Ame rišk/i Domovi ima —M i—_ mm HBW No. 221 AM€RICAH IN SPIRIT FORC1GN IN language ONLY mi Internattaia] Clrcnlatlan _________________ CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 16, 1959 SLOVCNIAN MORNING NSWSPAPGR ŠTEV. Lvm.—VOL. LVHL VLADA ZAPLENILA TUDI BRUSNICE IZ WISCONSINA Zvezni urad za narodne zdravje in socialno skrbstvo je zaplenil v Chicago v soboto večjo količino brusnic (cranberries), ki so bile pridelane v državi Wisconsin. Doslej so trdili, da je oku-žitev teh jagod omejena samo na zahodni držav Oregon in Washington, sedaj je ključen v to skupino še Wisconsin. — Oblasti preskušajo brusnice v skladiščih po vsej deželi. Doslej je bilo odkritih še zelo malo okuženih. Sodijo, da bodo pregled končali tekom tega tedna. ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman - umrl 'Mejni spor med Indijo in Kitajsko je menda | vendarle kar nevaren Nehru jemlje spor veliko resnejše, kot izgleda v javnosti. Indija se pripravlja na obrambo. WASHINGTON, D. C. — V diplomatskih krogih trdijo, da je indijski Nehru razposlal vsem svojim poslaništvom taj- 1 WASHINGTON, D. C. — V soboto zvečer so v Chica- .,r<3Prri „ ■■ , bi!e Pridela’611'1' bHzU f’000 funi°V brUSniC’ ,V 50 !no okrožnic?, kTv nj? da? prt varne. V Chicago so jih pripeljali 8. oktobra iz Rapids v Wisconsinu. Pred tem so odkrili okužene brusnice samo tned onimi, ki so bile pridelane v državah Oregon in Wash-mgton. Prav v Wisconsin Rapids je pretekli teden podpredsednik Združenih držav Richard Nixon jedel brusnice kljub drugačnemu nasvetu tajnika za zdravstvo in socialno skrbjo Flemminga. Demokratski predsedniški kandidat sen. Kennedy je isti dan kakih 30 milj stran pil bursniški sok in Mrazil upanje, da bo tudi letos lahko popolnoma varno s Wojo družino jedel na Zahvalni dan brusnice. Preiskava nadaljuje, Kdor je jede! česen, ne snte na cesfno železnico! New YORK, N. Y. — Cen-Palha železnica iz New Jerseya Je pregledavala našo zakonoda-3° o prometu in pri tem odkrila, 'K velja še zmeraj cela vrsta Predpisov, ki jih dejansko nih-ee več ne vpošteva. Predpise so tibetanski meji. Slika ni po njegovem prav nič rožnata in dopušča možnost, da se bo iz obmejnega spora razvil spomladi pravi oboroženi spopad med obema sosedoma. Nehru trdi, da komunisti hočejo na vsak način obdržati zasedeno indijsko ozemlje in da so pripravljeni samo na tak “sporazum,” ki bi temeljil na komunističnih pogojih. Nehru opozarja na zgodovino Kitajske, ki pove, da Kitajci niso nikoli Zvezne zdravstvene oblasti' vrnili ozemelj, ki so jih zasedli. ‘Ako so jih kdaj morali, se je to zgodilo, ker so bili preslabi. Ko so postali močni, so taka ozemlja zopet zasedli. To taktiko tovariši iz t Odločnost je De Gauilu prinesla nove uspehe Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Caroline Mo>, 657 E. 159 St., . ‘ _ j se je vrnila iz bolnišnice in se Angleži SO se sprijaznili S zahvaljuje za obiske, darila in j ancoskimi načrti za orga- pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli. nizacijo Evrope in sestanka — na vrhu. PARIZ, Fr. — Anglepu zunanji minister Selvyn Lloyd se ne more pobahati, da je s svojim potovanjem v Pariz dosegel kak uspeh. K večjemu mu je lahko tolažbo, da je ministrskemu okuženih brusnic malo! raziskujejo brusnice po vsej deželi. Doslej niso našle niti en odstotek okuženih. Preiskava je že dobro v teku, vendar sodijo, da pred koncem tedna sko-ro ne bo mogla biti zaključena. Ker je prihodnji teden že Zahvalni dan, ko jedo brusnice v Pe'pin- hanireč svoj čas objavljale po-'skoro vsaki ameriški hiši, se samezne države in se niso niko- j mudi. Če ne bodo te pravi čas ^ zmenile, da bi jih preklicale dane v prodajo kot zdravju ne-nh popravile. J škodljive, utegnejo imetti nji- V državi New Jersey je nalovi pridelovalci, pa tudi trgov-PNrner še danes prepovedan — ci veliko izgubo. Seveda le še na papirju — to-Wrni promet ob nedeljah in Koncem tedna je armada Zdr. držav prepovedala izdajanje in Praznikih. Georgia prepovedu-[prodajanje brusnic na vseh svo-K nedeljske izlete po železnici, j jih oporiščih v Zdru ienih dr-p. državi Maine ne smejo potni- žavah in drugod po svetu. . nositi gojzerjev ne na posta-^ah ne v vagonih. Texas zah-tVa en pljuvalnik na vsake tri j ®edeže. V Michiganu bi morala 1 1 °kna na lokomotivah zagr- J na z zavesami. W. Virginia cjgaretei Kljub temu prodaje r-:_^0y_e^u-)e 'klanje med vož- cigaret niso prepovedali. zasledujejo ga tudi sedaj. Začetkom so hoteli imeti samo okoli 7,000 kvadratnih milj, sedaj bi radi imeli že 40,000 kvadratnih milj. Ob enem s že namignili, da bodo stavili zahteve po novem ozemlju v Butanu in Sikimu, ako v Ladakhu ne dobijo vsega, kar hočejo imeti. Indiji torej ne preostaja drugega kot da računa z oboroženim spopadom. Zato je dala svoji armadi že potrebna navodila za prihodnjo spomlad. Sedaj je namreč v Himalaji toliko sne- Pridelovalci brusnic se jeze ! t'L v v čeč, da je strah pretiran in da faa’.. & S in kako, kontrolirati diske eksplozije pod zemljo. Uni S?-36 ^J bo:rderencd dol-j novo radijsko oddajno postajo. Se brv]1'8 1’ Sedaj Pa Pravij°’ da ! Je na to upravičena, kajti za oao odločili ?°st je *ake v tem. zanjo. Nevar-i, da bodo stavili Ca P°goje, da nova konferen-p *a bo mogla priti do nobe-sporazuma. sv. Stolica imenovala za semtskega in pomožnega škofa ljubljanskega. V škofa je bil posvečen 14. julija 1929. Septembra 1929 je postal generalni vikar ljubljanske škofi-'je, ko pa je šel škof dr. Anton Bonaventura Jeglič v pokoj, je podpredsednika Nixona v polj- J ski prestolici. Zadnje tedne je % red"1 ^ ‘^Danski, pa obširno poročal o težavah ' ZaCetk0m 194a se je na ki jih ima Gomulka v lasini TT “V ^ padni del Berlina je del Zapadšstranki, med kmeti, delavci in čnbN Nr m amunlstl- ne Nemčije. Stvar še ni do- j kulturniki. Zunanje ministrst- tam pa “ odiTel v ZdUS dokončno urejena, ker mora vladi vo mu je rad, tega dalo nalog,1 žave, kamor „ išel 2 jul|ja namera bil. se ukazonjena po naj zapusti Poljsko. j 1948 Za svojega gosta ' š, j, parlamentu, tam pa menda za j Ko ie dopisnik - - - - 1 j e s s* je Preveč resnice je govorili, zato so ga izgnal VARŠAVA, Polj. — Dopisnik N. Y. Times-a Rosenthal v Varšavi se je Gomulki zameril že takrat, ko je poročal o obisku poklican v Ljubljano za docenta cerkvenega prava na teološki fakulteti. Do 17. marca 1929 je bil profesor na ljub- ^ brate Antona Kapel, Jacka Ijanski univerzi, tedaj pa ga je j Kapel v Detroitu, Franka Ka- škofa pgj v Argentini; v Avstraliji se- angleski javnosti pot Selvyna prenehala oddajati radijske zna-Lloyda kot izreden diplomatski ke. Sodijo> da je morda nasta]a uspeh. V angleškem Parlamen-|vnjenih aparatih kaka napaka , ali pa da jo je zadel kak meteo-Sedaj lanko vidi- rit in jo pOŠkodoval. tu bodo najbre o tej poti so- 1 £jj dili drugače. jo, kako lahko orjejo z Eisen-howerjem in kako jih vrti Do Gaulle. Angleški ponos tega ne ■ bo dolgo prenašal. Dobra duša BALTIMORE, Md. — Mlad mo? je hodil pretekli četrtek po revnih predelih mesta in po-stri Mary in Christino, v sta-j vPra®eva^ gospodinje, po njiho-rem kraju pa brata Andreja Ka- v^b Potrebah, če so mu te odpel in sestri Antonijo Bizjak in Ivanko Urbančič. Bila je č’ani-ca društva sv. Jožefa št. 160 K. S.K.J. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Stanley R. Arko Sovjeti so raketo izstrelili proti Luni 4. oktobra. Obkrožila je Luno, pa se nato podala na pot okoli Zemlje v ogromni elipsi. Njeni radijski oddajniki so delovali do preteklega tedna v redu in sporočali nazaj odkritja posameznih aparatov. °bIačno mozr V remensk prerok pravi: in topleje, zvečer 'govorile na stavljena vprašanja, da bodo denar porabile pravilno in pošteno, jim je stisnil v reke od $25 do $50 in tiho odšel dalje. ! Tako je trkal od vrat do vrat in razdelil okoli $3,000. Oblasti so ga končno prijele, da ugoto-|Ve, kaj je z njim, ker kaj take- V nedeljo popoldan je premi- Se ^ucb v Ameriki ne zgodi c,..,_________ vsak dan. l Končno so ga izpustili, ko so ugotovili, da je denar pristen in njegova last. Baje je nedavno mladi mož podedoval veliko vsoto in jo sedaj hoče razdeliti med potrebne. nul v Suburban Community bolnici po kratki bolezni Stanley A. Arko v starosti 45 let. .... v ™evn a Za ' Je doPisnik vprašal ob- sprejel msgr. J. Oman, župnik Pokojni je živel na 20508 Frank- ejo niso preveč nav userm , last, v čem so njegova poročila pri Sv. Lovrencu v Clevelandu. Im Road, Maple Heights, Ohio, e ge e na vse o, je os-^ bila lažnjiva, je zastopnik mini-j Od svojega prihoda v Združe- in bil zaposlen pri Buckeye Va 3 °? ^r° es-tira a z °' | starstdva rekel, da o resničnosti ne države je škof dr. G. Rožman Forge Co. Poleg soproge Albi- ma icmmi no ami na vse zavez-1 ali lažnjivosti poročil ni nobe-, vstrajno misijonaril med slo- ne, rojene Vrček, zapušča sina m e proti nemški namen, ces nega vprašanja; oblastem samo venskimi naseljenci po Združe- Stanleya, hčer Albino, brate da bo postaja samo novo orodje to ni všeč, da je o vseh zade- nih državah in Kanadi, obiskal Freda, Louisa, Anthonya in Ro- v nemških rokah za vporabo v vab poročal tako “temeljito” in!dvakrat Argentino in odšel dva- berta, sestre Rose Kaplan in hladni vojni. ,v !da Je Pisal Preveč ° “govoricah”.1 krat tudi poročat o stanju svoje Christino Zaletel. Pogreb bo v Pra\me podlage za diplomatic-1Beseda je dala besedo, zadnjo [škofije sv. očetu v Rimu. Ob sredo zjutraj ob 8:15 iz Louis ga kazali v Heights Art Theater m protest seveda ne more naj- je imel seveda zastopnik mini-j teh dveh poteh v Evropo je ob- Ferfolia pogrebnega zavoda v Film si je ogledal po naročilu “10Žnost n v7~ JTt Kot se Vldl’ v Kremlju ne strstva, ki je kratkomalo izja- iskal tudi slovenske izseljence v cerkev St Pius X (Warrens- svoiemi šefo i , . , . .. »štura JeZ)a' NajvBJa tempe- morejo živeti brez zbadanja svo- vil: “Vsaka stvar je govorica,'državah zahodne Evrope | vilic Center Rd) ob 9 uri po- ta umtovil da castmk denar k. so ga plačal, za pred- =0, naj„ižja 38. Ijega nasprotnika. idoHer uradno objaha”, j «»» J* Pitano in'[‘“'na ptop^če KLarija^ ,^“^0 Policija zaplenila film CLEVELAND, O. — Policija Cleveland Heights je zaplenila francoski film “Ljubimci”, ki so NAJNOVEJŠEVESTI VATIKAN. — Danes je papež Janez XXIII. imenoval osem novih kardinalov, med njimi sta dva Amerikanca. S tem je število kardinalov doseglo 77. NEW DELHI, Ind. — Danes pričakujejo eno najburnejših sej parlamenta, ki bo razpravljal o odnosih z rdečo Kitajsko. Ta je vrnila koncem tedna ujetnike in devet mrtvecev od spopada v Ladakhu. Mrtve so včeraj sežgali. MIAMI, Fla. — Danes zjutraj ob dveh je izginilo letalo DC-7B na poti iz Miami v New Orleans z 41 osebami na krovu. Boje se, da se je letalo zrušilo. , V petek zvečer so prišli zastopniki oblasti v kino, .odredili lastnikom, da vrnejo gledalcem so ga plačali za Ameriška Domovina « -kll I# M- % V — 2ZZXS 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in Jnly Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary .Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00’ for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries : $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 19C&, at the Post Otfice at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ^^^«3 No. 221 Mon., Nov. 16, 1959 Kitajska zunanja politika Ko so zadnjič kitajski komunisti praznovali desetletnico svojega režima, na Kitajskem, so se lahko bahali z mar-sikakim uspehom, samo z uspehi v zunanji politiki se niso mogli postaviti. Kar so prijeli v roke, se jim je vsaj deloma ponesrečilo. Ko so spravili pod svojo oblast kitajsko celino, so napovedovali zmagoslaven pohod na otoke, predvsem na For-mozo. Hitro s0 spoznali, da je oblast nad morjem zanje še pretrd oreh, ker jim manjka moderne vojne mornarice, vojnega letalstva in sodobnega orožja. Vkljub temu in proti vsaki zdravi pameti so obetali kitajskemu narodu vsako leto, da bodo “osvobodili” Formozo in ostala otočja. Doživeli so neuspeh, niso nikogar in ničesar osvobodili, pač pa ustvarili nepotrebno spodtiko v odnosih do Amerike. Vedo, da na tem področju ne bodo dosegli uspeha, pa vendar svojemu narodu trdijo, da ga bodo. Še danes ni jasno, zakaj so se dali zapeljati v korejsko vojno. Ali so se morda bali, da bo Koreja padla pod ruski vpliv, iri radi tega poslali svoje divizije proti McArthurju? Ali jih je k temu pregovorila Moskva? Naj bo odgovor tak ali tak, zopet so doživeli neuspeh; nimajo vse Koreje, zamerili so se do dna Ameriki, ki jih noče priznati. Podobno se jim je godilo v Vietnamu. Dobili so samo severno polovico. Vse to bojevanje jim je škodovalo na diplomatičnem polju. Nagnalo je Ameriko, da jim odreka diplomatsko priznanje in da jih ne pusti v Združene narode. Z Ameriko je potegnilo veliko drugih držav. Nekatere izmed njih so sicer priznale sedanji rdeči režim v Peipingu, toda od tega diplomatskega koraka nimajo nobene koristi. Končno tudi odnosi med Peipingom in Moskvo niso bili zmeraj prijateljski. Oba komunistična soseda varujeta zagrizeno vsak svojo posest, obenem pa se tepeta za področja, ki veljajo vsaj začasno kot nevtralna, kot je Zunanja Mongolska. Dalje tekmujeta med seboj centralistični kitajski upravni sistem in federalistični ruski. Kitajski obrobni narodi z zavistjo škilijo čez mejo na rusko . stran, kajti tam vidijo azijske narode, ki so vsaj na papirju ruske federativne edinice. Kar najbolj moti zvezo med Peipingom in Moskvo, je prepad med kitajskim pričakovanjem ruske gospodarske pomoči in zmogljivostjo ruskega gospodarstva. Rusija čisto navadno ne zmore, da bi dobavila Kitajcem toliko industrijske opreme, kolikor jo potrebuje nad 600 milijonov ljudi za hitro industrijalizacijo. Povrhu Rusi ne dajejo ničesar kot darilo, Kitajci morajo vse ruske dobave plačati s svojimi dobavami. Ni čudno, da se Kitajci čutijo osamljene. Osamljenost neprestano zbada njihov naroden ponos, ki je že sam po sebi velik. So največji narod na svetu, imajo najstarejšo zgodovino in kulturo, merijo čas in prostor s svojim merilom, ki je drugačno od našega. Vse to težko razumemo, ker živimo v drugih razmerah. Za nas je bil na primer kilometer še do nedavnega velika dolžina, danes se nam že zdi majhen, ker smo se navadili na miljo. Podobno je s Kitajci, ki merijo narode kar po sto milijonih, mi pa samo v milijonih, ki sodijo površine držav po stotisočih kvadratnih milj, mi pa po tisočih, delijo svojo zgodovino na tisočletja, mi pa na stoletja. Plava jim vedno pred očmi razmerje med njimi in ostalimi velikimi državami: Rusija, Amerika, Francija in Anglija imajo skupaj komaj toliko ljudi kot oni sami. Morda velja isto tudi za prirodna bogastva, ki na Kitajskem po večini niso niti odkrita. Čutijo, da so osamljenost zakrivili sami, morda nekaj tudi po zvezi z Moskvo. Vedo, da jim radi tega ne bo nihče veliko pomagal, niti Moskva. Kaj jim torej preostaja drugega kot računati na lastne sile in na desetletja in stoletja. Sami s svojimi močmi morajo postati prva velesila na svetu — in to je njihov cilj —, nihče na svetu jim pri tem ne more dosti pomagati. To je nagib, ki jih žene na tako radikalno domačo politiko na gospodarskem in socijalnem polju. To je vzrok, zakaj so tako neusmiljeno porušili vse tradicije v kitajskem javnem in zasebnem življenju in se niso ustavili niti pred uničevanjem družinskih vezi. To je vzrok, zakaj so vpeljali komune, ki zanje niso preje ustvarili nobenih predpogojev. To je tudi vzrok, zakaj žrtvujejo vse za čim hitrejšo industrijalizacijo. Ako bo pri tem pomrlo po nepotrebnem na sto milijonov Kitajcve, kaj to? Saj je še Stalin žrtvoval deset in deset milijonov ruskih kmetov, da je mogel vpeljati kolhoze. V to idejo so se še tem bolj zagrizli, ker jo je Hruščev in z njim vred tudi ostali komunistični svet obsodil kot pustolovščino, kar je zelo zadelo njihov naroden ponos. Hočejo pokazati ostalemu komunističnemu svetu, da oni ne znajo samo delali velikih korakov v bodočnost, ampak kar velike skoke! Rusi se bahajo s svojimi uspehi, ki so jih dosegli zadnjih 40 let. Kar počakajo naj, kakšna bo rdeča Kitajska na primer začetkom prihodnjega tisočletja! Ako gledamo na kitajske komuniste v tej luči, nam postane lažje razumljivo, zakaj je njihova zunanja politika trenutno ravno taka in nič drugačna. V Peipingu se malo vznemirjajo nad dejstvom, da so izgubili simpatije vseh narodov v vzhodni Aziji, vedo, da se simpatije dajo dobiti nazaj v nekaj desetletjih. Notranje politične težave so prisilile kitajske komuniste, da so zasedli Tibet. Pri tej priliki so vdrli v Indijo in tam zasedli strateške obmejne, točke. V Indiji se jezijo na Peiping, toda kitajski tovariši se radi tega ne razburjajo. Vedo, da je indijski narod bolj zbirka rodov, različnih po verah, kastah, jezikih in navadah in da ni izključeno, da bo Indija razpadla po smrti Nehruja in njegove kongresne stranke. V takem slučaju je dobro, ako imajo strateške položaje ob indijsko-kitajski meji, da bi lahko hitro pograbili vsaj- vzhodno indijsko ozemlje. Ravno tako malo se menijo za obsojanje njihove politike v Laosu. Glavno jim je, da dobijo tam dobre odskočne točke, ko pride čas za nove vojne podvige. Še manj se pri tem menijo za to, kaj mislijo o njih v ostalih delih sveta. Saj vedo: so osamljeni in se morajo zanašati samo na lastne sile. V to stališče so tako zaverovani, da ga ne bodo spremenili niti takrat, kadar bi se vsaj delno osvobodili svoje osamljenosti, na primer s priznanjem od strani Amerike ali z vstopom v Združene narode. Motijo se torej vsi tisti, ki mislijo, da se bo dalo na Peiping zelo vplivati, ako ga pritegnemo v mednarodno politiko. Pozabljajo, da se kitajskim komunistom blešči pred očmi številka. 600 milijonov ljudi, ki bo kmalu dosegla bilijon; od bleska so tako prevzeti, da ne mislijo na nobeno trajno spremembo svoje politike. Čemu tudi, ko jim že prirodni irazvoj ponuja v bodočnosti vodstvo sveta. I BESEDA IZ NARODA stavbe, ki rastejo, kakor sem že omenil, kakor gobe po dežju. In te prodajajo kakor tople žemlje in zgleda, da ta trgovina je cvetoča in rodi dobre sadove. Vse gre po tistem že dokaj starem določilu na polju denar-stva, da denar mora “delati” denar, to se pravi mora “roditi” in imeti “mlade”: In baš pri posojilih na posestva denar “rodi” in ima “mlade”, še bolj pogosto in hitro kakor pa kake zajkle. O yes, ter še kako! Prav te dni sem bral glede tega pojasnilo nekega vodilnega stav-binskega in posojilnega društva v Chicagu, kaj stanejo posojila one, ki si jih izposojujejo na dolgoročne dobe. Za vodilo je vzeta vsota $10,000 (deset tisoč dolarjev). Če si to vsoto izpo-sodilš! po 6% obresti za dobo 15 let, odplačuješ mesečno na kapital in obtesti skupno $84.44. V teku 15 let plačaš na ta način vsega skupaj na kapital in za obresti $15,192.00. Obresti te stanejo torej $5,192.00. Če vzameš posojilo za 25 let, plačaš mesečno $64.50, kar pride vsega skupaj v 25 letih na kapital in za obresti $19,350.00. Obresti te stanejo $9,350.00. Če vzameš posojilo za 30 let, plačaš mesečno $60.00, kar pride vsega svupaj v 30 letih na kapital in obresti $21,600.00. O-bresti te stanejo $11,600.00. Kje so pa zemljiški in drugi razni davki? Kje so letna popravila in vzdržavanje hiše? Kje je zavarovalnina in še drugo? Te številke kažejo torej, da denar investiran ali posojen na posestva imenitno “rodi” in ima pogosto “mlade”. Toda pri vsem tem “špasu” pa stoji končno Waukegan, 111. _ Ameriška mesta, vasi in naselja zadnjih par let rastejo in se razširjajo in množe, kakor gobe po dežju. Še pred dobrimi tridesetimi leti je bilo recimo med Veliko Chicago in našim mestom, med katerima je razdalja nekako nekaj nad 40 milj, ter potem naprej tja proti Kenoshi, ki se nahaja že v državi Wisconsin, po-tem še naprej proti Racine in vse tja gori do Milwaukee, dosti praznega prostora. To je ob o-brežjih Michiganskega jezera in tudi bolj v zaledju, recimo ob cesti štev. 41 in drugih cestah. Zdaj, če se vozilš po Lake Shore Drive, ali po drugih cestah, je že povsod vse polno novih predmestnih vasi in naselij. Nove hiše, nova trgovska središča so zrastla kar skoro čez noč tu in tam. To kaže, da prebivalstvo se zelo hitro množi in da ljudje morajo imeti dosti denarja, da to grade, pokupijo in uživajo. Nekateri pravijo, da je vse kupljeno po ameriških gospodarskih načrtih, vse bolj na “brado”. Nekaj nakupa, drugo na mesečna odplačila'. Kakor že, napredek je in ko bi tisti, ki v vse to vlagajo svoje investicije, ne videli nobene bodočnosti, bi prav gotovo ne zalagali ne stav-binskih gradbenikov ne kupce s kapitalom, to je posojili, itd. Denarja je torej med nami dovolj in vse polno, kjer kaj kaže kakega kšefta in dobička. Kjer pa seveda tega ni in ne vidijo razni krivonosi za vse razne kšefte talentirani podjetniki cvetoče bodočnosti, tam seveda svojih Žakljev ne postavijo, niti ne pokažejo. Znajo pa, to se jim mora pustiti. Denarja j-e v deželi na pretek. To izkazujejo posebno računski izkazi in poročila raznih zavarovalninskih ustanov in denarnih zavodov. Seveda ga ne dajejo iz rok brez dobrih zanesljivih zagotovil in jamstev. Raznim tujim državam, ki bi ga rade, ga' ne zaupajo, ker njihova politična stanja so taka, da se spreminjajo še bolj pogosto kakor pa jesenska vremena. Danes je in so, jutri jih ni in razni politični viharji vse odnese, posebno rada posojila. Pri posojilih tujini so in morajo biti previdni. Zato pa je več kapitala za doma. Zato ga plasirajo tu, v nova naselja, nove hiše in vpralšanje, kdo doprinaša pri ' teh “porodih” tisto krčno trpljenje in bolečine, ki jih ti “po-| rodi” zahtevajo? To si pa lahko pojasniš dragi čitatelj sam! * NAŠIHi DOMAČIH VESTI med Slovenci je vedno nekaj. Med svet ali v javnost pa ne pridejo, da si so mnoge vredne, da bi prišle, prav tako, kakor prihajajo v javnost vesti iz sred drugih narodov. Pri drugorod-nih objavijo prav vse, tudi če kdo le samo kihne, ali pa če kaka kokoš med njimi nogo dvigne in stoji par trenutkov na eni sami nogi. Mi pa smo skromni. Pri nas se mora komu že streha podreti, pa še tedaj se ne spomnimo, da bi o tem kaj poročali za javnost. Slovenci smo večkrat preveč skromni — res nekaki taki, kakor je nas v svojih spisih naslikal pokojni Cankar. In da je tako, sva kriva jaz, ki to pišem in ti, ki to čitaš. Premišljujva, morda se bo nama kaj odprlo v glavah. * VEČ NOVIH POTOV IN CEST JE TREBA! Tako so končno izgotovili zastopniki našega mesta in vse okolice. Za to ugotovitev je bil že skrajni čas! Saj danes se ne vozi nihče več s kakimi starimi “karjolami”, ampak vse drvi in brenči in to ne več na samo kak navadni pogon, ampak na “reakcijski pogon”, če veste kaj je to? Jaz sam se na ta pogon preveč ne razumem, ampak kakor čujem od drugih, je hitrost tega pogona na to, koliko kake sape ima kako vozilo in če ta udarja zadaj ven z dovolj veliko silo v zrak, ti udari porivajo in potiskajo vozilo naprej. Naši slovenski slovarji nam tega še dovolj točno s slovenskimi izrazi ne obrazlože in ne pojasnijo. To so vozila na tisti “jetski pogon”. Zadnjič sem v našem narodnem hramu o tem govoril z nekim, modrim hrvatskim politikantom in sem ga vpraišal, da bi mi pojasnil, če ve on kaj je to tisti “jetski pogon”? En čas se je po glavi praskal, zraven je zvrnil Šilce “Old Tay-lorja”, se oddahnil in nato mi je to reč tako-le pojasnil: “Tine! Tako tehnično reč je težko razlagati preprostemu človeku, če ta ne razume vseh elementov, ki pri takih rečeh delujejo. Vidiš, to je tako. Zrak mi dihamo, a, ga ne vidimo. A zrak je. In zrak tvori neko telo, katerega se da otipati in čutiti. Tiste veternice (propelers) na letalih namreč, kadar so v silno hitrem zagonu v telo zraka, vrtajo in pri tem vlečejo zrakoplov za seboj. To dokazuje, da zrak ima telo, v katerega se da vrtati in katerega se da prijemati, seveda s silnim hitrim pogonom ali zagonom. “Jetski pogon” je pa zopet svoje vrste sila. To je pa bruhanje, udarjanje ali izločevanje tistega plinskega izločevanja, ki ga proizvaja neprestano in silno hitro vžiganje in bruhanje motorjev na letalu. Ti udarjajo s tako silo nazaj v zrak, da ti udarci odbijajo in potiskajo naprej letalo, kakor kaka brzostrelka krogle iz sebe, samo da z vehko večjo sio in hitrostjo. Po domače kazano in povedano, je dejal dotični hrvatski politikant, je to nekaj takega, da letalo mora “prdeti” s tako silo, da ga udarjanje njegovega “prdenja” odbija in goni naprej. Ko je dotični hrvatski rojak s svojim pojasnilom končal, sem privzdignil svojo kapo, se malo popraskal po glavi. Malo sem razumel, vse ne. Kako razumeš ti, ki o tem to čitaš? Morda si bolj srečen, kakor sem jaz. Malo preje, ko sem krenil k drugim mislim, mi je nekaj reklo: Prdeti je treba dobro, da se frči po zraku ... . : * OKROGLE, ROBATE IN TAKE IN TAKE: * Ljudem se po svetu večkrat dogode neljubi dogodki. Neki mladi Katri pa se je dogodil tale slučaj: V vasi, kjer je stala farna cer-I kev, je mežnar Urh nekega ve-! čera utrujen sedel v spovedni-,co in zaspal. Zgodaj zjutraj pa j pride v cerkev omenjena mlada Katra, pristopi k spovednici, da ( bi se spovedala. Mislila je, da je ! v njej duhovnik. Ko je naštela že vrsto grehov, se mežnar Urh prebudi in jo nahruli: “Saj nisem jaz župnik!” i “Čakaj no, čakaj,” je zagrozila Katra, “te bom zatožila župniku.” 1 “Jaz te bom pa tvojemu možu,” jo je zavrnil Urh. I * Nekateri ljudje so zelo neobzirni. Vtaknejo se v vsako zadevo. Take vrste ljudi se najde med izobraženci in neizobra-ženci. Takega tipa je bila tudi gospa Urša Puš. Ko je nekega dneva srečala svojo prijateljico Špelo, ki je bila poročena s profesorjem Motiko in nepremišljeno izblekne: “Kakor večkrat sama pripovedujete, da imate raztresenega “Deseti brat” v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Slovensko kulturno društvo Triglav vpri-zori v nedeljo, 22. novembra, ob 3. uri pop. v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti in Mineral St. najlepšo slovensko ljudsko igro - “Deseti brat” —, prirejeno' po romanu pisatelja Josipa Jurčiča. Ob tej priliki je dobro in koristno, da s.i osvežimo spomin na našega velikega ljudskega pisatelja Josipa Jurčiča. On se je rodil 4. marca 1844 na Muljavi pri Stični. Bil je sin revnih kmetskih staršev. Mladi Josip je bil bolj šibke pojave, a zelo nadarjen za učenje. Sorodniki so prigovarjali očetu, naj ga da v šolo. Z denarno podporo sorodnikov ga je oče poslal v ljubljanske šole. Domači so hoteli, da bi postal mašnik. Toda ta želja se jim ni izpolnila, zato so odklonili vsako nadaljno podporo. Talko je moral mladi Jurčič že v mladih Iteih okusiti revščino. Preživljal se je s pisateljevanjem. študiral je tudi na Dunaju slavistiko in klasično jezikoslovje. Sodeloval je s slovenskimi pisatelji Stritarjem, Levcem in Franom Levstikom, kjer so ustanovili list “Mladika.” Kasneje je Jurčič sodeloval pri “Slovenskemu Narodu” in leta 1872 je postal urednik Slov. Naroda v Ljubljani. Njegova velika dela so: Jurij Kozjak, slovenski janičar, Domen, Doktor Zobec, Cvet in sad, Rokovnjači, Veronika Deseni-ška, Tugomer (piva slovenska politična tragedija — v zvezi s Franom Levstikom) in prvi slovenski roman — Deseti brat.” “Jurčičev jezik je zajet iz ljudstva, bogat z ljudskimi reki in podobami, njegovo pripovedovanje je živo in nazorno. Pokazal je našega kmeta, kakor misli, čustvuje in govori. Jurčičevo literarno delo je bilo zelo bogato in izredno plodonosno. V romanu in igri Deseti brat, nam hoče pisatelj prikazati, kako se krivica maščuje in dobrota poplača. Pisatelj Josip Jurčič je spisal, oz. dokončal Desetega brata leta 1866-67, torej bo čez dobrih 7 let stoletnica tega romana. Toda kljub stoletnici ga naši ljudje še vedno radi berejo, če pa se daje na odru, so dvorane vedno polne zadovoljnih in srečnih gledalcev. Snov za ta roman je Jurčič dobil na starem gradu Kravjaku na Dolenjskem, kjer je v počitnicah poučeval slovenščino hčerko nemškega graščaka Johanno Ottavo. Jurčič se je zaljubil v Johanno, toda kmalu je spoznal in se zavedal socialnega prepada med sinom preprostega kmeta in hčerko graščaka. To svojo ljubezen z Johanno je vpodo-bil v romanu z ljubeznijo Benjaminove Manice in učitelja Kvasa. Opisal je domačo okolico in ljudi, posebneže in originale. Dogajanje pa je postavil na grad Slemenice, ki predstavlja nekdanji grad Kravjak. Josip Jurčič si je v najlepših letih svojega življenja nakopal jetiko in je 3. maja 1881 umrl. Iz tega romana sta priredila igro “Deseti brat” ljubljanski kritik in pisatelj Fran Govekar in kasneje tudi ing. arch. Delak. Največkrat so jo igrali v Sloveniji v Govekarjevi priredbi, ravnotako v Ameriki. V Clevelandu so jo igrali pred kratkim, v Milwauke pa so jo igrali stari naseljenci pred več kot 30 leti. Zato vlada med Slovenci v Milwaukee in drugod veliko zanimanje za uprizoritev igi'e “Deseti brat,” ki jo pripravlja slov. kulturno društvo Triglav za nedeljo, 22. novembra, ob treh popoldne v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti in Mineral St. Igro režira Lojze Galič. V naslovni vlogi bo nastopil Vlado Kralj, graščaka Benjamina bo podal Fran Rozina, njegovo hčerko Manico bo igrala tukaj rojena hčerka slovenskih starišev Dolores Ivanchich, učitelja Kvasa bo postavil Fran Škof, Marijan bo Rifelj Janez, originala Krjavlja bo podal Bambič Ivan, sceno in Dolefa bo kreiral Kralj Dimitrij, dr. Vencelj bo Simčič Martin, Matev-žek in sodnik Mežon bo Rudi Kotar, Oberščaka bo igral Strmšek Tone, v ostalih vlogah Pa nastopijo še: Zofka Rifelj, Ku-novar Janez, Kotar Marija in Janez, Meke Bojan in Lojze Galič. Nastopi tudi cerkveni moški pevski zbor pod vodstvom Ernesta Majheniča in slov. mla* dinska plesna skupina, ki jo uči ga. Dari Strmšek. Okna v dvorani bodo zatemnjena z zavesami. V dvorani bodo postavljeni tudi novi zvočniki, tako da se bo slišalo in razumelo po vsej dvorani. P° predstavi bo prijateljska zabava z plesom, kjer bo igral odličen Gallunov orkester. Za večerjo bodo člani in članice Triglava pripravile okusne krvave klobase s kislim zeljem in domače vino. Dragi Slovenci & Slovenke, napolnite dvorano i11 dokažite, da še ljubite slovensko besedo, pesem in naš pleS-Polna dvorana bo tudi najlepša zahvala in priznanje za ves trud in požrtvovalnost vseh sodelujočih pri tej predstavi. Dobrodošli in na svidenje v nedeljo, 22. novembra, ob 3. uri popoldne v dvorani sv. Janezu na Deveti cesti in Mineral St- L. G' moža. Ali ni to hudo imeti raztresenega soproga?” “Ne, nasprotno,” odvrne Špela, “še kar dobro je, veš večkrat namreč pozabi in mi da dvakrat denar za isto reč . . .” * V neko vas nekje na Krasu je prišel orožnik po nekega kmeta. V hilši najde samo petletnega Pepčka. Pobara ga, kje so oče? Pepček odgovori: “Vsi drugi so na polju. Oče pa so šli z oslom na pašo.” Nato pa Pepček še pristavi: “Tisti, ki ima klobuk, so oče.” * Učitelj v šoli ukaže učencu Frančku, da naj napiše nalogo o mački. Franček je nalogo takole napisal: “Mačka je v kuhinji ali na strehi — kakor nanese. Ima štiri mlade ali šest — kakor nanese. Lovi miši in lovi podgane ■ kakor nanese. Mačka je mačka, ali pa maček — kakor nanese. S trnkom je rešil otrok® Ribičem se včasih pripetij0 kaj nenavadne reči. Starejši P' bič, ki je nedavno potrpežljiv trnkaril ob Donavi blizu IJO' za, ni pričakoval, da bo pPca burnemu dogodku, ki pa se Je po zaslugi njegove iznajdljlV°” sti srečno končal. Kakor vedno je tudi tiste^1 dne lovil niže od zasidranih vlačilcev. Menil je, da se taITl zbirajo ribe zaradi kuhinjskih odpadkov, ki jih posadke meV jo v Donavo. Ker ni imel usfe ha, se je začel odpravljati. Takrat pa je nenadoma zaS^ šal otroški jok, ki je kmahl utihnil. Takoj potem je prinesla izza ovinka pisano c’ troško krilo. Plavalo je na v° di, ribič pa je takoj vedel, je v vodi dekletce. Ker ni znal plavati, je v 11 glici navezal na palico ve ^ trojni trnek in ga vrgel Pr° kakih 10 metrov oddaljene^ krilcu, pod katerim se je trd no dekletce borilo za življe0j I • Za' Imel je srečo. Trnek se J o j pičil v obleko, ribič je s teŽ^ privlekel k obali že nezavest^ 1 ga otroka. Z umetnim dihanj i ° j , . po je punčki povrnil življenje- tem jo je nesel k vlačilcu, K so presenečeni ljudje ugot°v 'da je padla s krova v Don3 i ne da bi kdo opazil nesrečo- KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc PRI BIKOBORBAH Aprilsko sonce je vroče, mamljivo sijalo nad mehiško pre-stolico. Spomladanska sapica je iz hiš privabila staro in mlado. Po ulicah in sprehajališčih se je trlo naroda. Očem se je nudila pisana slika. Pred seboj si videl trebušaste meščane, obrtnike, vojake, vitke dijake, visoke gospe, služkinje, belokožce, indij arace. Po cesti so drveli avtomobili drug za drugim. Vmes se je pojavila staromodna kočija, zasedena od bogatih meščanov, oboževanih mestnih krasotic in mladih častnikov. Vsa ta mešanica je hitela v isto smer, na prostor, kjer so se vršile bikoborbe. Velikanski lepaki so oznanjali, da danes Uastopi priljubljeni matador Nunez Pepito, prvič po oni nezgodi, ki ga je zadela na Jesenskih borbah. Njegova nezgoda je skozi dolge mesece vzbujala sočutje pri mnogoštevilnih oboževalcih in oboževalkah. Velikanski odkriti prostor se je polagoma polnil z občinstvom. Pna polovica prostora je senčna. Tu so lože in rdeči mehki sedeži za bogatine in mogočnjake. Nasprotna sončna stran je za “ljudstvo.”’ Tu je malo žensk; žene prostega naroda se vzdržujejo krvavih in neusmiljenih Prizorov. Tem več žensk je na senčni strani. Vse so izbrano oblečene. Toliko je na njih žameta in nakitov, kakor da bi hotele iz njih prirediti razstavo. Na prvi pogled pa se je opazilo, da, ta družba ni prišla iz starih Mehiških rodovin, ki se sedaj Vzdržujejo vseh hruppih prireditev. Množica se je glasno, skoraj kričaje razgovarjala. Vse vprek so govorili, se smejali in klicali Sorodnike in znance. Nekateri so stavili na izid igre. Vmes je zadonela godba, ki pa razigrale množice ni zanimala. V eni prvih vrst je lepo oblečeno in lepo mehiško dekle Vzbujalo pozornost sosedov. S prešernim nasmehom, glasnim govorjenjem in žihavnimi gibi je kazala živo naravo. Obraz Plav, oči ko zvezde. Na njeni levici je sedel postaven kreolski častnik in ji je vsiljivo dvor-jsnil. Na desni strani pa je sedel mož petdesetih let, črnolas, temnega, jeznega pogleda.. Dekle ga je imenovalo “ateka.” On se je prav malo zmenil« za-hjo in je venomer škilil na prazne lože. —Atek, ali si slišal kaj take-§a? — se je obrnilo k njemu dekle. — Ramon še ne pozna Pe-Pita. Nikdar ga ni videl. Sko-1,3j neverjetno! "Redko hodim k bikoborkam, — je odvrnil častnik, stotnik mehiške zvezne vojske. — Lenora, tudi sedaj sem le radi tebe prišel. Kako je to mogoče? —• je vprašala ona. — Ti si vojak in Se menda bojiš krvi? "Ravno ker sem vojak, ni- :tnam rad takega prelivanja krvi. Čudno! To je vendar tako 2animivo! Spočetka je bilo tu-(k zame neprijetno; prvič je P^slo manjkalo, da nisem omedliš- Sedaj pa vedno pridem. ' • ■ Ti torej tudi takrat nisi bil navzoč, ko se je Pepito ponesre-Cll? To je bilo grozno. Kaj ne, atek? Atek je molče prikimal. De-e je naprej govoričilo: "Prav za prav ni bil sam .5iv- Tuanito mu je bil nevo-cljiv in ga je ravno takrat za-Pustil,-k0 se je bik obrnil proti Ti emu. Smrti ga je rešila le iz-redna spretnost. Častnik ni odgovoril. Jako je ^ 2aljubljen v dekle. Njeno TNpovedovanje ga ni zanimalo, Marveč je požiral z očmi njo samo. ' i I i —Na Juanita si torej huda— je dejal naposled, samo da bi nekaj govoril. —Da — je odgovorila — in ako' danes nastopi, ga bomo izžvižgali. Atek, ali si prinesel s seboj piščalko? —Kaj misliš! — je zamrmral oče — Ali naj povzročamo škandal. —Nič ne de — je živahno odgovorila Leonora in oči so se ji jezno iskrile. — Žvižgala bom. Ramon, kajne, ti boš tudi žvižgal? —Kako bojevita deklica znaš biti — se je nasmehnil stotnik. — Gorje mi, če boš tako jezno gledala, ko bdš moja žena! Ali takrat ne boš tako bojevita? Dekle se je hipoma pomirilo in se je privilo k ženinu. —Takrat bom pokorna in ponižna ko kaka šolarka! — je čebljala in je vpričo nepregledne množice poljubila častnika. Godba je v trenutku utihnila. Po kratkem presledku so zacingljali zvonci. Na obrazih se je prikazal znak pričakovanja. Vsi so strmeli v areno. Ob zvokih trobent je prožno prikorakala četa borcev, torea-dorjev.. Bili so vitki fantje, živih oči in prožnega koraka.. Prvi so bili suličarji na konjih, z dolgimi sulicami v rokah, z malimi, pisanimi čepicami na glavi in na ramah s kričeče barvanimi rutami, ki so z njimi dražili bike. Korakali so po dva in dva v obliki četvorke. Za njimi so prišli zastavonoše, z majhnimi, pisanimi zastavicami, zataknjenimi zapas. S čepicami so mahali proti občinstvu. Pozornost občinstva pa je vzbujal predvsem Pepito, mogočen mladenič, visoke postave in dolgih las, ki jih je imel zadaj zvezane. V iztegnjeni roki je držal širok nož, s katerim bo dal u-trujenemu in ranjenemu biku zadnji bodljaj. “Živel Pepito!” mu je vzklikala silna množica. Za njim je korakalo nekaj fantov, s kričečerdečimi rutami v rokah. Vrsto sta zaključili dve komični postavi, katerih naloga je bila, da bi s šaljivimi pripombami in neokretnimi gibi zabavali občinstvo. (Dalje prihodnjič) ------o------ Hranite denar za deževne dnev*> —kupujte U. S. Savings bonde' MALI OGLASI Blizu Grovewood 4-sobni bungalow, plinski fur-nez, novo prenovljena kuhinja, v udobni naselbini. Hiša je v dobrem stanju. Lastnik želi prodati. Samo $8200. 4-sobni bungalow 8 sob za eno družino, ima kuhinjo, jedilnico, stanovanjsko sobo, zajtrkovalnico in spalnico spodaj, 2 spalnici zgoraj. Dosti shramb, polna klet, plinska gor-kota, dvojna garaža. Na velikem lotu. Cenjena prav za samo $18,400. PAGE REALTY 457 E. 200 St. KE 1-1030 Vprašajte za John Laurich N.E.M.L.S. (222) CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnita se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-8SOT Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogail St. Clair Ave in E. 68 SL NOVEMBER 'I'////' 19 5 9 M T W T F S 2 3 4 5 6 7 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev NOVEMBER 20. -21.-22. Letni “piiranski festival fare sv. Vida v novi dvorani. 21. — Korotan priredi ples v Slovenskem domu na Hblmes Ave. ob osmih zvečer. 22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne. 26. — Mladinski odsek “Lilije” priredi pisan večer. > 29. — Pevski zbor PLANINA priredi v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave svoj jesenski koncert. Pričetek ob 4. uri popoldne. 29.—Slovenski oder poda ob 3. pop. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. igro “Namišljeni bolnik”. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. 6. — Dramatsko društvo LILIJA in Slovenska šola priredijo Miklavževanje v Slov. domu na Holmes Ave. 13.—Slov. mladina v Clevelandu priredi AKADEMIJO v čast Brezmadežni v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob štirih pop. 13.—Božičnica v Domu zah. Slovencev na 6818 Denison Ave. 20.—Božičnica v Baragovem domu na St. Clair Ave. 31. — Slov. nar. dom na Maple Heights priredi večerjo in ples. Začetek ob osmih. 31.—Silvestrovanje v Barago- ' vem domu na St. Clair Ave. 31.—Silvestrovanje v Domu zah. Slovencev na 6818 Denison Ave. . ... JANUAR 10. — Dramatsko društvo LILIJA poda igro “Srenja” v Slov. domu na Holmes Ave. 16. — Društvo Glas Clevelandskih Slovencev št. 9 SDZ priredi v SND na St. Clair Ave. domačo zabavo in ples. 23, — Društvo Ložka dolina priredi ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 30. — Dramatsko društvo LILIJA priredi domačo zabavo v Slov. domu na Holmes Ave. FEBRUAR 6.—Plesna skupina KRES poda v dvorani sv. Vida spored narodnih in umetnih plesov. Igral bo Tonklijev orkester. 20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu. 27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado. 27. —Veselo pustovanje v Baragovem domu na St, Clair Ave. 28. —Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. “PUSTOVANJE”. APRIL 3.—Slovenski oder bo podal v veliki dvorani pri Sv. Vidu versko dramo “V ČASU OBISKANJA”. Začetek ob treh popoldne. 10. _ Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. ----—o—----- Četrt stoletja sami dečki Vasica Miolice blizu Trogira v Dalmaciji je nedavno praznovala velik dogodek, Petindvajset let se namreč v tej vasi ni rodila nobena deklica. Letos je ta sreča končno doletela Mirka in Ano Tomas. 1 Važna knjiga “Po Vzhodu in Zahodu” Cleveland, O. — Pred nedolgim časom je izšla zanimiva knjiga “Po Vzhodu in Zapadu. Znamenita je, ker popisuje naj-svetejše kraje na zemlji, do katerih ima vsak veren kristjan največje spoštovanje. V zgodovini beremo, da so križarji pred več stoletji padli na svoje obraze, ko so zagledali sveto deželo, domovino našega Gospoda Jezusa Kristusa. V vseh 'stoletjih so verni kristjani radi poromali v Sveto deželo. V prejšnjih časih so zlasti Rusi romali ob svete kraje v Palestini. Za prenočevanje imajo naj večji hospic v Jeruzalemu. Na Kalvariji- sem Ruse o-pazoval, s kako gorečnostjo in pobožnostjo so molili stoje in kleče ter poljubovali sveta kalva-rijska tla. Tudi katoličani so radi romali v Sveto deželo. Ko so se je Arabci polastili, je papež okli-val križarsko vojsko. Na stoti-soče kristjanov si je pripelo na prsi križ in odšlo v Palestino, da bi jo osvobodili. Vseh križarjev je padlo v bojih za osvobo-jenje Sv. dežele do dva milijona. Leta 1910 je romalo v Sveto deželo do 600 slovenskih romarjev. Romanje je vodil pokojni prelat Kalan. Udeležil se je tega romanja tudi ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Vožnja je bila nekoliko nemirna. Vozili smo se z ladjo Tirol. Vse romanje z vožnjo je trajalo tri tedne. Bili smo v Jeruzalemu in okolici, v Betlehemu, . Jerihi, pri Jordanu in Mrtvem morju. Bili smo vsi zelo srečni in veseli. Če kupite za tri dolarje Jože Grdinovo knjigo Po Vzhodu in Zapadu, boste točneje brali o vseh svetih krajih v Sveti deželi. Boste poučeni o Sv. deželi, kakor smo bili mi, ki smo bili tam. V duhu boste hodili po sveti zemlji za Gospodom Jezusom, šli boste'— najprej v Betlehem v hlevček, kjer je bil rojen Zveličar sveta. Ponižno boste v duhu Marijo in Jezuščka poča- OBNAVLJANJE ___ Cesare Bernacchi i ma v Rimu posebni studio za obnavljanje sta- rih slik in bojne opreme. Na sliki :ga vidimo z dvema pomočnicama pri delu. Starodavne vitežke oprave pososuje raznim filmskim družbam in gledališčem in morajo biti zato vedno v uporabnem stanju. SVETA KOPEL — Z brega reke Baghm ati v Gokarni v Nepalu se je velika skupina vernih budistov spustila v\ ‘‘sveto kopel” k m olitvi ra umrle očete. stili. Nato boste za Jezusom ho- demokratov Srednje Evrope, v dili po njegovem križevem potu na Kalvarijo in potem do njegovega svetega groba, kjer sem bil jaz tako srečen, da sem na grobu Jezusovem opravil sv. mašo. Knjiga po Vzhodu in Zapadu te bo vodila po vseh krajih, koder so Jezusa sodili in po krivem obsodili v smrt. Šli boste v duhu po križevem potu na Kalvarijo, kjer so ga pribili na križ, in naposled na kraj, kjer je veličastno vstal od mrtvih. Z apostoli in Gospodom Jezusom katere vodstvu je poleg dr. Mihe Kreka tudi dr. L. Puš. Ta je v zvezi osrednji tajnik. Kongres je potekal kolikor toliko po naše. Pri slavnostni otvoritvi je vrsta govornikov pokazala svoje govorniške talente. Naslednji dan je prešlo delo v komisije. Vmes so se vršile tiskovne konference, ki so menda najvažnejše delo kongresa. Na njih je namreč mogoče časnikarjem kaj več povedati o naših razmerah in proble- boste šli na Oljsko goro, kjer jel mih. Po zaslugi takih konfe- Gospod dal veliki misijonski ukaz: “Pojdite po vsem svetu,, učite vse ljudi . . .” in se dvignil in odšel y nebesa. Pisce J. Grdina vas bo vodil tudi v Egipt, kamor je bežala sv. Družina, dalje na sv. goro Atos in potem k Mariji Pomagaj v Sloveniji. -- . J' . : , : Ž njim boste šli v Ribi k sv. očetu, Kristusovemu namestniku, videli hote razne rimske cerkve. Nato boste šli v Asizi, kjer je sv. Frančišek živel in umrl. če ste v tretjem redu vas mora Asizi posebno zanimati. Od tam poj dete v Loreto, kjer boste videli hišico, v kateri je sv. Družina živela. Naposled vas bo peljal še v Paray le monial, kjer se je razodelo presv. Srce Jezusovo in dalo velike obljube sv. Marjeti Alakok. Vsa knjiga je pisana prav po domače, da se lahko in prijetno bere. Svetujem, da jo kupite in da jo prav pridno berete. Ne boste se kesali. Knjiga stane tri dolarje, za poštnine pa 60 centov. Knjigo krasi veliko lepih slik. Hitite z naročilom, dokler je še kaj zaloge. Knjigo imejte v časti in jo skrbno shranite. Naj ostane doma kot hišna sveta knjiga. Naroča, se na naslov: Ciryll Methodian Movement, 725 E. 155. St., Cleveland 10, Ohio, U. S, A. ali pa tudi lahko: Rev. Anton Merkun, 15519 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio, U. S, A. Rev. Anton Merkun. renc sta oba naj večja dnevnika v Limi prinesla obširne članke o krščanski demokraciji in posebej o zgodovini Slovenske ljudske stranke, o Sloveniji za časa Avstrije in za časa Jugoslavije, o sedanji Sloveniji ter o slovenskih načrtih za bodočnost. Kongres je bil zaključen z velikim zborovanjem v kinodvorani Lido, kjer so se zopet vrstili hrupni govori. Gotovo ni brez pomena to, da skušamo Slovenci redno in povsod, kjer se ponudi priložnost, dvigjniti slovensko zastavo in' zastaviti besedo za svojo domovi110- Rudolf Smersu. Zenske dobijo delo Delo za žensko Išče se žensko za hišno delo, 3 ure na dan, 5 dni v tednu. Prednost ima taka, ki živi blizu E. 260 in L.S. Blvd. Kličite Mrs. Zaas HE 1-9229. (222) HALI 0GUSI V najem Oddajo se 3 sobe zgoraj s kopalnico. Privatni vhod. Na 6310 Carl Ave. Tel: EX 1-7562. (222) Sobe se odda Oddajo se 3 sobe in kopalnica, ena spalnica, plinska gorko-ta, zgoraj. Kličite pred 6. uro IV 1-4888. Slovenska zastava je plapolala v Peruju Lima Peru, — V dvorani najodličnejšega hotela v Limi, glavnem mestu republike Peru v Južni Ameriki, je od 23. do 27. oktobra visela na častnem mestu tudi slovenska zastava. Verjetno je bilo to prvič, da je v tej špansko-ameriški državi visela slovenska zastava. To se je zgodilo na 5. mednarodnem kongresu krščanske demokracije, katerega se je poleg zastopnikov 12 držav Južne in Srednje Amerike udeležilo tudi šest zastopnikov Srednje Evrope, med temi tudi podpisani zastopnik Slov. ljudske stranke. Danes Slovenija ni več neznana dežela. Prav po zaslugi krščansko - demokratskih kongresov nas je veliki svet spoznal, ve za naše težave in probleme ter nam je naklonjen. Vsem vodilnim politikom v Južni in Srdenji Ameriki je dobro znano ime dr. Mihe Kreka. Smatrajo ga za enega najbolj resnih in tolerantnih politikov. To sem spoznal tekom razgovorov z dr. Caldero iz Venezuele, z Reyos Vicuno iz Čileja, s Frankom Monterom iz Brazilije in drugimi. Lima je čudovito mesto, rekli so mi pa, da je Cusco še bolj znamenit. V sredini Lime je razen nekaj novih palač še skoraj vse tako, kot je bilo po prihodu španskih osvajalcev, katerim sta načelovala Pizafro in Almegrd. Ogromne so cerkve v takozvanem kolonialnem slogu in z velikim bogastvom v svoji notranjosti. Posebno bogate so na srebrnih predmetih, saj ima dežela največje srebrne rudnike na svetu. Pravili so mi, da je glavni oltar v katedrali v Cusco ves pokrit s srebrnimi ploščami. Reti mednarodni kongres krščanskih demokratov je bil skrbno organiziran, kar je v največji meri zasluga Zveze krščanskih _________________________(221) Stanovanje se odda Štiri neopremljene sobe se oddajo, zgoraj, na 1010 E. 63 St. Kličite UT 1-9658. __________________ ~(221) Apartment naprodaj 6 stanovanj, v severo-vzhodni okolici, novi furnezi in vodni tanki, bakrena vodna napeljava. V odličnem stanju, odličen dohodek. Kličite UL 1-0721. —(222) Hiša naprodaj Proda se 6-sobna hiša s 3 spalnicami nasproti cerkve sv. Kristine v Euclidu. Kličite MU 1-3729. (X) Sobe se odda 4 sobe spodaj, na novo deko-rirane se oddajo na 1054 E. 71 St. Kličite od 9. do 6. ure BR 1-6623 ali po 6. uri MO 2-1498. __________________ (221) V najem Odda se 4-sobno stanovanje spodaj, čisto, suho, gorko, vse udobnosti, odraslim. Kličite IV 1-9437. (222) Sobe se odda Petsobno stanovanje se odda na 7605 Superior Ave. Kličite WH 2-7405. —(222) Posestvo naprodaj 60 akrov dobre zemlje za “nursery” ali na lote v bližini nove bolnišnice, hiša za 2 družini, garaža za 4 avte, 3-sobna poletna hiša, velik hlev in drugo zunanje poslopje. Oglasite se pri Frank Leskovic na Hubbard Rd., North Madison, Ohio. (223) * v Hiša naprodej Na ogled je nova zidana hiša v eni naj lepših naselbin v Euclidu, blizu cerkve, transporta-cije in trgovin. Prodaja gradbenik. Za pojasnila pokličite IV-1-5702. < v.17,19) ;sk*. pred Bogom moja u- i'na’ HANDEL - MAZZETTI: Junakinja iz Štajral ! To ga je pregnalo iz samostana. Potem se je tri leta mudil pri sv. Hijeronimu na Dunaju, toda tudi tu je našel samo prazno meništvo, mesto pobožnega notranjega duhovnega življenja. V veliki duhovni zapuščenosti je neki dan šel v Hernals, kjer je nakopal nagli sod na Štajer.” Sodnik Hendel je mirno motril prosilca. Tudi v njem se nekaj upira proti temu možu. Uskok je uskok, in naj govori še tako lepo, pečat izdajalstva mu ostane. Pa kaj bi! Li naj postane pro- je našel protestantovskega du- testant žrtev rimskih trinogov? hovnika, ki je pod neko lipo pri- je H izdajalec človek, ki poslu-digoval ljudstvu. In v tistem ga glas svoje vesti in se ne briga trenutku se je v njem začelo in Več za zastarele dolžnosti in pri-dopolnilo božje delo ... V hi- šege? Ni li tudi hodil Luter pc pu je spoznal, da je vse pape- tej poti? štvo prav tako gnilo in spačeno] Luter je po tej poti prišel do kakor memstvo. Spoznal je, da 2mage> drugi pride v revščino in 3e Luter božji apostol in da je smrt Li naj zaničujemo take cisto človečanstvo in pravi nesrečnike? Saj so vendar po_ strah božji samo v njegovi veri. glas ^ vesti Tako je Sedaj pa je — Romul Kern. Hendel. Odpadnik |je mu je ime slekel meniško trepetaje s plahimi pogledi pri-haljo, vrgel 0d sebe slepo pa- čakoval, kaj mu bo odgovoril peštvo, odpovedal se katoliški mogočni mož. Hendel pravi: Cerkvi. Od tistihmal je že vse “Leče nimamo za vas v Štajru. pretrpel za čisti pvangelijj: o- Strehe vam ne zabranjujemo. genj in vodo, lakoto in žejo, bi- p0jdite k našim pridigarjem! Čanje in prognanstvo. Njegova Tam dobite zavetje, morda se duša se je radovala v preganja- bo v šoli našel za vas kak po nju, toda telo mu je oparalo.1 seb Recite pridigarjem, da vas Truden in slaboten, do smrti pošilja sodnik, ki vam dovolju-spehan išče mirnega kotička, je bivati v Štajru. Toda varuj-kjer bi sklenil svoje zadnje dni. te se motiti mir. Kakor hitro Nihče ga ne sprejme, celo nje-]se to zgodi, poberete šila in ko-govi novi verski bratje so gd pita.” zavrgli. Tako daleč, je skle-1 “]y[0j0 najiskrenejšo zahvalo, nil svoj govor, sega roka te člo- najjasnejgi) najplemenitejši, nai-veške morilke, kateri sem ube- dobrotljivep gospod!” Odpad-žal. V Požunu sem si kup'd njkov Upadli, sestradani obraz strup, da bi napravil konec svo-(je zardel veselja Jecljaje je jemu ;(vljenju, svoji boli . . . jskaj najizbranejših latinskih Pa nenadoma sem slišal o \as besecb v zabvalo. Sodhik je govoriti, da ste najdobrotljivej- imel dosti in mu je namignil) ši in najpravičnejši sodnik da- naj jenja Toda odpadnik je goleč naokoli. Trideset milj sem ^ vord naprej in j0 je, ko mu je prehodil, da se Vam vržem ^ vsa cerkvena latinščina šla po pred noge in se izročim v Vaše di> udaril po nemški ter je roke. Spoznavam Lutrov evan- čg sme vzeti seboj tu. gelij, hočem ga tudi oznanjeva- di svojega miadega spremljeval-ti, če mi daste lečo. Za šest toda ne pred človeško po-2| j stavo, ki mi ne dovoljuje zako-Š|f na zaradi moje tonzure.” ^ Hendel je namršil obrvi, za, trenutek je pomislil, potem je rekel: “Naj ostane pri vas. Tu nihče ne bo odrekel blagoslova vašemu zakonu.” — Odpadnik il- in njegova spremljevalka v mo-Iški obleki sta se vsa srečna veselo pogledala. Mnogim občinskim svetovalcem, ki so napeto poslušali pogovor, ni bila všeč sodnikova odločitev, zato so začeli na glas mrmrati. Rajn-hart se je od zadaj tiho približal sodniku, rekoč: “Gospod! To je nevarno; glejte, ljudje se pohujšujejo. Spomnite se na sla-boglasnega Lampelna, prvega jo sabljo in je zaklical: “Ste li 'villta, predivja noč. Počasi se ta krasota odrgnjena in ogulje-čuli? Ne boji se nobene kazni, premikajo lučice med lipami na krparija. Tudi se ne vidi, vrši protestantovska dela. dievoreda, lasje vihrajo v zra- kakQ revni so pastirčki v jasli« sprejme reveiia, ki trpi zaradi,^ krila plapolajo, težki čevlji^ že davno bi jih bil opat za-pravice. Nihče v Štajru si do-jcolotal° v globokem, ’ mokrem 1 slej ni upal kaj takega. Da, da. |sne§u- Kljub temu, da je danes, križ čez požarni red! Pastir je velik praznik sv. Štefana,, prve- metne:Pimi- Pa zapiskal v goro in že se trgajo §a mučenika in diakona, se mar- ie tako redek plazovi. Štajer, pozor, Hendel-1sikaka robata kletev usuje iz nov regiment prihajal Sedaj šele si zares protestantovsko menil z drugimi lepšimi in u-kako? Denar samostanu. O, lalostni so časi, odkar vlada Luter! Nihče ne prinese več za svete maše, nič več mrtvaških opravil. Vse shrambe so prazno, vsi predali izpraznjeni. (Dalje prihodnjič.) mesto.” kmetskih ust. Božji hram zre z n čevljev zemlje, ki mi jo daste za počitek, bom Vaši veri posvetil vse svoje močči, svoj razum, svoj jezik, obe svoji roki. Usmilite se me! Vaša beseda mi je življenje ali smrt.” Protestantovski gospodje okoli so si eden drugemu šepetali v Med tem se je mnogo ljudstva zbralo na trgu. Hendel meri s svojimi pogledi mladeniča, ki se je skrival v svoj plašč, potem latinsko reče Kernu: “Ni li tvoj spremljevalec ženska? Povej, ne trpim laj!” Kern postane rdeč kakor škr- uho: “Odpadnik, menih, ki je lat in zajeClja: “Gospod, moj uskočil! Sedaj, ko je opravil v samostanu, mu je dober protes-|tantoVski Štajer. Tudi Volf-gang Lampel je tako storil in CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOR SALE WINSTON PARK — PRICED FOR SALE BY OWNER COR 7 RM. TRI LEVEL HOME. Large carpeted living room and dining room, 3 big bedrooms, family sized kitchen with built-in oven, range, double sink with disposal. Recreation room, 2V2 cer. tile baths, attached garage, full basement, gas heat. Landscaped. Call: Fillmore 5-5253 or Fillmore 5-6937. (221) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT and TAVERN—With G rm. liv. qrtrs. upstairs. 3 bdrms| Plus cottage in back to rent. Priced to sell by owner. BRowning 9-8975, Powers Lake, Wisconsin. (221) CAMERA SHOP — In good N. W. location. Established 5 years. Will sell for inventory, including equipment and fixtures in excellent condition. Call NEwcastle 1-7090. (223) SCHOOL SUPPLY, GROCERY and NOVELTY STORE ^Pell stocked, 4 rm. apt. in rear. Across street from Funston Schoool. Good going business. Owner sacrificing for quick sale. No reas. offer refused- Must sell by Jan. 1. Phone CApitol 7-9705. (223) edini prijatelj je. Res je žen- CH1CAGO, ILL. HELP WANTED MALE NEEDED AT ONCE-MILLING MACHINE TURRET LATHE MEN to do own Set-up work MACHINE ASSEMBLERS WORKING NOW 50-HOUR WEEK Plenty Overtime Steady Jobs — Top Pay Apply 8 to 5 P.M. PERFECTO ENGINEERING, Inc. 4426 Soo Line Lane Schiller Park GLadstone 5-1200 (224) osmerimi pisano pobarvanimi okni na mo- ‘ livce, kakor zrejo angelski zbo-V. ri na vojskujoče se človeške du- še. Tudi nekatera samostanska Neprijazna noč, črna kakor]okna so razsvetljena. Črni mo-vran, je ležala nad Garstenom. ^ žje švigajo za okni sem in tje.' Nobena zvezda ni prikukala sko- 'Luč pa ni vesela, samostanskih zi oblake, tudi luna ne. Kakor ] bratov hoja ni praznična. Opa-orkan je divjal vihar, da so hre-|tu Viljemu je zelo slabo. Sino-ščale starodavne lipe, ki so v či sta bila pri njem ranocelnik meniha, ki se je oženil v Gar- vrsti stale ob cesti, ki vodi pro- Janez Luc in zdravnik doktor stenu. Vsled tega je Štajer pri- ti garstenskemu samostanu.1 Ortner. Prijezdila sta iz Štajra šel pri cesarju v nemilost. Pri-(Vremenski petelini na samostan-'sem v garstenski samostan. Ko šel je nagli sod, jezdeci in ra- skih slemenih so plalšttjivo rož-jsta se o polnoči vračala, sta re-belji so prišli sem in sodnik j Ijsk- Aniža je močno šumela, k]a, da z opatom stoji slabo. Ko Sajringer je izgubil svojo sluz- kajti na sveto noč je prišla po- bo minulo staro leto, ga ne bo bo.” vodenj. V viharju so se podili več med živimi. | sem in tja oblaki mokrega sne- 29221 Euclid five. Sirarna in zlatarna REHBERG'S lastnik Srečko Gaser te!.: WH 3-1025 VELIKA IZBIRA MOŠKIH IN ŽENSKIH ZAPESTNIH UR - POROČNIH IN ZAROČNIH PRSTANOV TER RAZNIH DARIL “Prvi 'menih, ki se je v Gar-stenu oženil, se ni pisal Lam- ga’ vn!eS P3 je padal ledenomr- MALE OR FEMALE HELP TAILOR, EXPERIENCED — Male or female. Minor tailoring only. — 6510 Cermak Ra., Berwyn., or call Pioneer 9-0403. (223) HELP WANTED—FEMALE WANTED PRACTICAL NURSE — LIVE IN SALARY AND LIBERAL BENEFITS CALL NORWEGIAN LUTHERAN CHILDREN’S HOME , NEWCASTLE 1-9277 (225, pel, marveč Valdner. Tudi ni bil na slabem glasu, marveč je zelo slovel kot protestantovski pisatelj,” ’je Hendel osorno zavrnil Rajnharta. “Sicer pa, kaj me brigajo vaše stare zgodbe? Tukaj je človek, ki prosi strehe, jaz pa nisem Sajringer, em- V samostanu vlada velika žalost. Toda v božjem hramu kraljuje radost, saj to zahteva veliki praznik. Nešteto sveč gori v velikanski cerkvi. Trije venci zaljšajo veliki oltar, vsakega in je vabil menihe k molitvi, tr- jzmed osmerih postranskih ol- zel dež. V tej besneči vihri se je komaj čul glas zvona, ki je zamolklo pel v samostanskem stolpu rjane pa k prvi sveti maši. Na glas zvona so se jele v trgu in na regrih prikazovati mot- tarjev pa po šest. Rdeči in zeleni plamenčki plapolajo okoli jaslic. V prezbiteriju pri glav- pak Hendel. Ko je Hendel ^ ne rumene lučice, svetilke po-] nem oltarju vise mogočni sli-spregovoril prevzetno besedo, | boznib molivcev, ki hite v cer- kani zastori, z oltarjev plavaje krepko odkorakal svojo pot. ^ kev_ Hi jih mnogo, ki si danes t jo zlatovezeni antipendiji. Ker Madlzeder je zaropotal s svo- ‘ upajo iz hiš, pregrozna je ne- je po noči, se ne vidi, da je vsa A4 -4UA4'' JVaznanilo in Zahvala. Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je po dolgi in mukotrpni bolezni umrl naš ljubi soprog, dragi oče, stari oče, tast in očim LUKA YAMNIK Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje izmučene oči na dan 16. okt. 1959. Rojen je bil 18. oktobra 1880 v Celovcu na Koroškem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Pogreb se je vršil 19. oktobra 1959 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. — Potem pa smo njegovo truplo prepeljali n a pokopališče Kalvarija in ga izročili materi zemlji k večnemu počitku. Bil je član društva Slovenski dom št. 5 SDZ in društva št. 132 ABZ. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo: Father Bazniku za molitve ob smrtni postelji; Father Martelancu za darovano sv. mašo; Father Jagru za podelitev sv. zakramentov: Father Rebolju za podelitev sv. zakramentov in zadnjih tolažil sv. vere; Father Cimpermanu pa za ceste obiske na domu in za lepe tolažilne besede, ki je z njimi lajšal zadnje dni našega dragega pokojnika. Beg Vam vsem stotero povrni! Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Iskrena hvala pogrebcem, članom društva, ki so nosili njegovo krsto. Iz srca se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili na ta ali oni način na pomori v teku bolezni pokojnika in v dnevih naše žalosti. Srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Toplo se zahvalimo prijateljem pokojnika, ki so iz mesta Aliquippa, Pennsylvania, prihiteli na njegov pogreb: Mary, Frances, Anne ter Joe Jaklič. Hvala osebju pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi za izvrstno postrežbo in za vsestransko odlično urejen pogreb. Ljubi soprog, dragi oče, stari oče, očim in tast, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Veiiko si trpel v svoji dolgotrajni in mučni bolezni, pa si vse prenašal vdan v voljo božjo. Sedaj si odšel k svojemu Stvarniku, ki Te bo za vso Tvojo ljubezen, za vse Tvoje delo in skrbi, ki smo jih bili mi deležni, kakor tudi za vso Tvojo vdanost in vero v Boga, obilno poplačal z večnim veseljem v družbi izvoljenih! Mi vsi žalujemo za Teboj in se Te bomo vedno sporni njali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah. Ti pa bodi priprošnik pri ljubemu Bogu, da se enkrat vsi zopet združimo v nebesih! Ivoji žalujoči: JENNIE, soproga JOHANA BELK, (Lincoln, Nebr.), i« DOROTHY ZIMMERMAN, hčerki GEORGE, MIKE, JIMMY, DONALD L UCAS, RAYMOND DOUGLAS, vnuki LORA in PATRICIA ANN, vnukinje FRANK MEHLE, pastorek OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 16. novembra 1959. Garantirano popravilo ur vseh vrst! Odprto vsak petek do devetih zvečer GRDINA POGREBNI ZAVOD 10.73 East 02 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite pcdnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEmnore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: U. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 NA MESTU! — Opozorilo na nevarnost kač je bret dvoma na mestu, saj si je tik ob njegovem vznožju izbrala' ležišče nevarna klopotača. LEP PRIDELEK *— Lonnie Burhle je pridelal na svojem, vrtu v Independence, Mo., prav lepe sadeže, kot kaže slika-