Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 159.
r Lliijani, v petek, 14. julija ms.
Leto E1V.
== Velja po pošti: =
Za oslo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo , „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . , E 24'— za en meseo „ . . „ 2*—
V	upravi ргејешап mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: = za oelo leto ...... K 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo . „ 12'—
Inseratl:	■>
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali n]«
prostor) za enkrat . . . . po 33 v it dva- in večkrat . . 25,. pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna petitvrstapo 60 Tin,
Ishaja vsak dan, lzvzemil ne>
delje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni rad
u^r Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nlioi it. 6. — Raotrn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
ItesKi napadi pri Biičsčn zopet cdbltl.
tfopl Hoji med Brento in №. lonRe pred Verdnnom.
Nemci Izboljšali svoje pošto-
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. julija. Uradno se poroča:
V Bukovini južno od Dnjestra ob ne-fzpremenjenem položaju nobenih posebnih dogodkov,
Zahodno in severozahodno od Bučača je gonil zopet sovražnik nove sile na napad zveznih čet, ki jim poveljuje general grol pl. Bothmer. Del njegovih napadalnih krdel se je že zrušil pred našimi ovirami, drugemu delu se je posrečilo, da je vdrl v tesen kos naših postojank; a takojšnji protisunek nemških in avstrijskih rezervnih čet je vrgel Ruse zopet iz njih; vsi napadi sovražnika so se torej popolnoma izjalovili; ruskih ujetnikov je veliko.
Naše čete so odbile napad na obeh straneh železnice, ki vodi iz Sarui v Ko-vel; sicer nič važnega.
Poročilo ruskega generalnega štaba se drzne trditi, da je bojna sila generala Brusilova privedla od pričetka ruske ofenzive 266.000 ujetnikov. Dasi je nezanesljivost ruskega poročanja že davno dovolj znana, se še enkrat opozarja, da se število ujetnikov, o katerem poročajo Rusi, približuje celotni sili tistih čet naše severovzhodne bojne črte, ki je bila v minulih petih tednih zapletena v resne boje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. julija. Veliki glavni stan:
Nemške čete armade generala grofa pl. Bothmerja so z dvema obkoljevalnima protisunkoma pri in severno od Oleše, severozahodno od Bučača, Ruse, ki so vdrli, vrgle in ujele pri tej priliki 400 Rusov.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
11. ruska armada je močno ojačena vnovič navalila proti našim postojankam ob Stripi severozahodno od Bučača. Poskus, da bi naše čete tudi tu potisnili do potoka Koropiec, se je v predvčerajšnjih težkih bojih popolnoma izjalovil, Gotovo pa bodo Rusi nadaljevali svoje poskuse.
Ob Slohodu se pripravlja armada Le-šickega za napad na naše postojanke na zahodnem bregu te reke, Po prvih bojih, ki so se razvili iz zasledovanja naših čet, ki so se od Stira tja umaknile, je nastal odmor, katerega so Rusi porabili za to, da razvijejo svoje bojne sile in izboljšajo dovozne razmere, ki napravljajo velike težave v močvirnatem ozemlju, kjer je le malo cest.
PRI KOLOMEJI SE POLOŽAJ ZNATNO ZBOLJŠAL.
Berlin, 13. julija. »Lokalanzeiger« poroča na čelu lista o položaju: Po dosedanjem razvoju bojev na zahodnem in vzhodnem bojišču se lahko trdi, da sovražna ofenziva ni dosegla nobenih uspehov. Posebno razveseljivo je dejstvo, da se je v vzhodni Galiciji pri Ko-lomeji položaj za zavezniške čete znatno zboljšal.
PRED VELIKANSKO BITKO.
Bern, 13. julija. »Le Journal« poroča iz Pctrograda: Na. ruskem bojišču vse kaže, da se bo razvila velikanska bitka od Rige do Karpatov.
BOJI V BUKOVINI.
Bukarešt, 13. julija. Vojne operacije v Bukovini niso le krajno važne. Naše čete, ki so prekoračile Moldavo, so vsaj 30 km proti severu napredovale. Rusom se je istočasno preprečilo, da niso mogli pri Jakobenih in pri Kirli-babi zasesti tistih dveh potov, ki vodita čez prelaza Borgo in Prostok. Kozaki in ruska pehota je prodirala proti jugu in zasedla najvišje vrhove Karpatov v Lukoviui. da bi napravili dober vtis na
Rumunce, a gore so postale tudi tu grob Rusov. Veliko jih je bilo ubitih, ujetih ali pregnanih na rumunsko ozemlje. V Bukovini nadaljujejo Rusi svoje uničevalno delo. Oplenili so ru-munski samostan Putna. Ivo so prodirali Rusi proti prelazu Jablonica, sc je razvila velika bitka z močnimi ruskimi silami. Posebno vroč boj se je bil za 1400 metrov visoko goro vzhodno od Pruta, kjer so odbile naše čete vse navale Rusov.
Dunaj, 13. julija. S posebnim vlakom se jc pripeljalo danes na vzhodni kolodvor 150 uradnikov raznih činov s svojimi rodbinami iz Bukovine na Dunaj.
STRAŠNA METODA GENERALA BRUSILOVA. — NA STOTISOČE RANJENCEV V RUSIJI.
Dunaj, 13. jul. Piotrkovski »Dzie-nik Narodovi« poroča preko Stockhol-ma, da daje metoda generala Brusilova, po kateri se napravljajo naskoki v nenavadno gostih kolonah, naravnost strašne rezultate. V vseh'večjih mestih Rusije, posebno v Kijevu, Moskvi, Har-kovu in Pctrogradu je sedaj ne na tisoče, ampak na stotisoče ranjencev. »Ivijevskaja Misl« poroča, da so sedaj izpremenjeni na zapoved poveljnika ruske jugozahodne vojske vsi učni zavodi v Kijevu v bolnišnice, in sicer sedem državnih gimnazij, dve realki, tri trgovske akademije sedem mestnih ljudskih šol devet, licejev tehnika in vseučilišče, dve bogoslovji, pet finančnih zavodov in prostori šestih društev. Ravno tako je tudi v Petrogradu. Tam so bolnišnice in lazareti tako prenapolnjeni, da je bilo prostora v bolnišnicah komaj za deseti del na novo došlih ranjencev. »Rijcč« piše, da jc zelo veliko pomanjkanje zdravnikov. Razen tega so pošle tudi zaloge povojev in zdravil, kar deluje pri tako strašno naraslem številu ranjencev naravnost katastrofalno. Cena jodu je poskočila za 300 do 500 odstotkov.
IZGUBE RUSOV. — TKI DIVIZIJE UNIČENE.
Berlin, 12. julija. »Lokalanzeiger« javlja iz Haaga: »Daily Express« potrjuje, da so imeli Rusi v zadnjih bojih na vzhodni bojni črti zelo velike izgube. Tii divizije s približno 70,030 vojaki so skoraj popolnoma uničene.
ROLEDINU SE SLABO GODI.
Keilin, 12. julija. »Lokalanzeiger« javlja iz Stockholina' »Russkoc Slovo« črno &odi o položaju ruske armade Ker so sc ruski uspehi v Volinju neenakomerno razvijali, jc zašla armada generala Koledina v podkvi podobno postojanko, ki obkoljuje obe krili Linsingc-novo armade. M'1.1 tem ko зо Rusi v minulih tednih prodirali pri Vladimiru Vcliriskem (?), je pri spodnjem Stiru za d i žal vztrajen odpor Avstrijcev desno krilo. Rusi delajo zdaj na to, tla vzamejo Kovel, ker upajo tako oprostili Koledina iz njegovega težavnega položaja, v katerem se nahaja vsled energičnega prodiranja zaveznikov. Dozdaj napad na Kovel ni posebno napredoval; bojna črta se jc celo na nekaterih točkah morala umakniti.
PREPREČEN PPiFrPOR.
Bukarešt, 11. julija. (K. u.) »Inde-pendance Roumaine« piše o ofenzivi na, vseh bojnih črtah: Zvezne armade kujejo na sovražne bojne črte z namenom, tla bi jih prebili. Tega namena dozdaj niso dosegle. Nemško-avstrijsko bojno črto so tam, kjer je bila ravna, nekoliko upognili. Predor bojne črte je pa con-tliiio sine qua non uspehu zvez. velesil. Če bi se omejevala anglesko-irancoska
ofenziva na to, da bi palec za palcem potiskali nazaj nemške čete, bodo izpre-menili severno Francijo in Belgijo v puščavo, podobni Sahari; vojska bi se tudi preveč zavlekla; izkrvaveti bi morali s takim puščanjem krvi. Odkršava-ti črte sovražnika ni popolna rešitev splošne ofenzive; le če ga. zrušijo z veliko vrzeijo, se prične začetek konca.
RUSKI VOJNI SVET.
Kodanj, 13. julija. Z veliko napetostjo pričakujejo v Petrogradu izrednega kronskega sveta v ruskem glavnem stanu, ki se ga ne bodo udeležili le člani vrhovnega vojnega vodstva, marveč tudi celo Stiir-merjevo ministrstvo in veliko vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Predsedoval bo car sam vojnemu svetu. V zvezi s kronskim svetom bo tudi posvet z zastopniki zaveznikov v ruskem glavnem stanu; nanj potuje že neki visoki, francoski vojaški dostojanstvenik, ker je nenadoma obolel general Pau. Kronski svet bo razpravljal o važnih izpremembah v ruskem vojnem vodstvu, kako naj se nastopi proti grozeči lakoti v ruskem zaledju, ne da bi se škodovalo preskrbi armade in kako naj se nadaljujejo vojaške operacije glede na trajajoče strašne izgube, kako nadomestiti strelivo, ker se že čutijo posledice tratenja s strelivom in kako naj se nadaljuje vojska s Turčijo. Z zastopniki sporazuma se bodo posvetovali o enotni bojni črti in o sodelovanju ostalih zaveznikov, posebno glede na dobave vojnega blaga. Poročila, ki so došla, ne prikrivajo, da je razvoj položaja na vseh bojnih črtah resno razočaral in pomnožil prepričanje, da je takorekoč izključeno odločiti vojsko tako, da premagajo osrednji velesili. Nezaupnost in vedno večjo nemirnost prebivalstva poizkuša vlada zatreti z najostrejšimi sredstvi. »Novoe Vremja« poroča, da so zopet izgnali iz Petrograda 60 visokih oseb, o katerih sodijo, da niso zanesljive. V Moskvi, tako se govori, so priredili velike demonstracije proti gubernatorju. Novi moskovski namestnik je posta! komornik N. A. Tatiščev.
Kcdanj, 13. julija. Car je pozval v glavni stan predsednika dume Rošiava.
ŠKODA V GALICIJI.
»Kuricr Lwowski« poroča: Po dosedanjih uradnih podatkih jc bilo v šestdesetih galiških okrajih vsled vojnih dogodkov porušenih skupno 69.216 hiš in 119.865 gospodarskih poslopij. 15 rimsko-katoliških in 20 grško-katoliških cerkva je popolnoma porušenih, 48 rim.-kat. in 31. grško-katol. ccrkva je težko poškodovanih.
RUSKI MINISTRSKI SVET PROTI PO-LETNEM ČASU.
Haag, 13. julija. Ruski ministrski svet se jc, kakor poroča »Rječ«, izjavil proti vpeljavi poletnega časa.
VO.INI POŽARI V RUSm.
Kodanj, 13. julija. Na železniški progi Starni-Kovel je izbruhnilo veliko požarov, ki so uničili žetev in ki ovirajo premikanje ruskih čet.
RUSI KRŠIJO ŠVEDSKO NEVTRALNOST.
Slockholm, 13. julija. (Kor. ur.) Časopisje še vedno živahno razpravlja o ruskih kršitvah švedske nevtralnosti, ker je Rusija zaplenila dva nemška parnika v švedskih vodah. Pravijo, da je to doslej največja kršitev in pozivajo vlado, da naj se Rusija opraviči in takoj izpusti švedskega pilota.
VOjSEl Z iiiiiji
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. julija. Uradno sc poroča:
Med Brento in Adižo so se včeraj zopet živahnejše bojevali.
Nočni napad Italijanov smo odbili na
Pasubio.
Ponovni sunki številnih patrulj v dolini Posina med trajnim močnim ognjem sovražnih topov,
V teh bojih smo ujeli 1 častnika in 103
može.
Po najsilnejšem ognju s topovi so napadle včeraj popoldne močne sovražne sile zopet naše postojanke v prostoru Monte Rasta—Monte Interroto, Kakor prejšnje dni so se tudi zdaj izjalovili vsi sovražni napadi z najtežjimi izgubami za Italijane.
Tudi severno od tam so ostali popolnoma brez uspeha vsi poizkusi sovražnika, da bi vdrl v naše postojanke. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
v
X X
Med Brento in Adižo nadaljuje sovražnik svoje ofenzivne poskuse kot doslej brez vsakega uspeha. Njegove izgube odgovarjajo taktiki, ki si jo je izposodil od ruskih poveljnikov; večkrat se je dognalo, da je italijanska artiljerija močno streljala na obotavljajoče in umikajoče se italijanske čete in jim z zapiralnim ognjem zastavila povratek v izhodne postojanke. Zato jc lahko umeti, zakaj se od dne do dne množe dezertacijo italijanskih vojakov.
Mir na goriškem bojišču.
Goriško, dne 12. julija 1916.
V ponedeljek zvečer so še nekoliko zagrmeli topovi. Toda ne dolgo. Nato je nastopil precejšen mir. Posamezni streli sicer padajo tudi danes popoldne, toda hujših bojev ni.
Italijansko uradno poročilo.
10. julija: Med Adižo in Brento je delovalo topništvo in so nastopali letalci. Sovražne granate so provzročile požare v dolini Tedescale in v drugih krajih. Napad sovražnika na Monte Seluggio smo takoj odbili. V Tofanage (zgornja dolina Boite) so sc oddelki alpincev ponoči na 9. t. m. spretno polastili velikega dela doline med Tofana prima in Tofana secunda, severozahodno od planinske koče in močne dolino nadvladajoče postojanke na Tofana prima. Posadko sovražnika smo obkolili in jo prisilili, da se je morala udati. Ujeli smo 190 mož, tudi nekaj častnikov je med njimi; zaplenili smo tri strojne puške, bogat je tudi plen na orožju in na strelivu. V zgornjem Butu topniški dvoboj in manjši boji pehote pri Zellenkofel. Na višinah se-, verozahodno od Gorice je napadel sovražnik po temeljiti pripravi s topovi 8. t. m. zvečer naše postojanke na zgornjem Sabo-tinu, a ga je ustavil naš ogenj; naši so nato planili iz jarkov in odbili sovražnika z bajoneti; zadali so mu velike izgube in so mu vzeli ujetnike. Sovražni letalci so metali bombe v Citladello in v več krajev pri spodnji Soči, žrtev ljudi niso provzro* čili. Provzročcna škoda je neznatna. Lastni letalec jc po kratkem boju prisilil so-i vražno letalo, da je padlo.
Obstreljevanje Poreča.
Rim, 12, julija. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« javlja: Zjutraj 11, t. m. je obstreljevala skupina naših enot uspešno postajo povodnih letal v Poreču; kljub močnemu ognju tam v obrambo uvrstenih topov smo uspeli. Štiri enote, ki so priplule z juga, so se izognile stiku z našimi in so se takoj umaknile tja, od koder so prišle. Naše enote so sc vrnile nepoškodovane.
(Glede na to poročilo opozarjamo na včerajšnje poročilo c. in kr. poveljstva mornarice.)
Neuspehi Cadorna.
Lugano, 12. julija. Cadorna danes izjavlja, da ni uspel in da jc moral ustaviti svoje operacije zato, ker so se vrnila oja-čenia z ruske bojne črte v Italijo, Del it&»
Hjanskega časopisja zahteva, naj Cadorna zopet prične napadati pri Soči proti Gorici.
Angleška sodba o položaju na italijanskem bojišču.
London, 11. julija. Vojaški sotrudnik lista »Times«, ki je obiskal italijansko bojišče, je objavil dva članka o položaju z očividnim namenom, da potolaži Angleže, ki so jih neuspehi Italijanov razočarali. Poroča: Lahi so mobilizirali dozdaj dva in pol milijona mož, več jih ne morejo, ker primanjkuje častnikov in podčastnikov po poklicu. Hvali obrambo Avstrije, posebno njeno topništvo. Cadorna bi mogoče prebil pri Soči, kjer je to edino mogoče razviti velike množice, če bi hotel za to plačati primerno reko krvi in če bi razpolagal s premočnim topništvom. V Alpah Italijani ne morejo uspevati. Italijani se zapletajo preveč v malenkosti. Čas za velike operacije v Alpah je omejen na dobo od maja do avgusta. Italija vsled draginje in pomanjkanja živil manj trpi, kakor katerakoli druga vojskujoča se država.
Razstrelba v mestu Spezia. — 780 žrtev!
Basel, 13. avgusta. »Baseler Nachr.« javljajo, da je zahtevala razstrelba v Spe-zijl več sto žrtev. V resnici ni razpočil en zaboj, zletela je marveč v zrak cela tvor-nica. Med 480 delavci ni ostal živ niti eden; med otroci in odraslimi, ki so se kopali v morju, jih je bilo nad 300 ubitih.
Dober lov.
Inomost, 13. julija. Listi poročajo z 'dovoljenjem cenzure, da je bil bivši tri-dentinski državni in deželni poslanec dr. Cezar Battisti v zadnjih bojih kot alpinski stotnik ujet in pripeljan v trdnjavo Trident, kjer čaka obsodbe. Battisti je že leta 1914 šel čez mejo, se v Italiji postavil na čelo agitacije za vojsko proti Avstriji in je ob izbruhu vojske z Italijo vstopil kot častnik v italijansko armado. Istočasno je bil kot. alpinski častnik ujet tudi znani voditelj južnotirolskih iredentistov dr. Fil-zi, prej odvetniški kandidat v Rovere-tu. Izročili so ga vojaškemu sodišču.
Neka brzojavka iz Lugana pa poroča. da je poslanec Battisti v Vallarsi padel. Treba je tedaj počakati, katera vest bo potrjena.
Giolitti kralju Italije.
Lugano, 13. julija. »Avanti« je nameraval objaviti pismo Giolittija kralju, kar je zabranila cenzura. Poročevalec lista »Leipziger Tagblatt« si je preskrbel krtačni odtis pisma. Med kraljem in Giolittijem se je vršil kljub vsem tajitvam dejansko sestanek, in sicer 19. aprila. Giolittija je sprejel isti dan na kolodvoru v Rimu načelnik civilnega kabineta; oba sta se peljala z zasebnim avtomobilom h kralju. V italijanskem kabinetu je že takrat izbruhnila kriza, kralj se je posvetoval z Giolittijem na nasvet zakladnega tajnika, prijatelja Giolittija in mu je ponudil sestavo nove vlade. V pismu je navajal med drugim, da bi se le povečale težave, v katerih se nahaja zdaj Italija, če bi prevzel on vlado. Politika, katero je pričela italijanska vlada, ji stavi popolnoma nove naloge, _ katere pa more zmagati le novo ministrstvo, če izpozna temelje nove politike za prave, česar pa Giolitti ne more storiti. Zastopal je vedno politiko, ki izraža brez strasti, brez čuvstva jasne koristi Italije kot osrednje evropske velesile; tem koristim ne pospešuje udeležitev pri svetovni vojski. Če je bila Italija tudi upravičena, ako ni hotela svoje zavezniške dolžnosti razširiti na pomoč z orožjem, bi bilo le za Italijo najpametnejše, ako bi se bila odločila za dobrohotno nevtralnost, kakor da je zana-Sala na prenapete privolitve. Velika napaka se je storila, ker se je dala pred Avstrijo prednost mali Srbiji. Jadransko slovanstvo ne bo nikdar priznalo Italijo za vladarico. Končno je pisal Giolitti, da ni več dovolj krepak, da bi mogel prevzeti ministrstvo v času, ko se mu zaradi njegovih namenov in svaril podtika hudodelstvo proti bodočno-eti Italije.
Slovani in Italijani.
Genf, 13. julija. Italijanski knez Co-lonna objavlja članek, ki naglasa, da morata Rusija in Italija preprečiti veliko Srbijo.
Praga, 12. julija. »Union izvaja pod geslom: »Kočljiva vprašanja«; Če se presoja z ruskega vidika, jc res težko utemeljevati potrebo o nadaljevanju vojske. Ali se napada Italijanom v korist? Če je tako, to dokazuje, da v Rusiji ne vedo, kaj in zakaj da tako delajo. Gospod Pašič, ki se je mudil nedavno v Rusiji, je baje povedal Sazonovu, da zahtevajo koristi Jugoslovanov v monarhiji, da ostane jadranska obal rezmanjšana avstrijska. Saj jc baje sam nekoč rekel: »Mi (Srbi) lahko z Avstrijo skupno nastopimo proti Italiji.«
Gospodarska bodočnost Italije.
Lugano, 13. julija. (K. u.) Oficijoz-na »Agenzia Italia« izjavlja: Kabinet
Boselli namerava po vojski propustiti odločitev o bodočem gospodarskem razvoju Italije, med vojsko pa postopati prisrčno složno s sporazumom proti sovražniku v smislu pariških gospodarskih sklepov.
Knez Colonna proti Veliki Srbiji.
Geni, 13. julija. V »Nuova Antologia« piše knez Colonna, da morata Italija in Rusija preprečiti ustanovitev Velike Srbije, ker bi to ostale male državice gnalo v naročje Avstrije. Knez Colonna nasve-tuje poseben mir.
lončki Mi.
Prof. Lovrić poroča v »Našem Je-dinstvu«:
Naša artiljerija je vedno na delu. Budnemu očesu naših topničarjev nič ne uide. Nedavno je začela sovražna baterija obsipati našo rojno črto z železom. Junaški stotnik Zobel pa se radi tega ni dal zmesti, marveč je hladnokrvno napel vse sile, da izsledi postojanko neprijetne sovražne baterije. LTspelo mu je! Prvi izstrelek iz našega topa je padel naravnost v sredo italijanske baterije. Kaj se je sedaj tu zgodilo in dogajalo, bi bilo odveč pripovedovati.
Soditi po obnašanju italijanskih ujetnikov, bi človek rekel, da vojaški duh in morala med njimi nista baš najboljša. Pred par dnevi sem videl 10 italijanskih ujetnikov. Od veselja, da so bili ujeti, so začeli plesati!
Nedavno sem bil pri polku iz ožje Hrvatske. Od ponosa, miline in ne vem še kaj sem malone plakal. Tu vam je junak ob junaku, lev ob levu! Nad dva-tisoč odlikovanj diči prsi naših junaških Hrvatov. Tu je nag dični mladi nadporočnik in pesnik Josip Špoljer z redom železne krone, tu moj bivši učenec Česi iz Koprivnice, ki je malone sam s svojo stotnijo uplenil dva topa, 10 strojnih pušk in ujel 600 Italijanov. Tudi on je, seveda, predlagan za red železne krone. Razpoloženje pri naših Hrvatih je najizvrstnejše.
Danes se je pokazalo nekaj italijanskih aeroplanov. Naši so jim šli hitro nasproti in jih razgnali. Naj še omenim, da je Nj. Visokost nadvojvoda Ev-gen ob zadnji ofenzivi proti Italijanom obsul s posebno pohvalo naš karlovski polk.
Boji na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. julija. Veliki glavni stan:
Angležem se je posrečilo, da so se severno od Somme ustalili v Contalmai-son.
Topniški ogenj se najbesnejše nadaljuje.
Francozi s svojimi napadi južno od Somme niso ničesar dosegli; večkrat so tam napadli na obeh straneh Barlern in pri Estrees, kakor tudi zahodno od tam. Večinoma so se morali že obrniti v našem učinkovalnem zapiralnem ognju z najtežjimi krvavimi žrtvami.
še živahnejši so bili boji s topovi vzhodno od Moze; navadne postojanke pehote smo izboljšali.
Število ujetnikov se je zvišalo za 17 častnikov, 243 mož na 56 častnikov, 2349 mož,
Posrečila so se podjetja nemških patrulj pri Frelinghien ob prekopu Basse, na višini La Fillemorte vzhodno od Badon-viller in pri Hirzbachu.
Severno od Soissona smo prisilili francosko dvokrilno letalo, da se je moralo izkrcati v naših črtah.
Vrhovno vojno vodstvo.
X X X
Ob Sommei so Angleži s številnimi in zelo izgubcpolnimi navali priborili Contalmaison; vendar pa je nemški protinapad že v teku. Francozi so južno od Somme na obeh straneh Barle-auxa tudi včeraj doživeli težak poraz. Boji brezdvomno še niso dosegli viška in moramo računat z dejstvom, da bo bitka divjala še več tednov.
Francosko uradno poročilo.
12. julija ob 3. popoldne. Na obeh bregovih Somme je minula noč mirno. Med Soissons in Reirns so Francozi povodom malih podjetij proti Сегпау ujeli nekaj mož. Posrečilo se je več presenetljivih napadov v Charnpagni proti nemškim strelskim jarkom med Mai-sons de Champagnc in Calvaire severno od Villc-sur-Tourbe. Na levem bregu Moze sta se izjalovila popolnoma dva napada Nemcev proti francoskim jarkom pri Mrtvem možu v ognju. Na desnem bregu je zopet pridobil francoski protinapad danes ponoči del ozemlja, katerega so pridobili včeraj Nemci v malem gozdu Fumin. Francozi so ujeli 80 mož, med njimi enega častnika.
V. Loreni so prepodili Francozi v odseku Reillon Nemce iz nekaterih kosov jarka, kjer so se ustalili.
Ob 11. ponoči. Z bojne črte pri Somme se nič ne poroča. Topniški boj je bil podnevi precej živahen na levem bregu Moze v odseku Mrtvi mož. Nemci so izvedli na desnem bregu Moze zjutraj proti utrdbi Souville močan sunek. Po siloviti pripravi s topovi je napadlo 6 nemških polkov iz vasi Fleury in iz gozdov Vaux in Chapitre; kljub besnim naskokom v množicah na primeroma tesni bojni črti sc je posrečilo sovražniku le za ceno silovitih izgub, da je pridobil nekoliko prostora pri vhodih h kapelici Saint-Fine in na križališču cesta, ki vodita v Fleury in v Vaux. Obstreljevanje se zelo besno nadaljuje v prostoru Souvellc-Chevis.-Lauffee.
Popolnoma smo odbili napad sovražnika vzhodno od Bademveilerja.
Angleško uradno poročilo.
London, 12. julija. (K. u.) Uradno
poročilo generala Haiga: Sovražnik se je med bitko močno ojačil. Včeraj in v minuli noči so napadali razne točke naših novih postojank. Izvzeinši v malih gozdih Mametz in Trones, kjer so pridobili Nemci nazaj nekaj zemlje, smo odbili vse njih napade z izgubami za sovražnika. Med glavnim bojiščem in morjem smo obstreljevali sovražne postojanke in izvajali presenetljive napade na bojnih črtah; med napadi smo metali uspešno bombe v več močno utrjenih bivališč, ubili in ranili smo veliko Nemcev in ujeli nekaj mož.
Angleško poročilo. Ljuti krajni boji na raznih delih bojne črte. V šumi Mametz smo zopet pridobili vse v minuli noči izgubljeno ozemlje in držimo šumo v celoti. Napredovali smo tudi v šumi Trones. Veliko število mrtvih Nemcev na bojišču dokazuje, koliko jih je stal napad.
V zadnii noči sta se popolnoma zrušila v našem ognju močna nemška napada ha Contalmaison.
Pomen nemškega uspeha pred Verdunom.
Berlin, 13. julija. (Kor. urad,) Wolffov urad poroča: V včerajšnjem uradnem poročilu objavljeni uspehi nemškega orožja desno od Moze pri Souvillerju in Laufee so dogodek znatne važnosti. To prvo večje podjetje pred Verdunom od začetka velike ofenzive naših sovražnikov dokazuje, da se nemško vojno vodstvo kljub vsem napadom naših sovražnikov na vzhodu in zahodu trdno in jasno drži svojega prvotnega cilja. Noben nemški vojak, noben nemški top ni bil prepeljan z verdunskega bojišča. Bitka se po volji nemškega vojnega vodstva krvavo, za nemško orožje uspešno nadaljuje. Če so se sovražniki nadejali, da bodo z napadi svojih milijonskih armad končno mogli potegniti nase inicijativo vojnega vodstva in Nemcem predpisovati postavo delovanja, so jih dosedanji dogodki silno razočarali. Napadi sovražnih množic so se po kratkih začetnih uspehih razbili ob junaškem odporu in trdovratni vztrajnosti hrabrih branilcev. Nemško vojno vodstvo prejkoslej obvlada operativni položaj. To je posebni pomen uspeha pri Souvillerju.
Bitka ob Sommei.
Berlin, 13. julija. Major Sclireibers-hofen piše v »B. Z.« o bitki pri Somme: Med boji se je izgubila prvotna enotna bojna črta. Angleži-niso držali enakega koraka s Francozi, a tudi Francozi niso v celem odseku enakomerno napredovali; v središču so vdrli do zahodnega brega Somme, kjer so zasedli kraj Bia-chcs; od te točke se raztezajo njih krila proiijugozahodu, na drugi strani proti severozahodu v obliki ostrega kota. Hrabrost in odporna moč nemških čet je zrušila vse poizkuse Francozov in Angležev, da bi z novimi krepkimi napadi izboljšali svoj taktičen položaj. Postojanke Francozov zato obkoljajejo Nemci v obliki polukroga. Enotno mišljeni prebijalni poizkus ni le polagoma izgubil svoje enotne oblike, marveč tudi prvotni značaj hitro napredujočega napada. Boj sc jo razcepil in razkropil v delne boje, v katerih se že več dni bore za iste kraje, gozde in višine. Nemci se tudi ne omejujejo več le na obrambo, marveč so že na več mestih pričeli s taktičnim protisunkom in so vrgli sovražnika iz nekaterih krajev, v katero je vdrl.
Berlin. 13. julija. »Vossische Zeitung« poroča: Pri Ancre Angleži vnovič napadajo z ogromnimi silami. Vidi se, da so odločeni brezobzirno žrtvovati na tisoče in tisoče ljudi, da bi dosegli kak uspeh, ki je dosedaj izostal. Odporni sili naših čet se stavijo naloge, ki so najtežje cele vojske.
Poraz Angležev v gozdu Trones.
Genf, 13. julija. Francoski listi javljajo, da so doživeli Angleži v gozdu Trones po 40urnem boiu z nečuvenimi izgubami težak poraz. Neki ranjeni angleški častnik poroča, da so se nemški vojaki borili liki tiari. Ko so sc jih še
dotikali konci angleških bajonetov, so še vedno metali bombe; ujeli so Angleži le malo Nemcev.
Francozi žele, naj se preseli ruski ge« neralni štab v Francija
Berlin, 13. julija. »B. Z. a. M.« javlja iz Madrida: Ruski general Ivanov pripoveduje, da so angleško - francoski odposlanci prosili carja, naj premesti ruski generalni štab v Francijo, da omogoči skupno delo sporazuma. Car je to odklonil; le načelnik ruskega generalnega štaba se mudi zdaj v Franciji.
Angleške čete v Alzaciji.
Earlsruhe, 13. julija. Baselski listi poročajo, da so znatne angleške bojne sile došle na francosko bojno črto v Zgornji Alzaciji, kjer se vrše obsežna premikanja čet.
Nov angleški top-velikan.
Haag, 13. julija. Pred kratkim so angleški listi prinesli poročilo, da je na angleški bojni črti pri pripravi za ofenzivo pričel delovati nov težak top. Sedaj pri-občujejo listi sliko tega velikega topa, ki je pritrjen na celo vrsto težkih železnih nosilcev in ki so mu angleški vojaki dali ime »stara mama«. Po mnenju nizozemskih vojaških kritikov gre tu za 38 cm top,
Izgube angleške ofenzive.
Stockholm, 13. julija. Iz Angleške se poroča, da so angleške izgube v kratkem času dosedanje ofenzive naravnost ogromne. Dobro poučeni krogi cenijo samo ranjene na 250.000.
Mirovna nedelja na Angleškem.
Berlin, 13. julija. 6. avgusta priredi verska ločina »svobodna cerkev« na Angleškem mirovno nedeljo; tudi 4. avgusta ob obletnici vojne napovedi bodo priredili mirovne pobožnosti.
Iz tajne seje francoskega senata.
Genf. V tajni seji francoskega senata so vprašali vlado, če bo napovedala Italija Nemčiji vojsko in zakaj da šc tega ni storila. Briand je odgovoril, da Italija sodi, da vojske ne more napovedati. O razlogih ne sme govoriti. Neki senator je vprašal, če je res, da je Nemčija kmalu potem, ko je zasedla Belgijo in severno Francijo, ponudila Franciji mir in je hotela izprazniti zasedeno ozemlje. Briand je odgovoril, da mu o tem ni nič znanega.
Opozicija v francoskem senatu.
Bern. V tajni seji francoskega senata se je odtegnilo 11 senatorjev glasovanju. Opozicija je bila zelo močna. Zaupnica se je le dosegla, ker je izjavil Briand, da se bliža vojska zdaj svojemu konen.
Francoska in Vatikan.
Berlin, 13. julija. »Vossische Zeitung« izve preko Lugana iz cerkvenih krogov: V Vatikanu so opustili misel, da bi obnovili diplomatične vezi s Francijo. Tudi za čas vojne tega ne pričakujejo. Da bi papeža pripravili do ententi prijaznega ravnanja in predvsem do izjave proti Nemčiji, angleški poslanik pri Vatikanu in prejšnji francoski zastopnik razen drugih sredstev vedno znova poskušata obnoviti to staro prijateljstvo. Oba zastopnika in tudi ententi prijazni kardinali so opozorili na novo versko življenje, katero pričakujejo na Francoskem od vojne. Vsi poizkusi, da po tej poti pridobijo Vatikan in ga pripravijo do drugačne politike, so se izjalovili.
Vojna napoved irskemu narodu.
London, 12. julija. (Kor. ur.) Redmond je odgovoril na včerajšnji govor Lansdow-na v zgornji zbornici. Redmond pravi, da je govor zelo žaljiv za Irce in da napoveduje vojsko in zatiranje Ircem. Če govor izraža stališče vlade nasproti Ircki, ni misliti na sporazum.
London, 12. julija, (Kor. ur.) V posla-niški zbornici je naznanil notranji minister Samuel, da je priporočal odsek, ki je pre-iskaval obtožbe proti irskim ujetnikom, na) jih 460 izpuste, ker so bili zapeljani in ker so zaprti že tri mesece.
Dogodki do Balkanu.
Ententa namerava napasti Kotor ln Bar?
Bern, 13. avgusta. Angleški in francoski listi pišejo, da namerava ententa veliko akcijo brodovja v zvezi z ofenzivo na suhem. Ententino brodovje bo napadlo Kotor in istočasno podpiralo izkrcevalni poskus pri Baru. Poveljeval bo angleški general.
Med Pireiem in Solunom vse polno nemških podmorskih čolnov.
Lugano, 13. julija. »Stampa« objavlja iz Soluna pismo, ki opisuje strašne težave med potjo iz Pireja v Solun. Na morju je vse polno nemških podmorskih čolnov, katere na tisoče vohunov obvesti o vsakem premikanju ladij. Kapitani se sicer ogibajo navadnih potov, a nevarnost je le velika.
Francozi izkrcali na Mitilenah 4500 mož.
London, 13. julija. »Daily Mail« javlja, da so Francozi izkrcali na Mitilonah 4500 mož. Zdi se, da nameravajo napasti obal Malo Azije.
Na Grškem se zbirajo kralju vdani.
Curib, 13. julija. Švicarska brzojavna agentura poroča, da se sedanje gibanje med grškimi odpuščenimi častniki in rezervisti lahko označi kot zbiranje kralju zvestih. Na številnih shodih po celi Grški se je izjavljalo, da se armada mora združiti za brambo prestola, katerega ogroža Veni-zelos kot zastopnik entente. Sedaj se čisto javno ustanavlja liga častnikov, ki je bila prepovedana za časa Skuludisove vla-fie. Veliko častnikov osme divizije je generalu Moscopulosu v Solunu javilo svoj izstop iz armade, ker je bil general preveč naklonjen ententi. Volilni boj se nadaljuje. Venizelosovi ljudje imajo dosti denarja; ententa je dala več milijonov.
Venlzelos proti kralja.
Amsterdam, 13. julija. V svojem listu »Kyri« je Venizelos zadnjo nedeljo Zopet ostro napadal kralja, ki je na udanostno izjavo odpuščenih rezervistov tako odgovoril, da bi se njegov razgovor lahko razumelo kot bodrilo. »Times« izve, da rezervisti res prirejajo demonstracije proti ententi, toda vojni minister je vsem častnikom strogo prepovedal vsako vmešavanje v politiko.
Romunija se no odloči.
Curih, 13. julija. Na posebno vprašanje odgovarja bukareški dopisnik Švicarskih listov, da so posebno po Švici razširjene vesti o pripravah rumun-eke armade in skorajšnji.odločitvi Bra-tianujeve vlade popolnoma izmišljene.
Mila v vojski.
Splošen napad Turkov.
Rotterdam, 13. julija. »Associated Presz« javlja: Vojaške avktoritete so dognale, da je pričela turška armada splošen napad proti Rusom, vsled če-ear so tudi Angleži močno prizadeti.
Trgovski podmorski čolni.
Dragi podvodni čoln na pota v Ameriko.
Haag, 13. julija. Trdi se, da se pripelje v Ameriko bodoči teden drugi podvodni čoln iz Bremena.
Amerika ne ugodi sporazuma glede na »Deutschland«.
Rotterdam. »Daily Chronicle« poroča iz Newyorka, da državni oddelek ne bo ugodil diplomatičnemu protestu sporazuma v zadevi podvodnega čolna »Deutschland«.
Ententa in nemški trgovski podvodnik.
Haag, 13. julija. Ententini poslaniki so imeli že več konferenc z državnim tajnikom Lansingom. Dokazati hočejo, da »Deutschland« ni navadna trgovska ladja, — Reu-ter poroča iz Washingtona: Angleški poslanik je že pred prihodom »Deutschlan-da« dne 3. julija v državnem uradu razjasnil angleško stališče glede trgovskih pod-vodnikov. Včeraj je to ponovil, isto je storil francoski poslanik. Zavezniške vlade so tega naziranja, da so te ladje že po obliki in načinu zgradnje, s katerim se lahko izognejo preiskavi navadnih trgovskih ladij, izločene z razreda trgovskih ladij in da je podvodne ladje, ki očividno niso zgrajene y smislu mednarodno pravnih predpisov, ematrati za izven mednarodnega prava stoječe in jih smatrati za sovražne vojne ladje, katere se lahko uniči, kakor hitro se pokažejo.
Tudi Amerika bo gradila trgovinske podmorske čolne.
Rotterdam. »Central News« poročajo, da namerava neka ameriška družba takoj, ko bo popolnoma pojasnjeno stališče glede na »Deutschland«, zgraditi več trgovinskih podvodnih čolnov, da bo tudi Amerika lahko »pod vodo« trgovala z Nemčijo.
Rosico javno mnenje o rusko japonski pogodili.
Lugano, 13. julija. »Corrierc della sera« poroča, da rusko časopisje novi pogodbi ne pripisuje nobenega pomena in je skoro brez izjeme prineslo samo golo kratko notico. Vendar politični krogi uvidevajo dalekosežnost dogovora. Odlične osebe bodo kmalu začele pisati svoje študije. Dosedaj objavljene razlage soglašajo: Rusija bo dolgo časa morala svojo pozornost obračati zapa-du; vsa stremljenja se združujejo na Carigrad in boj proti Nemčiji, ki ji ovira pot do tega cilja. Zveza z Japonsko Rusiji krije hrbet na vzhodu, pri čemer so ta zaveda, da se je oddaljila od Anglije in da podpira Japonsko pri izvršitvi njenih načrtov v Kitajski in proti Ameriki.
Amerika in rusko-japonska pogodba.
Amsterdam, 13. julija. Londonske »Central News« poročajo iz Washingtona: Ameriškemu poslaniku v Tokiju je naročeno preiskati, ali rusko-japonska pogodba škodi ameriški trgovini in bankam na vzhodu. V Washingtonu so imeli že važne konference v tej zadevi.
Ogrski državni zDor.
Budimpešta, 12. julija, (K. u.) V razpravi o zakonu na vojne dobičke je poslanec Rakowsky očital ministrski predlogi veliko krivičnost, ker pospešuje velike banke. Finančni minister pravi, da se jc pri obdavčenju akcijskih družb moral držati avstrijske cesarske naredbe o tem davku. Rakowsky pravi, zakaj v Avstriji niso počakali, da Ogri rešijo to predlogo. Poslanec ustavne stranke Mezoffy zahteva takojšnjih pogajanj z Avstrijo, da ta izpremeni cesarsko na-redbo o obdavčenju podjetij, ki morajo polagati javni račun. Tudi v Avstriji naj jih višje obdavčijo, da ne bo razlike z Ogrsko.
Vojni stroški Ogrske.
Budimpešta, 13. julija. (Kor. ur.) Pri razpravi o obdavčenju vojnih dobičkov je finančni minister Teleszky rekel, da jc v preteklih 23 mesecih vojna Ogrsko veljala povprečno mesečno 450 do 470 milijonov. V začetku je bila ta številka manjša, sedaj pa se giblje med 560 in 600 milijoni na mesec. Državni dohodki so se vkljub vojni ugodno razvili. Vojne izdatke je bilo seveda treba, kriti s posojili, toda na boljšem smo kot ententa. V bodoče bomo morali zelo zvišati državne dohodke. Nikdar pa to ni bilo tako težko, kakor bo ravno po vojni. V domačem in javnem življenju bo treba svoje zahteve znatno omejiti in živeti v največjem samozata-ievanju in varčnosti.
Poljedelski minister Ghillanyi je obljubil in zagotovil, da oblasti oderuhe z živili kaznujejo z največjo dopustno kaznijo, katere pa bo vsekakor treba urediti na novo.
Minist. predsednik grof Tisza je odgovarjal na interpelacijo o delavcih pri vojnih industrijah. Vsled vojne morajo delavci stati pod vojaško kontrolo in disciplino. V normalnih časih je ustavitev dela normalno orožje, danes pa to ni.
Ogrski zaupniki in nadzorniki.
Iz Budimpešte poročajo, da jc še nekaj novih poslancev izstopilo iz stranke. Grof Andrassy je izjavil, da opozicija nikakor ne misli iti že sedaj k vladarju. Andrassy je s Tiszo ratificiral dogovor in sporočil zaupnike, ki so An-drassy, Apponyi in Rakovslty. Grof Tisza je bil včeraj v tej zadevi na Dunaju pri cesarju.
Razna poročila.
Papež In mirovna konferenca.
Ni dolgo kar so v italijanski zbornici govorili o papeževi udeležbi pri mirovni konferenci. Poslanca Tovini in Mava sta to zahtevala brezpogojno, katoliški poslanec Ciriani pa je tej zahtevi ugovarjal, če bi to zahtevali osrednji sili v škodljivem smislu za Italijo. »Os-servatore Romano« je v ostrih besedah nastopil proti Cirianijevi izjavi, da govori v imenu katoliške stranke. List opozarja, da so je Ciriani pridružil krščanski demokraciji katero vodi bivši duhovnik Romolo Murri, ki je odpadel od duhovniške službo in se je oženil. Kot pristaš tega moža Tovini nima pravice, da bi v zbornici nastopal kot katoličan.
Španska,
Madrid, 13. julija, (Kor, urad.) Vsled štrajka železničarjev je vlada proglasila vojno stanje v mestu in provinci Madrid.
Madrid, 13. julija. (Kor. ur.) »Agence Havas«: Kralj je ustavna jamstva za celo Špansko razveljavil.
Zmede v Mehiki.
Švicarsik listi poročajo iz Newyor-ka, da je Carranza odstopil, kar jc v Washingtonu povzročilo veliko razočaranje. Brzojavke poročajo, da gre general Villa na čelu močnih čer, proti amerišk. meji. Če general Persting ne dobi povelja, da se umakne z mehikan-skega ozemlja, je velika bitka neizogibna.
Dnevne novice.
-f Odlikovanje. Cesar je r. najvišjim odlokom z dne 1. t. m. podelil bivšemu župniku v Kostanjevici preč. g. Damijanu Pavlic zlat zaslužni križcc s krono.
-f Naši fantje — samo železo in jeklo. Leopold Tuišič, vojni kurat
piše svo-
jemu prijatelju v novomeški okolici sledeče: »Hiš in miz ne poznamo žc več dni. Pretepamo so po staroznanih krajih lanskega leta ob tem času. S hriba v hrib, z gozda v gozd kakor Ahasveri in cigani. Boji zelo krvavi, posla veliko. Polk se krasno drži... Veš, naši fantjo so to! Samo železo in jeklo!«
-4- Hrvatski ban pri cesarju. Dunaj, 12, julija. Cesar je sprejel včeraj ob pol 12. uri dopoldne hrvatskega bana dr. Ivana barona Škrleca v posebno avdienco.
—	Prezentacija. Ivolegijatni kapitelj novomeški je prezentiral za župnijo Vavtovas č. g. Bertolda B a r t e 1 j, župnika v Želimljah pri Igu.
-i- »Nemška enoina stranka«. Nemška narodna zveza bo o tej zadevi sklepala šele v jeseni na glavnem zborovanju; sedi1 j to vprašanje med posameznimi strankami še ni vsestransko razčiščeno.
-f- Notranji službeni jezik pri čeških sodnijah. Višje deželno sodišče je vsem sodnijam praškega nadsoclišča pred nekaj časa vnovič temeljito zabičalo, tla v službenem razmerju te oblasti stoječih uradnikov, nastavljencev in slug v njihovem osebnem razmerju do službene gosposke ni drugače smatrati za stranke in da se mora v tem oziru rabiti izključno nemščina kot notranji službeni jezik.
—	Nova akcija sv, očeta za vojne ujetnike. Iz Berna poročajo, da je sv. oče predlagal, da naj družinske očete s tremi in več otroci in ki so ujeti že nad 18 mesecev, do konca vojne internirajo v Švici. Švicarska brzojavna agentura pravi, da v krogih zveznega sveta ni o tem ničesar znanega, ••Neue Zuricher Nachrichten« pa trdijo, da je zvezni svet že pritrdil temu predlogu.
—	Avstrijska osrednja nakupovalna družba. Uradno se razglaša, da se je družba vMiles« preosnovala v splošno koristno družbo z zgorajšnjim naslovom. Nova družba sme dajati največ čodstotno dividendo. Država vodi natančno nadzorstvo, vpliva na poslovanje in porabi višji dobiček predvsem za znižanje cen. Družba že deluje.
—	Ogenj. Iz Drage poročajo 11. t. m.: Včeraj, 10. t. m., okoli petih popoldne je ogenj vpepelil v Srednji vasi, občina Trava, dve hiši št, 3 in 31 in en skedenj, spadajoč k št. 31, Posestniku št. 3 je zgorelo vse: hišna oprava, obleka in vse, kar je bilo pod streho. Ljudi ni bilo doma. Sosedje so ogenj omejili in pogasili; dasi je bila huda sapa. Ogenj je prišel skozi dimnik.
—	Iz ruskega ujetništva so se vrnili dne 21. junija 1916 v rez. bolnico v Lito-mericah sledeči invalidi; Infanterist Herbst Ivan, 26. dom. p., 1. s.; nad. rez. černčič Karel, 47. pp„ 6. s.; inf. Vršnjak Leopold, 87. pp., 11. s.; poddesetnik Brodnik Anton, 7. pp„ 1. s.; inf. Holl Josip, 47. pp., 8. s.; poddesetnik Bischof Filip, 7, pp., 1. odd. stroj, pušk; inf. Pedrotti Emanuel, 7. pp,, 1. s.; inf. Smoler Valentin, 4. dom. p„ 3. s.; inf. Strgar Rudolf, 47. pp., 8. s.,; inf. Eržen Ivan, 15. pp., 13. s.; inf, Mateko Peter, 26. dom. p,, 1, s.; inf. Skumavec Alojzij, 22, dom. p., 8. s,; inf. Saksida Franc, 97. pp., 12, s.
—	Vinska in sadna letina na Spodnjem Štajerskem obeta biti v krajih, kjer ni pobila toča. precej dobra. Kjer je bilo pa v juniju veliko dežja, galice je pa primanjkovalo, se proti peronospori ni moglo veliko storiti in zato še ni gotovo, kako se bo obnesel vinski pridelek, — Jabolk bo v Dravski in Savinjski dolini precej, drugod pa manj. Isto velja o breskvah. Orehi obečajo v Dravski, Savinjski in Savski dolini dobro letino, v drugih krajih srednjo, na Srednjem Štajerskem ji i i pa ni skoraj prav nič. Na splošno bo letos na Spodnjem Štajerskem manj sadja nego običajno, ker so pomladni mrazovi, vetrovi in dež zelo slabo vplivali na zarod. Izvažati sc baš ne bo moglo kaj prida, pač pa bodo pokrite domače potrebe.
—	Boj z roparji. Ponoči na 3. t. m. so roparji vlomili v trgovino Antona Stefanciosa v Št. Florjanu pri Rogatcu in ukradli blaga in denarja zallOO K. Roparji so bili oboroženi z revolverji, nožmi in sekiro in ko sta se jim hotela gospodar in gospodinja postaviti po robu, so Stefanciosa strahovito zdelali z nožmi in sekiro, tako da bo težko okreval, soproga jc bila tudi ranjena. Ker se v rogaški okolici zadnji čas ponavljajo drzni vlomi, jc ljudstvo zelo prestrašeno.
Statistika gledališčns sezone v Zagrebu v leiu 1015 1016. V Kralj, deželnem brv. gledališču v Zagrebu je bilo v letni sezoni 1015/16 337 predstav, med katerimi je bilo 159 dramatskih, 105 opernih, 65 operetnih, 5 koncertov in 3 otroške predstave. Odigralo se jo 74 del in sicer: 16 dram, 19 oper in 9 operet. Od teh je bilo 25 slovanskih C20 hrvatskih, 2 poljska. 2 ruska in 1 češko), 32 germanskih (25 nemških, 3 angleška, 2 danska, 1 norveški in 1 ameriški), 10 romanskih (5 francoskih iu 5 italijanskih), 5 madžarskih, i starogrško in 1 novomdijsko delo.
—	V Vrbsko jezero je skočil in utonil 30 let stari mesarski pomočnik Kopač, doma od Sv. Margarete pri Celovcu.
—	Vlak je povozil v Lipnici na Štajerskem vojaka Tomaža Kranjca. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
—	Eksport lesa v Belgijo. Kranjski intercsenlje dobe glede tega vprašanja pojasnilo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko v Ljubljani.
Primorske novice.
Pripravljalni kurz za prvi razred slovenske goriške gimnazije se ustanovi, kakor poroča vodstvo slov. goriške gimnazije, vsled sklepa deželnega šolsk. sveta v Sv. Križu na Vipavskem. Enaki pripravljalni tečaji se otvore na Krasu in v C e r k n c m. Trajali bodo čez počitnice! Vendar nekaj konkretnega in realnega!
Podrobnosti o obisku tržaškega namestnika v Gorici. Gorica, 11. julija. Danes je obiskal naše mesto c. kr. namestnik eksc. baron Fries-Skene, da se osebno prepriča o stanju mesta in oskrbi prebivalstva, Sprejel je zastopnike duhovščine in prebivalstva, s katerimi se je nad vse lju-beznjivo pogovarjal in zagotavljal, da mu je osoda goriškega mesta posebno pri srcu ter da bo vse svoje moči zastavil, da olajša prebivalstvu položaj. Govoril je približno tako: Predvsem moram pohvaliti hrabro obnašanje civilnega prebivalstva v Gorici, ki tako pogumno vztraja sredi granat in vse udano prenaša, kar je vojska naložila hudega ravno temu mestu v tako obilni meri. To hrabrost, ki ima svoje korenine v ljubezni do domačega kraja in v palrijoličnih čuvstvih prebivalstva, tudi na najvišjih mestih občudujejo in hvalijo, in on kot namestnik zagotavlja, da ne bo ostala brez plačila. Mesto bo vstalo iz razvalin lepše kakor je bilo, in to hitro, ko se posreči sovražnika odbiti, da ne bo mogel več mestu škodovati. Najprej se bo priskočilo na pomoč onim, ki so vse izgubili in se jim povrne škoda. Hiše se bodo zidale na novo, oziroma prezidale in se bo pri tem oziralo na želje lastnikov. On sam pride za časa zidanja v Gorico stanovat in bo sam vodil delo. Šole odprejo v Gorici kakor hitro bo megoč reden pouk. Za sedaj se otvorijo na treh krajih goriške dežele pripravnice (kurzi) za slovensko gimnazijo. Sploh bodi goriško prebivalstvo in po vojski neposredno prizadeti kraji goriške dežele prepričani, da bo na-mestnikova prva skrb, da se hitro zacelijo rane, ki jih je vojska zadala deželi. — Gospod namestnik ni pozabil tudi onih, ki so v Gorici od darov svojih bližnjih odvisni, torej revežev v pravem pomenu besede. Izročil je zanje merodajni osebi visoko vsoto kot državno podporo, a iz svojega je daroval 500 kron. Goriško prebivalstvo se najiskrenejše zahvaljuje Nj, ekscelenci g. namestniku za njegovo skrb in zanimanje za mesto in za velikodušen dar v prid goriškim revežem, S posebno hvaležnostjo bilježi prebivalstvo, da gospod namestnik prihaja tako pogostoma v nesrečno mesto, da se osebno prepriča, če je prebivalstvo dobro preskrbljeno. Pri tej priliki se hvaležno spominjamo tudi vrlega okrajnega glavarja barona Batima, ki je od začetka vojske neprenehoma med nami in se neumorno trudi za naš blagor.
Zahvala, Blagorodni gospod Andrc, Jakiij, tovarnar, Rupa (Miren), sedaj Kar-lovac, Hrvatska, izročil mi je še na Dunaju 100 K v podporo beguncev, katere sem oddal za begunce v Brucku, Steinklammu in posredovalnici za begunce v Ljubljani. V imenu beguncev se zahvaljujem prisrčno velikodušnemu darovalcu ter se priporoča Ivan Roječ, dekan tolminski.
Smrtna kosa, V Sv. Križu na Vipavskem (Plače) je umrla zadnje dni članica Marijine družbe Antonija S i m o n i č. Večna luč naj ji sveti!
V kritičnih dnevih umrl v srbskem ujetništvu. Od srbskega poraza so izostala vsa poročila o srbskem vojnem ujetniku Valentinu P a 1 j k iz Velikih Žabelj na Vipavskem. Zadnjič jc pisal iz Paračina. Sedaj pa je pisal nek njegov tovariš iz srbskega ujetništva v Italiji, da je Paljk opešal v kritičnih dneh srbskega poraza v albanskih gorah in tam našel smrt. N. v m. p.I
Plesnoba na grozdju. Zadnje dni se pojavlja na Vipavskem v precej veliki meri na grozdju plesnoba. Škoda, da nismo imeli preje žvepla.
Naši internirana v Italiji, Otroci Antena Golia pišejo svojemu očetu iz Dro-r.era na Italijanskem, da se jim ondi prav dobro godi; so na domu nekega duhovnika in dobivajo na dan po 1 K podpore.
Iiključena dijaka. Na učno ministrstvo je v sporazumu z ministrstvom za javna dela izključila z vseh avstrijskih javnih in zasebnih šol dijaka v prvem tečaju moškega učiteljišča v Kopru: Petra Jurza in Štefana de Pretiš.
Rezpuščoni društvi. Primorsko na-mostniStvo je razpustilo »Circolo popo-lare« in »Associazione feminilo Čuoro e pensioro« v Rovinju.
Goriški vpokojeni učitelji-begunci
tukaj bivajoči, so vložili tudi prošnjo v imenu vseh tovarišev in tovarišic, učiteljskih vdov in sirot Goriško-Gra-tliščanskega na deželni odbor goriški na Dunaju v svrho podelitve kake primerne draginjske vojne podpore, kakor je to storil deželni odbor kranjski za svoje vpokojeno učiteljstvo. Pričakuje se ugodne rešitve, ker je potreba velika. Dal Bog!
Poročila se je gdč. Ivanka Čeliovin v Branici s c. in kr. nadporočnikom Aleksandrom Gildijem.
Slovenci in Slovenke v Trstu se ne »norejo nikakor odvaditi laškega občevanja, niti med seboj ne. To grdo navado naj si vsakdo otrese, ker le takrat bo tujec, ki pride v Trst, videl, da tam ni niti polovica Lahov. Tudi po krčmah in trgovinah govorite po svoje. Zagrizeni Lahon se bo že naveličal spoštovati naš jezik, ako hoče naš denar!
LiiijoiisKe novice.
lj Javno predavanje. Kakor smo že Omenili, bo jutri, v soboto, dne 15. t. m. predaval v »Kinu Central« v deželnem gledališču gospod polkovni zdravnik dr. Mav-ricij Rus po naredbi c. in kr. 5. armad-nega poveljstva na predlog gospoda višjega štabnega zdravnika dr. G e d u 1 d i g e r j a o oskrbi naših invalidov v slovenskem jeziku. Predavanje bo zanimalo zlasti indu-strialce, obrtnike in rokodelce, pa tudi druge sloje. Gospod predavatelj bo kazal z velezanimivimi skioptičnimi in kinematografskimi posnetki, kako morejo zdravniki-umetniki, tehniki in sociologi pomagati tudi najhuje pohabljenim, da si morejo služiti svoj kruh sami in niso odvisni od usmilje-nosti in milodarnosti svojih sodobnikov. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Vstop brezplačen. Prostovoljni prispevki so namenjeni soškemu zakladu. Pred predavanjem bo svirala ob :>Kinu Centralu« vojaška godba.
lj Odvetniške pisarne v Ljubljani bodo v času letošnjih sodnih počitnic, t. j. od dne 15. t. m. pa do 26. avgusta uradovale od 8. ure dopoldne pa do 2. ure popoldne, sicer pa bodo popoldne zaprte. Tako je bilo sklenjeno na zadnjem občnem zboru odvetniške zbornice in se na to začasno uvedbo stranke opozarjajo,
lj Ranjen je bil v bojih z Rusi enoletni prostovoljec absol. učiteljiščnik Stopar. Leži v neki bolnišnici na Ogrskem.
lj Mestna vojna kuhinja v Gajev! ulici. Predvčerajšnjim se je otvorila v prostorih dijaške kuhinje »Domovine« prva mestna vojna kuhinja. Prvi dan je bilo oddanih 281, drugi dan pa že 387 listkov za kosilo in večerjo. Videti je, da se bo iz skromnega začetka ta nova uvedba na splošno zadovoljnost prav lepo razvijala. Jedila se oddajajo za dom od 11. do 12. ure dopoldne in zvečer od 5. do 6. ure, za sedeče goste opoldne od 12. do 1. vire in zvečer od 6. do 7. ure dalje. Cene so sledeče: Vse kosilo, to je: juha, meso in prikuha 60 v, čista mesna juha ali prežganka 8 v., zakuhana mesna juha 20 v., prikuha in večerja, to je solata s fižolom ali vsako posebej, dalje kolerabice s krompirjem, ali krompir v omaki 20 v., polenta 10 v. Razen tega se zvečer po možnosti dobe pljučka ali rajželjc v omaki, porcija 20 v. Listki se lahko kupijo vsak dan, bodisi za takojšnje kosilo in večerjo, dokler je pripravljenih še jedil. Pravico do nakupa živil v mestni vojni kuhinji ima vsakdo. Umevno pa je, da je število obiskovalcev za sedaj še omejeno, vsled česar ne gre nikomur pravica do pritožbe, če pride prepozno. Kdor prej pride, prej melje!
lj Zopet ena. Kristina Bergantova, roj. 1896. v Globokem ter pristojna na Dobrovo, sicer zdravo in delazmožno dekle, se je pečala z vsemi drugimi posli, le častnega, t. j. dela se ni hotela oprijeti. Ker je bila sploh nepoboljšljiva, so oblasti njenemu delomržju napravile konec s tem, da so jo danes poslale z neprostovoljnim spremstvom v prisilno delavnico v Lanko-vice na Štajerskem. Takih ženščet je v Ljubljani še mnogo. V Lankovice ž njimi!
lj Prodaja ledu se vrši v soboto dne 15. julija, v torek dne 18. julija, v četrtek dne 20, julija t. 1. na glavnem kolodvoru od 7. do pol 10. ure dopoldne. Dne 16., 17. in 19. julija odpade prodaja ledu na klavnici, ker je c. in kr. vojni erar vso hladilnico do zadnjega kotička z zalogo mesa napolnil, tako da je sedaj dostop do ledenice popolnoma nemogoč. Vsled tega se odjemalci ledu opozarjajo, da se z ledom na kolodvoru ob zgoraj navedenih dnevih zadostno preskrbe. — Mestni magistrat.
Smrtna kosa. Umrl je v dež. bolnici dijak V. realke Ciril Novak iz Sp. Šiške. — Umrla je v Tomačevem občeznana gostilničarka pri »Kovaču« gospa Ivana Cunder v 59. letu starosti, po daljši, zelo mučni bolezni. Pogreb se vrši da-
nes popoldne na pokopališču pri Sv. Križu okolu 1 -5. ure. Mnogim znancem se priporoča v pobožen spomin! — LTmrla je Olga Fischer, natakarica iz Drske pri Novem mestu.
lj Umrli so v Ljubljani: Elizabeta Mrak, hišna posestnica, 60 let. — Fran Anzelin, bivši najemnik posestva, 39 let. — Staniča Vončina, hči užitninske-ga nadpaznika, 4 leta. — Josip Brezi-na, črnovojniški pešec. — Frančiška Veliovec, bivša služkinja-hiralka, 74 let. — Josipina Vidmar, bivša tovarniška delavka, 45 let. — Antonija Sešek, delavka v tobačni tovarni, 46 let. — Janez Bizjak, kočar 42 let. — Rozalija Vidic, delavka, 51 let.
Padel je na gališkem bojišču enoletni prostovoljec T r p i n.
Mni izkazi izpD.
Izgube 87. pešpolka.
Ujeti: Inf. Aristovnik Alojzij, 12. s.; tit. poddesetnik Arnuš Ludvik, Ptuj; inf. Artič Anton, Ptuj; inf. Ažman Josip, Šmartno ob Paki; inf. Ban Franc, Trst; inf. Bas-kar Anton, Bate; ins. Beberič Franc, 13. s., Ljutomer; inf. Bele Dragotin, Ptuj; inf. Ber-čko Ivan, 2. nad. s., Ptuj; inf. Berložnik Jakob, Gradec; poddesetnik Brbič Ivan, Brežice; inf. Blagovič Peter, 7. s., Ptuj; inf. Božičnik Josip, Brežice; inf. Bračun Franc, Veternik; ins. Bratič Anton, Ptuj; desetnik Bregar Josip, Globoko; inf. Brglez Mihael, Konjice; desetnik Brilej Mihael, 7. s., Brežice; inf. Brinovec Anton, 12. s., Braslovče; inf. Butkovič Alojzij, Brežice; inf. Butolin Franc, 9. s., Ptuj; inf. Cerin-šek Ivan, 2. nad. s., Celje; inf, Černogoj Vinko, Takačevo; inf. Četina Franc, Celje; inf. Ciglar Alojzij, 4. s., Celje; inf. Debevc Matija, Cerknica; inf. Deželak Anton, 12. s., Celje; inf. Drevenšek Andrej, 2. nad. s., Hajdin; inf. Fakin Mihael, Brežice; inf. Fi-deršek Simon, Koščice; poddesetnik Flis Franc, Celje; inf. Frankola Matej, Flano-na; inf, Furlan Andrej, 2. maršstot., Koper; rez. Galopin Peter, 3. maršstot., Tržič; poddesetnik Gamzl Ivan, 1. nad. stot., Celje; inf. Gobec Bernard, 3. nad. stot., Celje; inf. Godina Ivan, 5. s., Pulj; inf. Golob Franc, 2. s., Celje; rez. Golob Jakob, Ptuj; inf. Golob Ivan, Brežice; rez. Gon Josip, 3. nad. s., Tržič; inf. Gorišek Jakob, Celje; inf. Gril Josip, 1. nad. s., Konjice; inf, Grobin Franc, Zagorje; inf. Grosek Matija, Ptuj; inf. Grževič Josip, 5. s., Pa-zin; inf. Hergaj Josip, 2. nad. s,, Ptuj; inf. Holešek Ivan, 3, s,, Trbovlje; inf, Horjak Gašper, 3. s., Celje; rez. Horvat Ivan, 6. s.,
Razne novice.
Zaprli so v Berlinu, kakor poroča »Leipziger Volkszeitung«, znano socialdemokratsko voditeljico in agitatorico Rozo Luxtmburg.
Zaporno povelje je izdalo sodišče vojaškega mestnega poveljstva v Tri-dentu proti veleposestniku baronu Titu Ciani-Bassettiju iz Tridenta, tiskarju Avrelu Cattoi-ju iz Rive in profesorju Brunu Parisiju iz Aichholza zaradi žaljenja Veličanstva in zaradi pregreška proti naborni dolžnosti.
— Žrtev poklica. Pri zdravljenju nekega vojaka, ki je zbolel na steklosti, se je težko inficiral zdravnik dr. Ivan M a t k o. Zdravi se v Pasteurjevem zavodu prof. Paltaufa na Dunaju.
Izumitelj lesenega papirja. Koncem meseca junija 1816, torej baš pred sto leti, se je rodil v Hainichenu na Saksonskem izumitelj lesenega papirja, Fr, G. Keller. Bil je siromašen tkalec, ki je nekega dne čital v časopisih članek o splošnem tedanjem pomanjkanju papirja. Prišlo mu je na misel, da bi se rabilo za izdelovanje papirja namestu dosedanjega materiala lesene trske. Predvsem ga je na njegovo izvirno idejo privedlo natančno opazovanje osjega gnezda, ki je narejeno iz lesenih snovi. S pomočjo brusnega kamna je na-brusil drobnega lesenega prahu, ki ga je namakal v vodi in naposled to leseno kašo stiskal v plošče in jih sušil. Na ta način se mu je posrečilo izgotoviti leta 1893. prvi kos lesenega papirja, kar je bilo temelj naslednji veliki papirni industriji, ki rabi vsako leto za več nego pol milijona kron lesa za izdelovanje papirja. Ali Keller je imel isto usodo, kakor vsi veliki možje-izumi-telji. Sam ni imel sredstev, da bi praktično izrabil svoj izum, zato je moral gledati, kako si drugi kopičijo milijone iz njegovega izuma. Umrl je leta 1895. v Krippe-nu pri Šanclavi. Lastnik papirne tvornice ga je podpiral na stara leta, ko so mu opešale telesne moči in si ni mogel več sam služiti kruha.
Topovske krocle nekdaj. Ko so Španci oblegali odkrito Meksiko in rabili topove, so jih hoteli Azteki posneti in so naredili kakor dobri keramiki topove iz kamenin. Ali topovi so se pri izstrelil razleteli. Ko so Angleži pred 20. leti prodirali v Egipt, so se jim Ti-bečani postavili po robu s topovi iz sil-
ne kože, ki je bila obita z močnimi železnimi obroči. V tridesetletni vojski so pa rabili Švedi topove iz železa, ki so jih obšivali s kožo iz strahu, da sc ne bi pri strelu razleteli in napravili več škode v švedskem taboru kakor v sovražnem. Tirolski puntarji proti Francozom za Andreja Iloferja so si delali topove iz lesa, ki so ga na vse moč oko-vali z železnimi obroči. Vitezi na Malti so izdolbli v sive skale podolgaste luknje in so iz njih usipali pogubo in smrt na sovražnika. Ti topovi so bili izredno trpežni. Basali so jih z večjimi in manjšimi železnimi drobci. Ruska carica Ana, ki j c vladala od 1730—1740. leta, je dala narediti 4 topove in 2 možnarja iz ledu, torej iz dovolj nenavadnega materiala. Tudi so jih pri neki zimski slavnosti brez vsake nesreče izstrelili. Najdražji top je bil izdelan na povelje nekega indijskega vladarja, ki je hotel imeti pred svojo palačo postavljeno veliko dragocenost. Duša rečenega topa je bila železna, ali okovana je bila tako na debelo z zlatom, da je veljal nad 4 milijone našega denarja.
Književiiosi.
Carniola. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. 1916, 1. zvezek, str. 92. Vsebina; Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom. Viktor Steska. — Die dritte Okkupation Jordas durch die Franzosen im Jalire 1809. K. k. Berg-direktion Idria. — Naše ujede. Dr. Janko Podnebšek. — Uber einige fur Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte. Prof. Alplions Paulin. — Slovstvo. — Zapiski. Šašelj: Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov na Kranjskem. — Prof. K. Stranetzky: Jame in požiralniki okrog Žirov. — Albin Seliškar: Moclropikčasti slepič. — Društveni vestnik.
Carniola. 1916, 2. zvezek. Dr. Josip Gruden: K drugemu slovenskemu prevodu sv. pisma. — Dr. Franjo Bučar: Popis knjiga, koje su izašle u ju-goslavenskoj protestantskoj tiskari u Urachu-Tubingenu u 16. stolječu. — Dr. Janko Podnebšek: Naše ujede. — Prof. Alphons Paulin: tvber einige fur Krain neue und seltene Pflanzen etc. — Slovstvo. — Zapiski: Dr. Mantuani: Spomenik iz nunske cerkve v Škofji Loki. — Društveni vestnik.
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima poleg nmšnih vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po 135 kron hekto loco klet, in dober # ф	po 150 K. Kdor --J - želi kupiti večjo množino, naj pride pokušati v Vipavo. — Načelstvo.
Išče se lepa
event. dve, ali s kuhinjo, za stalno mirno osebo. Ponudbe pod »sobo« 25i
Odda se za avgust
pripraven za trgovino, pisarno ali drugo obrt. — Poizve se pri upravi Slovenca pod št. 1632.
1637
novo, 14 dni rabljeno, s prostim tekom in zavoro, z najboljšo gorsko pnevmatiko se proda poceni. Vprašati in na ogled dopoldan ali ob 7. uri zvečer v gostilni št. 6 na Dunajski cesti.
vpisuje od 28. janija 1916 naprej do koncem julija vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici št. 1. Na zavodu se letos otvo-rita dva tečaja; slovensko - nemški in od tega popolnoma ločeni nemški tečaj. — — — 1474
Jožefa Sartori rojena Polovšek naznanja v svojem in v imenu svojega sina žalostno vest, da jo njen dobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Rudolf Sarfori
v četrtek dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bode v soboto 15 julija ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše-zadušnice se bodo brale v farni cerkvi trnovski.
Ljubljana, dne 13. julija 1916.
1634
Ошш! ferangsftib lekarnargsD naznanja vsem
članom in tovarišem tužno vest, da je njega član blago-rodni gospod
li= Danilo Pire
lekarnar v Idriji
po kratkem trpljenju v Gradcu dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne nepričakovano preminul.
Bodi neumornemu delavcu na polju farmacije časten
spomin!
LJUBLJANA, dnć 14, julija 1916.
Ph. mr. Rshard Sušnlk
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljuba teta, gospa
PERSTIC, roi. ZOR
včerai po dolgi, zelo mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, ob >/< na 10 zvečer, zatisnila svoje trudne oči.
Pogreb bo v soboto ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 31 k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marij. Oznanjenja. B ago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Žaiufoči ostali.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarno«
n'itrovorni urednik: Jože! Gostinnor. državni noslanec.