije in Grandi Motor) Trieste. Na ustrezen natečaj je vodstvo EPIT svoj čas povabilo 32 podjetij, od tega 16 s sedežem v naši deželi. Povabilu se je odzvalo 9 podjetij. najbolj ugodno ponudbo pa je dalo podjetje Notari Luigi iz Milana, ki je izrazilo pripravlje- Danes, 19. lebruarja bosta v PROSEK in KONTOVE® svečano pokopali PUSTA III- Pričetek svečanosti bo na tovelu ob 15. uri. Žalni sp vod bo od tu krenil na *. s ek in se bo zaključil v Ml Ves čas sprevoda bo d0111 godba igrala žalostinke. Vabimo vse vaščane Proseka Kontovela kakor tudi iz s°s,,e. njih vasi in Trsta, k poln° vilni udeležbi! Razna obvestila nost opraviti predvidena dela za ceno, kj je za 9,05 odsto nižja od izklicne cene. Slednja je znašala 695,432.180 lir. Tako bo podjetje Notari speljalo traso nove železniške proge zgradilo potrebne nasipe in podporne zidove ter pripravilo osnovno traso. Rok za izročitev del je bil postavljen na 300 dni. Vse kaže, da bo milansko podjetje začelo z delom v zelo kratkem času. kdor ponudi DONAT ponudi zdravje Nazionale 15.30 «2001: Odissea nello spazio«. Cinerama - Metrocolor. Grattaclelo 16,00 «Fraulein Doktor«. Suzy Kendall, Kenneth More, Ca-pucine. Režiser Alberto Lattuada. Technicolor. Eden 16.00 «La matr arca». Catherine Spaak, Jean Louis Trintignant, — Eastmaricolor. Fenice 15.30 «Dove osano le aqu»le». Richard Burton, Clint Eastvvood m Mary Ure. Panavision - Metrocolor. Excelsior 15.30 «Sette volte sette«. G. Moschin, Lionell Stander, R. Via-nello, G. Mittchel. Technicolor. Ritz 16.00 «Sexy baby». Brigitte Skay. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom, Alabarda 15.30 «Amanti». Marcello Mastroianni, Faye Dunaway. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «Sette spose per sebte fratelli«. Jane Povvell, Hovvard Keel. Technicolor. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 ((Operazione Ko-py». Rade Markovič, Ljubica Sa-mardjič. Aurora 16.00 «11 libro detla glungla«. VValt Disney. Technicolor. Cristallo 15.30 «C’era una volta H West». Claudla Cardinale tn Henry Fonda. Technicolor. Capitol 16.30 «Riusclranno č nostn eroi a trovare Famico misteriosa-mente scomparso in Afnca». Alberto Sordi, Nino Manfredi, Bernard Bller. Technicolor. lmpero 16.30 «Mayerling». Omar Sha-rlf, Catherine Deneuve. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Strazlami ma di baci saziami«. Tognazzi, Manfredi. Garibaldi 16,30 «Questo mondo proibl-to». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Astra 16.30 «L’onda lunga«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 ((Operazione 3 gattl gial-li». Tony Kendall. Abbazia 16.00 »Cleopatra, una regina per Cesare«. P. Petit Gordon Scott, G. Ardisson. Najstarejša, stara generacija alninistov, SP ia zbrala v petek, 21. fchruaUv(,. ob 20.30, v Gregorčičevi 1 0. rani (Ul. Geppa 9), pirJl-govori O- BODOČEM AL'1 STIČNEM DELOVANJU (j. Prisrčno vabljeni tudi vS'sje sti, ki hi radi vstopili v vrste. . SPD frS‘ Alpinistični odsek ko dobi sliko v sobi št. 124 palače v uradnih urah Prispevajte ea DIJAŠKO MANCO! San Godina. Čampo rigolon, Trg Virgilio Gio'“ Due Mori, Trg Unitš ddtaf^^j). coli. Ul. di Servsda 80 -stu rodilo 16 otrok, umrlo j6 . SCr UMRLI SO. 80-letni Giova"" gner, 48-letni Odino Picheri6' j.je"1 na Paola Sicuri por. Nodart. |.|i»9" Rodolfo Fonda, 69-letni Ma.s*nn, ?, Guliprein, 45-1 e t n i Feliee MN C11 letni Giuseppe C regi a, 67-1e[ g^jet" slina Žagar por, Gombač, P6 Bruno Masti, 84-letnl derzini, 35-letni Gitberto 1^venic, 81-letna Elena Maroz por. Cer 69-letni FranceSco Gherlani. lolanda Quarantotto. DNEVNA SLUŽBA LEKA*1^ (od 13. d„ 16. ure) „ !• ' j' N1' O&Ti Z ONSTRAN MEJE Svečanosti v Komnu in v Braniku ob 25-letnici požiga vasi in zaselkov Italijanski kulturni krožki obravnavali vprašanje informativnih sredstev - Zaprte ceste zaradi snega in plazov - Pustne prireditve .Prebivalci Komna in Branika so gani stalno opozarjajo na previdno '2 nedeljo obudili spomin na tra-fccne dogodke pred 25 leti. Takrat J? f&šistifini zločinci požgali Ko-Branik, Tomačevico, Mali ij?'in bližnje zaselke, mnogo domačinov pobili, Številne pa so od-K®*1. v koncentracijska taborišča. Dan-6 ^ila maš6evalna akcija za r~*vizanski napad na sovražno ko-n° v bližini Branika. panika je bilo ob 25-letnici teh J"80dkov spominsko zborovanje, na i, ^red spomenikom padlim sredi oranika -»• ■= —v, ?J«odko “terem sta govorila tajnik krajev-Ji Skupnosti Danilo Turk in pred-“ tunk prosvetnega društva «Franc U*®iiit» Franc Kodrič. V kultur-.Programu so sodelovali reci- j. , rJi in moški pevski zbor dru-p “Franc Zgoniku. , ^dobna slovesnost je bila tudi y Komnu, kjer je govoril ravnali osnovne šole Benjamin Lenas-.' v kulturnem programu pa so ^dolovali mladinski zbori, harmo-recitatorji in telovadna jjjopina Partizan, V okviru spominom ,®l°vesnosti so v Komnu tudi jj“Prli razstavo izdelkov likovnega j , toto krožka tamkajšnje osnovne 0na temo «Kras v osvobodil-01 boju in danes«. * * * j,Qj> do leta 1914. Nameravano proslavo bodo po vsej verjetnosti izvedli v jeseni meseca septembra , sklopu kongresa Furlanske filološke družbe in 4. srednjeevropskega kulturnega sestanka. 'Na sporeau naj bi bilo odkritje spominske plošče in knjižna razstava goričkega tiska od 1754 do 1914. Pri ureditvi te razstave bodo povabili k sodelovanju tudi druge krajevne knjižnice, deželne in knjižnice c druge strani meje; uredili jo bodo v italijanskem, slovenskem, nemškem in furlanskem oddelku. rici, Ul. Codelli 4 tudi za dvig članske izkaznice. Trening naraščajnikov jutri v Sovodnjah Športno društvo «Sovodnje» obvešča vse mlade športnike s svojega področja, da se zberejo v četrtek, 20 t. m. ob 17.30 na igrišču v Sovodnjah, kjer bodo začeli s pripravami in vežbanjem za prvenstvo «AUievi», ki se bo začelo 3. marca. V nedeljo, 23, t. m. bo prijateljska tekma med Sanrocchese in ekipo iz Sovodenj. Za to tekmo naj se zberejo igralci ob 9.30 na igrišču v Sovodnjah. PISMO UREDNIŠTVU PRAVOČASNO RAZLOŽITI LJUDEM DEŽELNE ZAKONE Dogaja sv, da slovenski prevod izhaja s zamudo in ljudje zamujajo roke za prošnje Spoštovani gospod urednik, včeraj sem dobil deželni vestnik v slovenščini, ki objavlja razne deželne zakone in ki je, za razliko od izdaje v italijanskem jeziku, ci-klostiliran. O nujnosti, da bi bila tudi slovenska izdaja deželnega vestnika tiskana in da bi izhajala hitreje kot sicer izhaja, je bilo prav v zadnjem času v Vašem ccnj. listu napisanih več stvari. Včerajšnji vestnik ima datum 2. januarja t. I. in je priloga k prvi letošnji številki ter objavlja na 133 straneh proračun naše deželne uprave za tekoče leto. Bral sem tudi, da izhajajo prevodi po doglednem času in da je marsikdo, ki je bral deželne zakone le v slovenskem prevodu, prepozno vložil prošnjo na deželno upravo za marsikatero podporo. Ker vem, da objavlja Bollettino iiiiiiiiiiiimiimii tiiiiiiiit mu im miiiiiiiiniiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniin m n n iiiiim im na pobudo Veselo pustovanje otrok v Gorici Nastop igralcev Slovenskega gledališča sajena živahnost dijakov po šolali in na Razpo-Kor/, n ločno uprla novim načrtom »preureditve«, kar bi pomenilo nadaljnje skrčenje števila pomorščakov _ _ za 3.300, od katerih bi bilo 2.000 ’ poučevanje nemščine in italijanšči- Tržačanov K temu je treba dodati tudi pre-ustroj zavoda Riunione Adriatica di Sicurta, ki namerava premestiti svoj mehanografski center v Milan NAV,RADE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kdor plača naročnino za 1.1969 Do 20. februarja imate čas poravnati naročnino za ^MORSKI DNEVNIK za leto 1969, da bi bili uvršče-^ med nagradne izžrebance. Pohitite in ne zamudite lepe priložnosti. Dobite lahko: prenosni pisalni stroj «Tops» pirotsko preprogo — 73x 150 cm 3- zbirko partizanskih pesmi - poje Partizanski invalidski zbor - 4 plošče (33 obratov) - 22 pesmi Opero ((Gorenjski slavček« - skladatelja A. Foersterja 5 Roman A Rebule - V Sibilinem vetru Iz slovenske glasbene zakladnice • France in Tončka Marolt — plošča (33 obratov) 7 knjigo Sodobna kuharica - uredila Andreja Grum 8 Domovina - Ansambel Franca Korbarja - plošča (33 obratov) I. Hmelak: Soška fronta Stara domačija - Ansambel Toneta Kmetca — plošča (33 obratov) Nagrade so na ogled v izložbi Tržaške knjigarne, ^lica sv. Frančiška 20. ne. Moški, ki je bi. svoj čas usluž-ben pri ACLI in tedaj brezposeln, se je zglasil pri ponudniku. Tako je spoznal Cuccimja in Cordo. Oba sta vzbujata vtis vplivnih poslovnih ljudi (prenočevanje v hotelu, brzojavni pozivi, luksuzni avtomobili in podobno). Kljub določenim pomislekom, je Milani sprejel ponudbo ter plačal 1,5 milijona lir za jamstvo. Potem pa je zvt-del. da je bila družba SIDAI že zašla v stečaj, da pa jo je prevzel Cuccini. Zvedel je še, da je bila ogoljufana za težke milijone tudi neka druga oseba. Tako je prišlo do tožbe. Tržaški okrajni sodnik je oba obtoženca spoznal za kriva te/ je obsodil Cuc-cinija na 5 mesecev zapora ter 60 tisoč lir globe, Cordo pa na 8 mesecev zapora ter 80 000 lir globe. Prizivni ’ sodniki so potrdili to razsodbo. Februarska številka revije za politična in gospodarska vprašanja »AdesSčvt je izšla s posebno prilogo, posvečeno petletnemu gospo-darsko-socialnemu načrtu za razvoj dežele Furlanije-Julijske krajine. Revija je pred dobrim letom pričela objavljati priloge z deželnimi gospodarskimi načrti, načrt Furlanije Julijske krajine pa je prvi v vrsti dežel, načrtov, ki se nanašajo na italijanske dežele s posebnim statutom. Med sodelavci revije so nekateri med najbolj vidnimi italijanskimi pisci gospodarskih razprav, tako E Bonacina, F. Forte, L. Magnani in drugi. Februarska številka prinaša tudi prispevek D. Volčiča o sedanjem položaju v Pragi in na češkoslovaškem. SINDIKALNE VESTI Notranje volitve pri RIBI in IMCA Te dni so biie v podjetju Ribi v Gorici volitve nove notranje komisije, ki so dale naslednje rezultate: na 88 volivcev je bilo 80 oddanih glasov; od teh je dobila CISL 53 ter CGIL 24 glasov. Izvoljeni so bili Grego Helios za CISL in Luigi Fe-derici za CGIL. Tudi v slaščičarskem podjetju IMCA so izvolili novo notranjo ko misijo. Volitve so dale naslednje rezultate: volivcev delavcev 54, volilo je 46; med uradniki je volilo Po zaslugi mladega sveta je bil včerajšnji pust na Goriškem živ kot že dolgo ne. K njegovemu veselju je delno pripomoglo tudi zadovoljivo vreme, da se mladini ni Ob tej priliki bodo otvorili tudi bilo neba stiskati pod dežniki ali nova skladišča in glavni sedež po- strehami, šolski pouk se je zaklju- krajinske zveze knjižnic ter druge prostore. V okviri, teh manifestacij bodo izdali tud: izredno številko revije «i>tuai Goriziani» ter pripravili zborovanji vodij občinskih knjižnic v sklopu goriške pokrajine. Obvestilo združenja bivših deportirancev Pokrajinski odsek združenja bivših deportirancev v Nemčiji obvešča prizadete bivše deportirance, ki niso bili vključeni v seznam tistih, ki bodo prejeli določeno odškodnino, da lahko vložijo ponovno pritožbo. Za podrobnejša pojasnila se lahko obrnejo na sedež združenja v Gorici na Verdijevem korzu 80 (nad barom Nicolo) ob nedeljah od 10. do 11. ure. Kdor se ne more javiti ob nedeljah se lahko zglasi tudi druge dneve pri Ferdinandu Cutrofelu v Qo- liani iniii lM■lll•lll■ im Miiiiiniiiiiim mn uiiiiiiuiiiin iiiaiiuiiii u iiiiimiimiiiiiiii,nt,i,in,,iiiiii,,i,i*i umili NA POBUDO PROTIJETIČNEGA KONZORCIJA Predavanje za učitelje o cepljenju proti jetiki 0 cepljenju šoloobveznih otrok je govorii zdravnik dr. Tomassich Pred nekaj dnevi jc protilubcr-kulozni konzorcij priredil v dvorani pokrajinskega sveta predavanje namenjeno učiteljem mesta. Predavanje o cepljenju otrok proti tuberkulozi je imel zdravnik (ega konzorcija dr. Tomassich, ki je imel v prejšnjih tednih podobna predavanja učiteljem v raznih okoliših naše pokrajine. Namen predavanja je bil ugotoviti rezultate akcije za cepljenje, ki se vrši ž.c več kot leto dni. Voditelji protituberkuloznega konzbrci-ja so imeli namen s tem predavanjem o preteklem delovanju in o načrtih za bodočnost dobiti sodelovanje vseh učiteljev, ki so dejansko že pripomogli k uspehu akcije. Med številnimi starši obstajajo še vedno pomisleki prpti ta,kšnemu cepljenju. Vedeti je namreč treba, da jc akcija cepljenja proti tuberkulozi nekaj vsakdanjega v številnih evropskih državah, med kate- rimi je tudi sosednja Jugoslavija, je pa nekaj povsem novega v naši državi, kjer spada Gorica med tiste maloštevilne pokrajine na severu, kjer so pričeli s protituberku-loznim cepljenjem in to na čisto prostovoljni podlagi, ker ni nobenega zakona, ki bi starše obvezoval cepiti svoje otroke. Zaradi tega je nujno prilegniti učitelje k tej akciji, je dejal predavatelj. Uspehi so precejšnji, saj so v skopih dveh letih cepili nad 4000 otrok v naši pokrajini, treba pa še mnogo napraviti. Nadaljnja akcija je zelo važna, saj spada naša pokrajina med tisle v državi, kjer je odstotek bolnih za tuberkulozo med najvišjimi v državi. Predavatelj je pozval vzgojitelje naj s svojo avtoriteto vplivajo na tiste starše, ki niso še doslej cepili svojih otrok in na tiste, katerih otroci so letos prvič prestopili šolski prag. čil kakšno uro prej, saj dijaki skorajda niso več zdržali v klopeh, tako jih je imelo, da bi se zabavali. Zato ni nič čudnega, če so že po šolah «v zeli na piko« svoje kolegice ter jim natrosili v lase smukca in »korjandole«. Pravo bojišče pa je okoli poldneva postal Korzo; ves mladi svet se je zbral na njegovih pločnikih. Za strelivo je pokupi) po drogerijah vrečice in pa škatle smukca, s katerim se niso samo obmetavali med seboj, ampak so docela pobelili pločnike in izložbene šipe. Te dni je bila vrsta pustovanj tudi po prosvetnih sedežih in gostilnah, manjše skupine maškar pa so se sprehajale tudi po vaseh Izredno lepo je uspela otroška maškarada, ki jo je včeraj popoldne priredila Slovenska prosvetna zveza v Prosvetni dvorani v Gorici. Za otroke in starše, ki so napolnili dvorano, so igralci Slovenskega gledališča iz Trsta odigrali prizor iz igre Rdeča kapica, s katero bodo v prihodnjih dneh nastopili v Gorici. Otroci so se nagnetli pred o-drom, lezli nanj ter z živini zanimanjem spremljali igranje in petje na odru. Za njimi je nekaj veselih poskočnic zaigral harmonikar Ive Klanjšček, prof. Jože Cej pa jc vodil žrebanje in razdeljevanje knjižnih daril. Ob koncu je bil dokumentarni in risani film, ki so ga z zanimanjem gledali vsi navzoči. Ves čas je deloval tudi dobro založen bife, ki so zanj poskrbele matere otrok. Popoldan je bil zares prijeten in otroci so bili oblečeni v okusne maske, ki so jih pripravile dobre mamice ali celo babice Pobiranje davkov v Števerjanu Županstvo v Steverjanu obvešča vse prizadete davkoplačevalce šte-verjanske občine, da bodo davčni uradniki pobirali prvi letošnji obrok zapadlih davkov na županstvu v Steverjanu v torek, 25. februarja dopoldne od 8.30 do 12.30. Kdor si želi prihraniti pot na davkarijo v Gorico, bo lahko plačal svoje davke ob tej priliki. Uificialc naše dežele razne zakone takoj ko ti izidejo, se obračam na Vas s prošnjo, da bi v Vašem listu obveščali našo javnost o raznih zakonih in o možnostih, ki jih ti nudijo našim ljudem. Morda bi bilo prav objaviti komentar vsem deželnim zakonom, ki so dosedaj izšli, tako da bi imeli slovenski prebivalci naše dežele, ki vestno prebirajo Vaš dnevnik, zelo jasno sliko o vsej deželni zakonodaji, seveda i praktičnega slališča. Vem, da bi bilo to v prvi vrsti naloga deželne uprave, vendar če se ta premalo zanima za naše ljudi, je naloga nas samih, da obvestimo naše ljudi o možnostih, ki j uti jih nudijo razni deželni zakoni na področju kmetijstva, turizma, trgovine, šolstva itd. Vaš list bo tako postal še bolj zanimiv za številne bralce slovenske manjšine. S spoštovanjem. Goričan Vesti iz Tržiča Ko se je peljal po pobočju hriba La Rocca pri Tržiču, je padel s kolesa 13-letni Paolo Andrian iz Starancana, Ul. D’Annunzio 8. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zdravniki močan udarec v lobanjo, zlom desnega zapestja in druge poškodbe. Pridržali so ga na zdravljenju s pridržano prognozo. Na hribu «Sei busi« nad Ronka-mi in Zagrajem se je včeraj po poldne vnela suhljad. Ogenj je zajel kakih 20 ha površine in tržiški gasilci, ki so jim pomagali tudi člani gozdne milice, so imeli dve uri truda, preden so ga pogasili. Ker pa je šlo le za gmajno, škoda ni velika. Jutri predavanje v Gorici o «Slovenskih znamenj ih» V zvezi s ciklusom piedavanj, ki jih je organiziral SKAD v Gorici, bo jutri, v četrtek ob 20.30 predaval v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici dr. Marijan Zadnikar iz Ljubljane o ((Slovenskih znamenjih«. Z avtom je treščila v drevo ob cesti Včeraj ob 10.20 so sprejeli v splošno bolnišnico v Gorici za 20 dni na zdravljenje 21-letno Tjašo Vovk iz Nove Gorice, Kidričeva cesta 26. Ko se je z avtom fiat 600 vračala po Ul. Alviano proti Rdeči hiši, da bi se vrnila domov, je Izgubila kontrolo nad vozilom in tre ščila v drevo ob cesti. Cestna po licija je ugotovila tudi znatno škodo na avtu. O nesreči so obvestili tudi svojce v Novo Gorico. Zmečkal si je palec pod eievatorjem Prejšnji večer ob 20.20 so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 48-letnega Izidorja Lebana iz Gorice, Na Rafutu 49, ki se je malo prej ponesrečil na delu v tovarni Iglea. Zdravniki so mu ugotovili zlom obeh palcev na nogah ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Leban Je po nesreči podstavil nogi pod velik elevator prav v trenutku, ko se je ta znižal ter mu pritisnil obe nogi ob tla z navedenimi posledicami. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA Dne 17. in 18 februarja so na goriškem matičnem uradu prijavili rojstvo 9 otrok, umrli pa so trije ljudje. Rojstva: Valentina Troncar, mrtvorojena Valentina Obljubek, Fede-rico Macoratti, Mauro Odorico, Davide Dl Stefano, Giorgia Micheluz-zi, Cristina Manca, Valentino Černič in Laura Montico. Smrti: upokojenec 67-letni Pietro Iechnich; gospodinja 72-letna Anna Capon vd. Bertossi; 68-letni Alfre-do Marchesan. Gorivu CORSO. 17—22: ((L’incendio di Mosca«, L. Saveljeva in S. Bond-arčuk; sovjetski Kinemaskopskl film v barvah VERDI. 17—22: «C’era... una volta*, Tom in Jery, barvna risanka. MODERNISSIMO. 17—22: «1 tre supermen a Tokio«, G. Martin in D Gordon; italijanski film v barvah. VITTORIA. 17.15—21.30: «11 mio sangue bhicia«, A. Vlakos in E. Mathanael; film mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15-21.30: «Come sal-vare un matrimonio e rovinare la propria vita«, D. Martin in S. Ste-vens; film je v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: Gungala la vergine della giungla«, L. Veras; barvni film. EXCELSIOR. 16-22: «1 coirteaban-dieri del cielo«, C. Cardinale in R. Taylor; kinemaskopskl film v barvah. rRINCIPE. 17.30: «Uno dopo Tal- tro«, R. Harrlson in P. Tudor; kinemaskopskl film v barvah. JXovu Ooriru: ((Soča« — Nova Gorica: »Can, can«, amenški barvni film — ob 18. in 20.15. «Svoboda» — Šempeter: «Quillerje-vo poročilo«, angleški barvni film — ob 18 in 20.15. Šempas: ((Tobruk«, ameriški barvni film — ob 16. in 20. uri. Deskle: ((Prepevam za Pancho Vil-la«, mehiški barvni film — ob 19.30. Renče: «Zasebni detektiv«, ameri-rišld barvni film — ob 19. Kanal: Zaprto. Prvačina: ((Alžirska bitka«, italo-al-žirski film — ob 20. uri. Darovi in prispevki Za, krvno banko v Gorici so da rovali: družina Bin 5000 lir; družini Bisica in Micheli 3000 lir; uslužbenci podjetja Hausbrandt iz Gorice 3000 lir; uslužbenci trgovinske zbornice 13.500 lir; prof. France-sco Baldratti 10.000 lir; Pina vd Grusovin 10.000 lir; uslužbenci INAIL v Gorici 15.000 lir in družina Roberto Cerami 5.000 lir. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Alesani, Ul Carducel št. 38, tel 22-68. TRŽIČ Danes ves dan ln ponoči je v Tržiču odprta lekarna «Centrale* — Trg della Repubblica - tel 7234. RONKE Danes je odprta lekarna «Alla Stazione« dr Matittl - Viale Garibaldi 3 - tel. 77046. SMUČANJE Smučarji SPD Trst končno člani FISI Dvojni nogometni spored v Kopru Registrirani člani SO SPOT bodo deležni (z izkaznico FISI) številnih ugodnosti Oktobra 1966 je bilo vse urejeno za vpis Slovenskega planinskega društva iz Trsta v FISI. t. j. v Italijansko smučarsko zvezo Toda šele po enem letu je bilo društvo začasno sprejeto, za tri mesece, nakar je bila prošnja za vpis odbita od samega zveznega odbora in brez kakršnekoli motivacije. Vse to je bilo maslo določenih šovinističnih krogov jz Trsta, sovražno nastrojenih do našega slovenskega društva, ki pa imajo funkcije tudi v zveznem odboru. Tako se je glavno vodstvo iz Milana znašlo v neprijetnem položaju saj ni moglo najti opravičila za kriyičen in . celo ilegalen ukrep proti 9PDT. S prizivom, ki ga je poslalo 9PDT na OONI v Rim aprila 68. (za to gre posebna zahvala odvetniku g. Berdonu), je doseglo, da je izvršni odbor Italijanskega olimpijskega odbora. popolnoma razveljavil izključitev Planinskega društva iz FI9I. To je bil lep udarec po glavah tistih odgovornih oseb. ki mislijo', da se je čas ustavil pred 30 leti. Čeprav z več kot dveletno zamudo, ima sedaj SPDT veljavne izkaznice v rokah, treba jjji je le s pridom uporabiti. , : ' Z vpisom smučarskega odjeka SPDT v FISI se jp število športnih federacij v * katere so včlanjena naša zamejska društva, /še povečalo. Tako nam novo področje nudi priliko, da se slovenska mladina' udejstvuje v najrazličnejših športih, da je zdrava! in agilna. Toda če si res želimo- yspehov in priznanj moramo nastopati enotno. Obveljalo naj bi načelo, da bi vsi slovanski smučarji nastopali v istem dresu, za isto društvo na tekmovanjih Italijanske smučarske zveze. - Le iz široke baze bodo zrasli taki smučarji/ ki bodo v ponos naši športni javnosti. Na zimskih športnih igrah, smo lahko opazili posebno paed mlajšimi tekmovalci precej dobroobeta-jočih smučarjev, ki so branili barve mnogih športnih -'društev. Vsa ta društva pa se bavjjo že K mnogimi panogami in ne' morejo nuditi svojim članom vsega kar je potrebno za razvoj smučarja — tekmovalca. Na Tržaškem je med društvi edino SPDT, ki Ima že dolgoletne izkušnje na področju smučanja jn je v stikih z drugimi sorodnimi organizacijami. Zato bi se morali vključiti v smučarski odsek SPDT vsi slovenski smučarji, po sebno pa še najmlajši, saj se prirejajo tekmovanja že za šestletne smučarje. Svojim najmlajšim članom bo SO posvečal posebno po zornost, organiziral tečaje, trenin g«- in telovadbo. Kdor se prijavi v smučarski odsek SPDT dobi izkaznico FISI, k! nudi naslednje ugodnosti: 1. popust na žičnicah, 2. zavarovanje proti nezgodam na tekmovanjih in treningih, 3. z doplačilom 1.000 lir zavarovanje proti nezgodam pri rekreativnem smučanju, 4. naročnino na revijo «Sport in-vernali«, 5. popust pri italijanskih letnih in zimskih smučarskih šolah, 6. popust pri nekaterih trauma-toloških središčih, med temi tudi pri «Združenih tržaških bolnišnicah«. Tekme FISI, ki še pridejo v poštev v letošnji sezoni: 23. 2. v Piancavallu "Nagrada M. Cristoforl* VSI., čl.*-ce 23. 2. v Ravasclettu (Nagrada Ravaacletto* Vsi., čl.-i-ce meščani 23. 2. v Trbižu •Nagrada Max Krčivoj* Vsi., nar.-ce 2. 3. v Trbižu Tržaško prvenstvo Vsi., čl.-i-ce, nar.-l-ce 2. 3. v Trbižu •Nagrada De Donato* Medfakultetno prvenstvo < Vsi., čl.-ce 8. 3. v, Sappadi «Rassegna dello scl» Vsi., nar.-i-ce 2. 3. v Piancavallu •Nagrada G. Piazza» • Vsi., čl.-i-ce meščani 9. 3. na Matajurju Veleslalom Matajurja Vsi., čl.-i-ce 16. 3. v Sappadi j ('Nagrada pomladi* Sl., čl.-i-ce 19. 3. v Collini , - • Nagrada R. Romanin* Vsi., čl.-i-ce, mla.-i, nar.-i-ce 23. 3. v M. Zoncolanu •Nagrada Consorzio Mnbilie-ri Sutrio* . i Vsi., čl.-i-ce '=L' člani, čl.-ce = članice nar-i — naraščajniki, nar.-ce' *= na-raščajnice, mla.-i = mladinci, Sl. — slalom, Vsi. = veleslalom). J. Morelj V VISOKIH TATRAH Trojna zmaga Gablove STARY SMOKOVEC, 18. — Mednarodni ženski veleslalom v tem eSovaškem kraju se je končal zmago Avstrijke Gabi pred Američanko CočhrSn, medtem,' ko je dan prej zmagala v slalomu prav tako Gablov* • pred Američanko Cutter. Lestvica za kombinacijo tega tekmovanja je taka: 1. Gertrud Gabi (Av.) 0 točk 2. Florence Steurer (Fr.) 22 3. Ingrid Lafforgue (Fr.) 22,51 4. Roisi Mitteirmaier (Nem.) 5. Bemi Rauter (Av.) 6. Marylin Coohran (ZDA) 7 Miinika Aserer (Av.) 8. Olga Pal! (Av.) 9 Rosa Speider (Nem.) 10 Marianne Ranner (Av.) Lestvica za svetovni pokal: 1. Gertrud Gabi (Av.) 123 točk 2. Annie Famose (Fr.) 101 3. Ingrid Lafforgue (Fr.) 84 4. Ros! Mittermaier (Nem.) 83 5. Kiki Cutter (ZDA) »1 6. Isabelle Mir (Fr.) 80 7. VViltrud Drexel (Av.) 76 8. Judy Nagel (ZDA) 74 9. Michelle Jacot (Fr.) 67 10. Florence Steurer (Fr.) 65 ŠPORT NA DROGI STRANI MOJO Ljubitelji nogometa v Kopru bodo letos res krepko prišli na svoj račun. Številni zvezni ligaša so si izbrali slovensko in hrvaško istrsko obalo za priprave na bližnjo prvenstveno sezono in iz dneva v dan se vrstijo prijateljska srečanja. V nedeljo so imeli v Kopru dvojni spored, ki je privabil na igrišče — kljub slabemu vremenu — nad tisoč gledalcev. Najprej sta se pomerila domači Koper in Primorje iz Ajdovščine. Domačini so zabeležili visoko zmago 7:2. Bili so HlliiiitmiiiiMiilililiilIllliiiiiliiliiillMIlliiiiiiiiiiiiiniiiMiiiilliliiiiMliuiiiiiiiiiiiliiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiil SMUČARSKO TEKMOVANJE ZA «P0KAL KURIKKALfl Italija zmagala v štafeti 4x10 km Jugoslovanska ekipa je zasedla 8. mesto V skokih je bil prvi Čehoslovak Josef Matouš GORTINA D’AMPEZZO, 18. — 1 je Italija zabeležila z dejstvom, da Italija je šicer zmagala v štafe-' je med prvih pet moštev uvrsti- ti 4x10 km na mednarodnem smučarskem tekmovanju t za »Pokal Kurikkaia«, vendar pa nikakor ne tako prepričljivo, kot 'je bilo pričakovati. Na cilju je/namreč italijanska ekipa prehitela presenetljivo nemško moštvo/za bore 3 sekunde in 3 desetinke. Bitka za prvo-mesto je bila skoraj dfamatična. V začetku so prevzeli -vodstvo: Italijani s Seraflni-jpm, ki sj je kmalu priboril celo več kot po! minute naskoka pred Avstrijci, ■ pred ostalimi pa še več. Za Avstrijci' so kolikor toliko dobro tekli tudi Cehoslovaki, ostali pa so precej zaostajali. V drugi menjavi pa je pri 17. km Lombardi zlomil svojo palico, prehiteli so ga tekači Nemčije, češkoslovaške in Avstrije in še zaostal je za 27 sekund. V tretji menjavi pa je italijanski prvak Kostner z izrednim sprintom dohitel vse tri najnevarnejše nasprotnike ter jih celo prehitel za 19 sekund. V zadpji menjavi je tekel za Italijo Manfroi; toda po dveh km ga je ujel Nemec Demel. Začela se je dramatična bitka za ,prvo mesto. 300 m pred ciljem sta oba tekača padla, Nemec se je hitreje pobral in brzel proti cilju. Komaj 20 m pred ciljno črto je uspelo Manfroiu Nemca ujeti in ga tudi prehiteti. Večji uspeh kot s to zmago pa Med najuspešnejšimi smučarkami letošnje sezone so bile Francozinja Fainose. Američanka Cutter in Avstrijka Gabi (na sliki od leve proti desni). Famosova si je med prvimi nastopi zlomila nogo, ostali dve pa še vedno zelo uspešno nastopata, zlasti Avstrijka la kar tri svoje ekipe. " Lestvica: 1. Italija I. 2. 24’18”5 2. Nemčija II. 2.24’21”8 3. ČSSR I. 2.27’25”2 4. Italija II. 2.27’54”3 5 Italija III. 2.29’32”8 6 Avstrija I. 2.30’24”2 7. Francija I. 2.32’57”2 8 Jugoslavija I. 2.32’47"7 9. GS Forestale (It.) 2.33'27” 10. Švica II. 2.34T4”1 11. Jugoslavija II. 2.36'06”7 12. Cortlna (It.) 2.36’16”1 13. Nemčija II. 2.37'52"2 14. Francija II. 2.38’10”4 15. Švica I. 2.4I’08”4 V okviru tega tekmovanja so o-pravili tudi nastop smučarjev -skakalcev, v katerem si je priboril prvo mesto znani češkoslovaški skakalec Matouš. Nastop čehosTo-vakov je bil izreden, saj so osvojili kar vseh prvih pet mest. Lestvica: 1. Josef Matouš (ČSSR) 221,3 (85 - 78,5) 2. Ladislav Divila (ČSSR) 220 (84 - 78,5) 3. Jiri Raška (CSS) 216,1 (82,5 - 76,5) 4. Rudolf Hoehenl (ČSSR) 212,2 (80,5 - 77) 5. František Rydval (CSSR) 206,1 (79,5 - 77) 6. Rolf Poehland (Nem.) 204,5 i-(77,5 - 76,5) 7. Willl Schuter (Av.) 198,1 (78,5 - 75,5) 8. Albino Bazzana (It.) 198 <78 - 75) 9. Andrej Nahtigal (Jug.) 192,8 (76 - 75) 10. Mario Ceccon (It.) 192,7 (77,5 - 77,5) 14. Marjan Pečar (Jug.) 182,1 13. Jože Dovžan (Jug.) 170,5 Letvica za «Pokal Kurikkaia* po državah: 1. Italija 79.08 točk 2. Nemčija 201,98 3. Jugoslavija 384,58 4. Avstrija 468,69 5. Francija 490,19 6. Švica 563,17. ■■onssHi Danes se bosta na San Siru v Milanu srečali enajsterici Milana in Celtica iz škotske v, četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov. To bo prva tekma med o-bema ekipama. V tekmovanju za Pokal pokalnih ves čas v premoči in bi lahko ob večji prisebnosti napadalcev zabeležili dvoštevilčni izid. Gostje so sicer nastopili oslabljeni, toda proti razpoloženim domačinom ne bi dosti pomagala tudi boljša postava. Koper ni danes niti senca tistega moštva, ki je jeseni zgubljalo tekmo za tekmo in končno pristalo na zadnjem mestu v republiški ligi. Močno se pozna delo novega odbora, v katerega se je po daljši bolezni spet vrnil Milam Livio. To moštvo je odlično zaigralo proti Reki, s Čelikom pa so celo dosegli senzacionalen rezultat 1:1. Mnogo so pridobili z vratarjem Crnecom, v napadu pa je treba zlasti pohvaliti odlična mladinca Samca in Pertiča, ki sta tudi na tekmi s Primorjem dosegla šest od sedmih zadetkov. Zdaj je najpomembnejše, da moštvo ohrani formo do začetka prvenstva in da se potem z vso borbenostjo loti težavnega boja za obstanek v ligi. V drugi tekmi je ljubljanska O-limpija premagala moštvo prve avstrijske lige Waoker z 2:1. Kljub razmočenemu igrišču sta obe ekipi prikazali ostro igro. Oba trenerja sta zahtevala od igralcev, da ne smejo t^pšiti moči, kajti tako Avstrijci kot Ljubljančani bodo morali bržkone igrati prve spomladanske tekme na blatnih in zasneženih igriščih, nedeljsko srečanje pa je bilo nalašč za prilagajanje takim terenom. Zmaga Olimpije je bila zaslužena. Igralci so se kondicijsko dobro pripravili, videli pa smo tudi nekaj odličnih potez A-merška ter smiselno igro Jukiča kot graditelja igre. Pri Avstrijcih je bil najnevarnejši Ettmayer. Častni zadetek je dosegel Hoenwarter. Za Ljubljančane sta bila uspešna Ameršek in Fopivoda. Med tednom se bo Koper srečal z Bord|m, v nedeljo pa bo na sporedu še srečanje Koper • Olimpija. (A PRVENSTVO MOŠKE R LIGE V nedeljskem prvenstvenem kolu neuspeh peterk iz naše dežele Brau, Lloyd Adriatico in Ilalsider so v 14. kolu ostali brez točk BECCHI FORLI ’—SPLUGEN BRAU 63:59 LIBERTAS BECCHI: Marchionet-ti 2, Rossi 4, Tesoro 11, Pinasco 7, De Fanti 3, Čepar 4, Gennari 32, Gardeili, Tesei, Morsiani. SPLllGEN: Medeot 15, Pieri, Ma-gnoni 11, Ponton 8, Merlatti 17, Kri-stiančič, Meneghe! 4, Mauri 4, Krainer, Polonialto. Kazenski streli: Becchi 19 na 28; Sptugen 19 na 24. 5 osebnih napak: Čepar, Ponton, Pinasco, Merlatti, vsi v drugem polčasu. Becchi je zmagal, toda po zelo napeti in trdi igri, saj nam to kaže sam rezultat (63:59). Lahko pa bi tudi rekli: Gennari je zmagal. Ce bi morda Merlati, ki je zapustil igrišče minuto pred zaključkom zaradi 5 osebnih napak (v 17’ prvega polčasa si jih je nabral 4) še nadaljeval igro in če bi sodnika ne razveljavila dveh točk (ki bi privedli do izenačenja), bi se lahko izid tekme obrnil. Splugen je v prvem polčasu igral s sledečimi igralci: Pieri, Medeot, Mauri, Merlatti in Kristiančič. Slednji je imel nalogo nadzorovati Gen-narija, ki se je pa znal zelo bliskovito izogniti tako njemu, kot pozneje Ponlonu in celo Meneghe-lu, ki je v vsaki tekmi znal z lepo igro navdušiti gledalce... Becchi je v obrambi igral «cono» 2-3, medtem ko je Splugen vztrajal pri kritju posameznih igralcev. Tekmo je Becchi vodil že od vsega začetka. Nad Goričani je nadvladal v 9’ drugega polčasa celo za 12 točk. Toda kot bi trenil so se Goričani nenadoma »zbudili«. Ponton, Magnoni in v presledkih tudi Merlatti so štapjc izenačili (51:51), V šestih minutph jo Becchi zabeležil samo šest točk, medtem ko jih je Splugen kar 18. Nadaljnji prodor pod koš pa sta Goričanom onemogočila Tesoro: in De Fanti ,ki sta nasprotnike zelo dobro nadzorovala do konca. Med Goričani so se uveljavili Ponton, Magnoni in Medeot, razočarala pa sta nekoliko Pieri in Merlatti. AMON * * * BUMOR - *LLOYD ADRIATICO 57:56 BUMOR: Nannucci 4, Lebboroni 6, Magnoni, Gessi 11, Zucchini POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Šesterka Ruinija premagana v Belgiji ANTVVERPEN. 17. — V osminki finala mednarodnega odbojkarskega tekmovanja za pokal evropskih pj;vakoy . je belgijska ekipa Brabo premagala Ruinija iz Firenc s 3:2 (15:12, 9:16, 6:15, 16:14, 15:12). iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiinimiimiiiiiiiiiiiii MLADINSKI NOGOMET Gaja-Esperia 0:0 kljub premoči Padričanov V nedeljo je v okviru mladinskega nogometnega prvenstva enajsterica Gaje odigrala srečanje proti Ešperil. Vreme je bilo deževno, igrišče razmočeno in težko, kar je tudi močno oviralo lepo igro. Takoj po začetnem sodnikovem žvižgu so se gajevci pognali v napad in so nato oblegali nasprotna vrata praktično vseh 90 minut igre. Skoraj ves čas je bilo 21 igralcev pred vrati Esperie, toda žoga nikakor ni hotela v mrežo. Kralj M. in Rismondo B (najboljši v tej tekmi) sta zalagala s sredine igrišča svoj napad z zelo uporabnimi žogami. Pred vrati so Grgič S. in ostali streljali iz vseh položajev, toda nasprotna vrata so prvakov bo danes popoldne Tori-1 bila kot začarana, no igral s Slovanom (CSSR).: I Esperia je v vsej tekuni samo enkrat prišla pred vrata Gaje, toda Grgič S. je tedaj uspešno prestregel nevarno žogo in to je bil v bistvu edini kritični trenutek pred padrišklmi vrati. Proti koncu tekme se je pritisk Gaje še povečal, toda nasprotna obramba je (z dokajšnjo srečo) zavračala vse nevarne strele. V zadnjih minutah je strel Grgiča B. z roko prestregel v kazenskem prostoru nasprotni branilec, toda sodnik ni dpsodil enajstmetrovke in tako je šla zmaga po vodi. čeprav je v slovenskem moštvu manjkalo nekaj standardnih igralcev je zaigralo dinamično in hitro, še vedno pa je bilo opazno po manjkanje kondicije, zlasti pri tistih igralcih, ki trenirajo neredno Peter 1, Bertini 17, Nardi 18. LLOYD ADRIATICO: Porcelli 16, Bicci 2, Fortunati 9, Narder 8, Poli 13, Bianco, Millo, Lonero, De Gioia 6, Bernardini 2. SODNIKA: Colonetti (Milan) in Fantini (Cremona). KAZENSKI STRELI: Lloyd 4:8. Bumor 11:22. Košarkarji Lloyda so zapravili -lepo priložnost, da bi izbojevali zmago na domačem igrišču proti skromni ekipi Gira Bumor, ki se je predstavila na igrišču s samo 7 igralci. Gostje so se že pred tekmo skoraj sprijaznili s porazom. Morda lahko zato prav v občutku «večvrednosti» iščemo vzroke za poraz Tržačanov. Ti pa so tudi sicer igrali zelo slabo. Zagrešili so vrsto banalnih napak, v začetku srečanja pa je bil tudi odstotek zadetkov pri metih od daleč zelo nizek. Porcelli je bil v bistvu edini, ki se je trudil, da bi organiziral napad svojih soigralcev. Priložnostno je tudi sam zaključeval začete akcije z uspešnimi prodori. Prvi polčas se je zaključil pri izidu 27:29 v korist gostov. Z napadalnejšo obrambo in odločnejšim napadom je v drugem delu igre uspelo domačinom nasprotnike dohiteti in prehiteti. Dosegli so celo 9 točk prednosti (51: 42) in kazalo je, da je usoda tekme že zapečatena. Občutek ((varnosti« pa je postal Tržačanom u-soden. Gostje so kmalu nadomestili svoj zaostanek in Gessi je tik pred zaključnim žvižgom z metom og daleč zadel koš ter tako priboril zmago svoji ekipi z razliko ene same točke. Pri Lloydu so zaigrali slabše kot običajno tako strelec Fortunati kot pivota Bicci in Millo. Bolje sta i-grala Poli in Narder poleg že prej omenjenega Porcellija. Med gosti pa so se odlikovali Gessi, Bertini in priletni Nardi. • • • AUSOSIEMENS — ITALSIDER 68:56 AUSOSIEMENS: Danieletto 17, Ongaro I 15, Schiavon 14, Turra 1.1, Brega I 6, Rossetti 2, Ongaro II 1, Brega II, Višal, Barbieri. ITALSIDER: Porcelli 15, Pillon 12, Simsig 8. Ruprecht 8, Cavaz-zon 7, Mocenigo 5, Dalla Costa 1, Moreni, Turrlni, elemente. SODNIKA: Spano (Genova) in Fossati (Savona).' KAZENSKI STRELI: Ausosie- vnens 14:24. Italsider 20:24. Italsider je proti milanski peterki Ausosiemens doživel nov poraz vendar pa izid sam ne kaže pravilno dogodkov na igrišču. Pilon in Simsig sta bila izključena ob koncu prvega dela igre, medtem ko so zaporedoma zapustili igrišče zaradi petih osebnih napak Cavazzon, Ruprecht in Porcelli. Sodnika sta- postopala preveč strogo, ko sta izključila Pilona in Simsiga. S tem pa sta tudi zapečatila usodo tržaške peterke, ki je v tem srečanju krvavo potrebovala zmago. Do te zmage pa bi lahko prišla le. če bi Damjani razpolagal z vsemi igralci. Izid ob koncu prvega polčasa (31:28) priča, da je Tržačanom uspelo zajeziti naskoke domačega moštva ter omejiti njegovo prednost le na 3 točke, medtem ko so Danieletto, Turra in Schiavon v nadaljevanju srečanja občutno povečali to razliko v bitki z okrnjenim Ital-sidrom. S to zmago sl je Ausosiemens na lestvici zagotovil varnejši položaj, medtem, ko je položaj Ital* sidra skoraj brezupen. Za tržaško ekipo predstavlja poslednje upanje srečanje s peterko Junior Ca- zadnje *e' šale, s katero delj sto. IZIDI 14. KOLA •Becchi - Splugen Brau Candy - *Gamma Biella - •Junior Girabumor - *Lloyd Adri. •Ausosiemens - Italsider Biancosarti - *La Torre LESTVICA „ 14 12 2 939 820 » 63:50 87:71 63:0° 57:5* 68:5* 47:7* Becchi Forli ia iz * ^ ~~ Splugen Brau 14 11 3 1024 8->» - Biancosarti 14 10 4 957 823 a Biella 14 8 La Torre R.E. 14 Lloyd Adr. TS 14 Gamma Vare. 14 Girabumor 14 14 14 14 Candy Ausosiemens Junior Casaie Ilalsider TS 6 835 775 * 6 856 848 7 850 878 7 838 875 }] 7 817 8 831 886 1* H. 4 10 825 886 -- 887 991 j 2 12 14 2 12 757 903 Adrijan Zavadla1 Razgovor s poslanci (Nadaljevanje s 3. stranj^. srečanja z ljudmi, s katerimi *!! nekdaj delili vse hudo. Če bi 0 sedaj poslanec, bi se zavzeti ut predvsem za to, da bi odp’aV. krivice, ki se podijo kmetom . za katere se tudi sam čutim vega.* ., V sobi, v kateri nas je sprfJ v Franc Lubej, so bile na ihto i kristalni vazi geranije, neda‘ stran pa lesen kipec indoneziJslt ga božanstva rodovitnosti. V P či so prasketala polena in mini so se strinjali drug za or gim: v „o- &Na zasedanju je Kardelj « vnril o sklepih drugega zaseda’. AVNOJ, Kidrič o ustanavljal organov oblasti, Brecelj o 9°^ darstvu v novi državi, jaz Va*e1 moral imeti referat o šo’stvu- potrebno je bilo zavihati Jun j)0 ter pokazati ljudstvu, Jcafcsho oblast potem, po vojni. P°r no-so bili tedaj veliki entvzias si’i so v sebi visok cilj, za rega jim je bilo sladko 0st BiH so prepričani v PraZ tfe< stvari, za katero so se bon ’■ c. tedaj ni bilo težko biti P°^f Danes je veliko teže, poslanec t0 več odgovornosti, bolj zan deio.» Pavla Hočevar POT SE VIJE 19 Spomini Cankar do takrat še ni bil objavil Hlapcev, zato se mi Je zdela ta primera nova, izvirna in skoraj malo sramotilna za moj poklic. Rusove besede so me spremljale do večera in v postelji sem razpredala svoje misli: Pa smo že tam! Klerikalci in liberalci! Saj, kolikor vem, Rus ni liberalec, kmetijec je, kakor Pucelj v Laščah, Toda Škulj, kaplan! Ta je pa vnet pristaš Šušteršičev. Pa me ne boste ujeli, ne! Strankarstvo ni bilo v programu narodnoradikalnega dija škega gibanja, še nasprotovali smo temu. Politika mora bili za študenta samo znanost, dnevna politika je nekaj drugega. Glede tega se bomo — pa žal, ne me ženske! — odločili šele takrat, ko se bomo razgledali v življenju. Za mladega človeka, ki naj bi delal za ljudstvo, za našo lepšo bodočnost, za narodno samostojnost, za gospodarski in kulturni napredek, sta bili v našem programu samo dve besedi: nacionalizem in socializem. Tako je večkrat pisala Omladina, o rem sva se pogovarjala s tistim slovenijanom na šolskem plesnem venčku, v tem smislu so bila naša predavanja na sestankih, naše knjige... Po tem se bom ravnala tukaj... Nacionalizem že dobro razumem, saj smo v nenehnem boju z Nemci in spadamo pod oblast kočevskih Nemcev... toda socializem, tega sem res premalo študirala. Tiste nemške knjige so bile težke, zamudne; sicer, pa: takih velikih kapitalistov, posebno slovenskih, v teh krajih ne bo. Geslo fran- coske revolucije bomo pa temeljito obravnavali pri zgodovini — saj kaže, da bodo moji. otroci v razredu že starejši, 12, 13 let — že za ponavljalno šolo! Kar prav zame. Vse moje knjižno znanje, prebavljeno in neprebavljeno, je tisto prvo noč na prvem službenem mestu kar koprnelo po praksi. Ko sem drugo jutro prvič stopila med otroke — joj, kakšno razočaranje! Nihče se ni zmenil zame, kričali in skakali so kakor divji, še čudno, da je niso pobrisali iz učilnice! Očenaš, ki smo ga morali v zboru moliti pred prvo uro in po pouku, jih je za tiste trenutke še nekako ukrotil, ali roke, ki so pravkar delale križ, so se v hipu spet zganile in nemir se je razmahnil. Obupavala sem, nikakor se nisem mogla vživeti v zavest, da sem jaz avtoriteta. Najraje bi bila otroke prosila, naj mi oproste, da sem pri njih... Dobila sem najhujši razred, 64 dečkov in deklic. Moj prednik je zaradi bolezni pouk zanemarjal, zato so se njegovega razreda vsi otepali... prevzame naj ga novinka! Kaj bo z disciplino? Sprva skoraj nisem mogla do besede. Kaj računstvo, slovnica, branje, nemščina, zemljepis... vsa pedagoška in didaktična načela samo na papirju! Mar sem sama sebe varala, ko sem si v šoli domišljala, kako dobra, navdušena in uspešna učiteljica bom! Nič ni pomagalo, ne lepa ne stroga beseda. Morda bi bila pomagala telesna kazen, toda kot vneti pristašinji vzgojnih načel Ellen Keyeve mi še na misel ni prišlo, da bi se zatekala k takim metodam. Čez čas se mi je vendarle nekoliko posrečilo po drugi poti. Začeli smo brati Stritarjevo pesem Turki na Slevici. Takoj sem opazila, da so se nekako umirili in so še kar z zanimanjem poslušali razlago. Turške vojne so jih pretresle; bolj živo ko sem slikala tiste čase, bolj sem se približevala tem neukrotljivim dušam. Ko sem še otroke pritegnila k dramatičnemu branju, so tudi sami začutili nove sposobnosti. Kmalu smo si bili prijatelji — in ko sem se po dobrih štirih mesecih poslavljala, je bila ločitev težka njim in meni. Rada bi še bila med njimi, temi sedaj tako vdanimi in krotkimi 64 deklicami in dečki! ' ' Ves čas, ki sem ga preživela v Loškem potoku, je bila pokrajina pod debelim snegom. Gledala sem jo v strašnem metežu, v bleščečem zimskem soncu, v burji in ledenem dežju, zaman sem si želela, da bi jo videla zeleno in cvetočo in plodno. Nikoli tudi nisem mogla do tistih oddaljenih zaselkov, odkoder so moji otroci vsak dan prihajali s krpljami, saj pravih smuči še niso poznali. Menda je bila slaba pot kriva, da nisem imela prav nič stikov z ljudstvom. Le mater Zofke Kvedrove sem sprva včasih obiskovala. Gori na Tabru, visokem in strmem griču, pri cerkvi, je živela osamljena stara žena. Zahajala sem k nji, da bi mi kaj pripovedovala o mladih dneh svoje hčerke in o takratnem njenem življenju v Zagrebu. Pa se je kar nekako izogibala mojim vprašanjem, le pritoževala se je, kako malo ljubezni čuti Zofka do nje. Da je bila pri njej v Zagrebu, da bi se bila rada bavila z njenimi otroki, svojimi vnučkami, da bi jih bila rada naučila moliti. A Zofka da ji ni hotela dati otrok, tudi sama dk ni imela kaj govoriti z njo, z lastno materjo! Pa že od mladega da je bila taka, odurna in nezaupljiva do nje. S pokojnim očetom sta se bolje razumela, rajši sta se imela, celo podobna mu je, je pripovedovala .stara Kve drovka’. V takih trenutkih se mi je zapuščena žena zasmilila in rada bi bila šla večkrat k njej, pa me je njena hladna, prazna beseda začela kmalu odbijati. Poleg pobožnosti je bila žalost nad odtujeno hčerko edino globlje čustvo v njeni duši, pa še te ni znala izraziti, morda je niti globoko občutila ni. Na tem službenem mestu so me že nalahno oplazile posledice tistega svetovnonazorskega razhajanja, ki so bile neogibne In značilne, včasih celo usodne za vsakogar, ki ni bil izurjen v obračanju plašča po vetru. Katehet Karel Škulj, s katerim sva se zaradi sosedstva Male Lašče — Ponikve čutila nekako bolj domača, me je nekoč vprašal, če bi hotela predavati, v Marijini družbi seveda. «Bi,» sem rekla, «pa kje drugje. Ob nedeljah popoldne, na primer, v šoli.» Dovolj je bilo... Ko je potekel dopust učitelju, W s za ga nadomestovala, je biio moje službe konec. Prošnjo ^ novo službeno mesto sem sedaj naslovila na okrajni s01tI)o svet v Črnomlju. Odgovor sem dobila skoraj z °br^U pošto — ponudili so mi Zagozdac v Poljanski dolini 0 Kolpe, šola se bo začela na novo in je bilo mesto že o ?cj razpisano. Nikogar ni mikala enorazrednica v samotni ; in to sredi šolskega leta! Jaz pa sem bila zopet PTesT.e^Lp\ Bela krajina, blizu hrvatske meje, še na nemški jezi*10 ^ meji, zanimiva govorica, gotovo pojdem kdaj na Vini00 ite. Zupančičev rojstni kraj. Pa Poldka Bavdkova je tam Ijica, narodne vezenine zbira in jih v šoli goji, tisto tkaničenje. Učitelj Lovšin jo v tem podpira. Tudi s hip pe ziranjem in špiritiziranjem se bavijo tam; ne, mene bodo dobili! Nimam smisla za take stvari! Tam v Crnom^ je služboval in grešil stric Jernej, žrtev svobodne nl ta ponosna sem nanj, sama bi tudi tako učila. Gradac " ,jVj vas tudi ne more biti daleč. Ana Pabjanova — Sonja ^ tam. Iz podlistkov v Slovenskem narodu jo poznam-mi je. Tako odločna! Obiskat jo pojdem. . Zagozdac — nekje pri gozdu bo in govorica bo boU hrvaško vlekla! a Kočevski poštni voz se je ustavil v Nemški Loki-sta stopila k meni dva moža — .Zagozdačana’, me Pova„vili na koleselj in prenesla prtljago. S ceste smo kmalu zaj£,e na vozno pot — oh, kako je srce poskakovalo! Sredi v3bje so nas čakali vaščani, mlado in staro, ženske so me 0 male in ogledovale: vll «Oh, naši muškarci, onakvu mladu gospodičinu pa £' 6tli» staru kudu! Niko tam ne živi, sama bu, jadnica, hmrla 0\ Vsi so me spremljali do nove šole — do stare na ^ podrte hiše na klancu. Ženske so si brisale oči, jaz Pa * uživala spričo tolikih novosti, spričo svojega pionirs poslanstva. (Nadaljevanje sledi); UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II, vnaprej, četrtletna 2.250 Trst 11-5374 - ZB SFR-J- „ beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 ... n,.ju, rE.iA.ni d ii TELEFON 93-808 ln 94-038 — Poštni predal 559 *- PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1» Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST .“SoTss tsv™ n^asrss, ‘ssr i saj si*,