119 Kratkočasnica. Kdo zmed vas je nar večji lenuh? Svobodno po Al. Stolc-u. Grajsčak, kije dalječ okoli slovel zastran svojega bogastva, pa zraven tega tudi zastran posebne dobrovoljnosti, je imel med mnogimi posli tudi tri hlapce, ki so bili v pravem pomenu besede prava, živa lenoba. H kteremu delu koli jih je oskerbnik poslal, zvest si je mogel biti, da tam gotovo nič ne bo opravljenega. Mnoge in velike opravila so grajščaka zaderžavale, prepričati se zagotovo od tega, kar mu je bilo večkrat od omenjenih hlapčonov povedano, Nekega dne — bilo je ravno ob času košnje — se popoldan sam na travnik poda gledat, kaj njegovi posli počnejo. Bila je velika vročinja in pot se je cedil koscem in grab-Ijivkam, da je bilo kaj. Kje, ljubi bravci, mislite, da je gospod lene tri hlapce dobil? Tudi morebiti v potu njih obraza? Kratkomalo ne! — V hladni senci za nekim germom so tako sladko počivali, kakor da bi bili že vživali sladkosti sv. raja. Približajoč se jim, jih takole ogovori: ?,Mnogo že sem slišal od vas praviti, kakošni tiči da ste; danes pa bi vendar rad zvedil, kdo zmed vas je največji lenuh. Glejte — in pri teh besedah potegne evitli tolar iz žepa — ta-le tolar bo dobil tisti zmed vas, kteri je v lenobi per-vaka. — 5)Jez> jeza — zavpijeta dva zmed njih in skočita pokonci, kakor ju bi bil gad pičil — al tretji se ne zmeni ne za gospoda ne za tolar, in ostane mirno pod prijetno senco. — ??Vidva nista ravno posebno lena — reče gospod — ker sta tako urno kviško skočila; ampak vaji tovarš je tolar zaslužil. „Na ga — mu reče grajsčak — da boš ve-dil, da ti je bila tudi lenoba enkrat dobro poplačana/4 — Kaj menite, dragi bravci, da je stegnul lenuh zdaj roko po tolarji? — „Bodite tako dobri, gospod, in tle noter v žep ga mi potisnite" — reče hlapec in pokaže z očmi na svoj žep. Celo roke se mu po ponujenem tolarji stegniti ni ljubilo! — Al mu je gospod dopolnil voljo in mu tolar v žep potisnil, ne vem; — kar pa je želel, je bil popolnoma zvedil. J. Levičnik.