Političen list za slovenski narod. Po polti prejemam velja: Za eelo leto predpiačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i (ld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. ia en meieo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. i Naročnino in oznanila (inserate) prejema »pravništvo in ekspedieija v .Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniBtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Ishaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. gtev. 240. V Ljubljani, v četrtek 19. oktobra 1893. l^etnil* XXI. mani Iz državnega zbora. Na Dunaju 18. obt. 1893. Sol za živino in budgetni odsek. Poslanec WieIovieczki nasvetoval je bil v poljskem klubu nujni predlog, da naj se razprodaja soli za živino prične že s 1. januvarijem 1894, ne pa še-le s 1. majem prihodnjega leta. Isti predlog sprožil je bil poslanec K 1 u n v konservativnem klubu, ki je jednoglasno pritrdil dotičnemu nasvetu. Včeraj je bil ta nujni od poljskega in konservativnega kluba podpisani predlog izročen predsedništvu in po kratkem vtemeljevanju v pretresanje in poročanje oddan budgetnemu odseku. V predlogu se povdarja, da se je letos pridelalo malo živinske krme in da bode treba vsled tega rabiti tudi manj tečne in slabejše reči, ki se dajo s solijo pa zdatno zboljšati. Ker bi se pa začela sol za živino prodajati še-le po preteku jednega leta, odkar je bil razglašen dotični letos sklenjeni zakon, t. j. 1. maja 1894. leta, zato se kaže nujna potreba, da dotični zakon v veljavo stopi že s 1. januvarijem prihodnjega leta. Budgetni odsek gotovo ne bode odkladal razprave o tem prepotrebnem zakonu, ali če se razpusti državni zbor, vendar iz te moke ne bo nobenega kruha. Ker govorim o budgetnem odseku, naj povem, da je bilo včeraj na dnevnem redu mnogo dopolnilnih volitev za razne odseke, med njimi tudi za budgetni odsek namesto dr. E b e n h o c h a , ki ima obrtnem odseku toliko dela, da ob enem ne more sodelovati v drugih važnejših odsekih. Slovenska skupina konservativnega kluba je pri tej priliki priporočala, da naj se v to volitev zbornici predlaga dr. Gregorčič, da bode imela tudi slovenska in hrvatska skupina v budgetnem odsehu tri zastopnike, kakor jih ima skupina nemških konservativcev tudi po izstopu dr. Ebenhocha. Konservativna skupina je brez ugovora pritrdila tej želji in tako je bil včeraj v budgetni odsek izbran dr. Gregorčič, čigar druga tovariša sta v tem odseku še dr. Klaič in Šuklje. 0 izjemnih naredbah na Češkem govoril je včeraj dr. H e r o 1 d najizvrstneje izmed vseh dozdanjih govornikov. Celo najliberalnejši nemški listi priznavajo, da je bil govor zmeren in vseskozi parlamentaren. Povdarjal je, da je ta za- ! deva resna ne samo za poslance, ampak tudi za vlado. Posamezni dogodki se ne smejo obračati na celi narod; minister je sicer rekel, da niso bili me-rodajni samo posamezni dogodki, ampak da je nekaj druzega vlado pripravilo do tega. To drugo pač ne more biti kaj druzega, kakor prizadevanje naroda češkega za narodni obstanek, kar je pa čisto opravičeno. Vlada sicer obeta, natančneje dokazati opravičenost svoje naredbe, ali če ne vč kaj boljšega, kakor je danes namignila, mora dvomiti nad močjo teh dokazov. Govornik potem našteva posamezne, od justič-nega ministra navedene dogodke, in poudarja, da se shodi v Pragi in okolici gotovo niso zlorabili, ker jih je bilo od 1. januvarija do 12. septembra samo dvanajst. Od teh bila sta razpuščena samo dva, pa brez temeljitih uzrokov. Pač je bilo prepovedanih več shodov, kar pa gotovo ni zloraba shodne pravice. Delavski shodi so bili samo štirje, ali ko so hoteli razpravljati občno volilno pravico, je vladni komisar to zabranil. Poseben vtis je napravila pripovedka, da je neko človeče, ki je v tesni zvezi s policijo, nalašč prouzročevalo izgrede v Pragi. Minister je odmaje-val z glavo, češ, da tega ne ve, in Mladočehi bodo morali dokazati to trditev, kakor tudi trditev Paca-kovo, da so prijeli časnikarje zaradi pregreškov, ki so se jih zadolžili že pred petimi meseci. Konečno izreka nado, da bodo vse stranke obsojale izredni stan na Češkem. Kakor sem že rekel, bil je ta govor najvažnejši med vsemi ia je napravil jako velik vtis na zbornico. Mladočehi bi bili prav storili, da bi nobeden ne bil več govoril, in so si menda v istini prizadevali, pregovoriti Vašaty-ja, da naj se odpove be- sedi, ali jih ni ubogal iu je danes govoril z ne posebnim vspehom, kakor je pri njem že sploh v navadi. Za Heroldom je govoril Schneider, ki je trdil, da so jedini židje krivi žalostnih razmer na Češkem. Priporočal je torej predlog, da naj se izjemni stan na Češkem odpravi, pač pa za vse večne čase ukaže izredni stan za židovstvo. Predsednik baron Chlumeckj pa tega predloga ni hotel dati na glasovauje, ampak ga je vrnil gosp. govorniku. Danes je prvi govoril dr. Vašaty, za njim pa dr. F o r e g g e r , ki je zagotavljal, da noče že zaradi tega glasovati za vladni predlog, ker vlada na Štajerskem podpira Slovence. Tretji govornik je bil Srb K v e k č i č , ki se je obračal proti hrvatski stranki v Dalmaciji; četrti pa dunajski poslanec H a u c k in Rusin Roman-c z u k. Pred njim pa je še poslanec K 1 u n opozarjal, da se je čulo dosti dolgih in med njimi tudi izvrstnih govorov, da pa nobeden predgovornik ni stavil nobenega formalnega predloga. Ker pa § 16. opravilnega reda veleva, da se nobeden vladni predlog ne sme zavreči, dokler ni bil pretresan v kakem odseku, torej nastane vprašanje, kateremu odseku naj se izroči ta predlog, ali že kakemu obstoječemu, ali kakemu novemu odseku? Zato on predlaga, da naj se izroči posebnemu odseku 24 članov, ki naj se voli iz cele zbornice. Ta predlog obvelja brez ugovora, in potem predsednik ob dveh popoldne sklene sejo, ter prihodnje zborovanje napove za petek, 20. t. m.; na dnevnem redu bo poročilo o razširjenju zavarovanja delavcev proti nezgodam. Ob jednem naznanja, da pride volilna reforma v prvem brau)u na vrsto v ponedeljek 23. t. m. .Slov. Narod" je vedel že pred nekimi dnevi povedati, kako razne stranke sodijo o volilni reformi. Ali kar v tem oziru piše, je večjidel ugibanje raznih listov, deloma tudi neopravičeno zavijanje. LISTEK Vsakdanje dogodbe. (Napisal Josip Jaklič.) III Na gorah. Krasne cvetice, vonj dehteče trave, oster, čist zrak — vse to uživate na planinah v izbilji. Nad vami se prostira jasno neb6; lahne meglice vas zavijajo v svoj beli, prozorni plašč. Tam doli, daleč na obzorju se blišči v žarkih vzhajajočega solnca bivališča ljudij. Na planini pa vlada sveta tišina; neznano je vrvenje sveti in njegove homatije; tu gori ne poznamo strastij in bolesti j, ki razjedajo osrčje trpečemu človeštvu. In vendar!: Kar nas je bilo kedaj na planinah, tacega ni bilo in ga ne bode, kakor je bil Jemačev France. Dekleta so rada pogledovala za njim, kedar je šel v nedeljo k maši. Tacega fauta ni bilo v devetih farah na okrog. Velik je bil in širocih prsij in v ušesih je imel zlate uhane in znal se je tako ljubko smejati. Na planini je ležal popoldne v senci razpoka-nega skalovja, zeval iz dolgega časa, zrl gori v zrak in gledal, kako se zbirajo majhne meglice na obnebju. In vrag je pripeljal tam mimo tisto drobno Pečnikovo stvarico, ki so jo pred šestnajstimi ali sedemnajstimi leti prinesli iz Trsta ali od kodi že. Pričela sta se pogovarjati in s svojimi velicimi očmi, s svojimi drobnimi ročicami in rumenkastimi lasci zmotila je Tilka Franceta tako, da sta se odslej še večkrat pogovarjala. In nazadnje je Franci res mislil, da mu ni mogoče brez nje živeti, in mislil je tudi prav resno, da jo bo vzel za ženo na svoj dom. Saj t&ko ljubko inačico je vendar neizrečeno prijetno imeti blizu sebe. Vsak večer sta sedela skupaj na njenem domu in govorila sladke besede. Pa tudi po dnevi sta se shajala, kjer se je Ie dalo. Kjerkoli je France hodil, povsod so ga spremljale velike modre oči Pečnikove Tilke, in še po noči se mu je sanjalo o njenih tožnih pogledih. .Kaj je neki Francetu, da je ves spremenjen, in da mi vedno vse zmedeno odgovarja?" ugibal je oče Jernač, mož stare korenine. Bil je najbogatejši kmet v vasi. In ni dolgo časa ugibal stari Jernač. Ko jo je zvečer mahal v gostilno na kozarec vina, zazdi se mu, da sliši na koncu hiše nekak razgovor. Postoji malo, vleče na ušesa, in res, bil je prav Francetov glas. Potihoma gre nekoliko bližje, tako, da ga oni ni mogel opaziti. Ondi zapazi Franceta in Pečnikovo Tilko. Da bi bili videli starega Jernaža, kakšen je bil! Kakor puranu mu je zarudel jeze obraz, ko je to videl. Pa rekel ni ničesar, ampak tiho se je splazil domu. „Kje si pa bil, France?" reče trdo, ko pride oni domov, in se postavi prečenj. „1, kje sem bil! Liska se je bila zgubila, pa sem jo šel iskat." .France, ti lažeš", rekel je stari mirno pa odločno. .Kaj si imel opraviti za hišo s tisto Pečnikovo priklatenko ?" Franceta je spreletavala rudečica in povesil je oči. Kaj tacega se ni bil nadejal. Pa vendar se kmalu ohrabri. .Saj to vendar ni noben greh; vzel jo bodem; saj vi menda tudi nimate ničesar proti temu?" (Konec sledi.) § Kazni klubi še le te dni pretresajo vladni predlog in določujejo svoje stališče. Poljaki so ga pretresali v ponedeljek in torek, pa molčd o svojih sklepih do prvega branja. Čuje se pa, da je bila ogromna ve-čina zoper premembo volilnega reda, katero so zagovarjali baje samo trije poslanci, namreč socijalni demokrat dr. Levakovski, kmetski poslanec Potoczek in okrajni glavar Plažek. Nemški liberalci ne prikrivajo svojega nasprotstva proti vladnemu predlogu, vendar pa se konečno o svojem postopanju dogovori še le v jutranji klubovi seji. Tudi konservativni klub se bode še le jutri pečal z volilno reformo, da določi svoje stališče. Slovenski in hrvatski poslanci pa so to vprašanje pretresali danes. Po obširni in temeljiti razpravi se je pokazalo, da so v tej zadevi vsi p o s 1 a n c i j e d i ni. Vsi priznavajo, da je treba volilno pravico temeljito pre-narediti in razširiti, ob jednem pa tudi skrbeti, da se varujejo koristi neposrednih davkoplačevalcev bodi si z osnovo stanovnih zadrug ali pa na kak drug način; Biirnreitherjev predlog pa se ima takoj zavreči. Tudi nemški konservativni tovariši stoje na istem stališču, kakor sem že prej jedenkrat poročal ,, Slovencu". Ni torej res, da bi bila samo poslanca Šuklje in Ferjančič za volilno reformo in da bi se je konservativni in katoliški poslanci bali, ker vsled nove volilne reforme pridejo ljudje v zbornico, ki ne bodo glasovali za versko šolo. Ljudje, ki pri nas dobe volilno pravico, niso nasprotniki verske šole, ampak poznajo in živo čutijo potrebo merske odgoje. Ravno tako ni res, da bi bil poslanec Povše govoril od svojih hlapcev, ampak v privatnem govoru je le omenjal zgleda kmetskega posestnika, ki ima več hlapcev in ki bi mu ne bilo prav, da on plačuje velik davek in nosi razna težka bremena, da bi pa njegov glas čisto zginil nasproti njegovim hlapcem. In tako bo sodil vsak posestnik in vsak davkoplačevalec. Politični pregled. V Ljubljani, 19. oktobra. Nasledki volilne reforme. Dr. Menger je začel v glavnem levičarskem glasilu razpravljati, kake nasledke bode imela volilna reforma. Namen njegovega razpravljanja je očividen. Avstrijsko prebivalstvo hoče strašiti s tem, da bodo po premenje-nem volilnem redu v državnem zboru imeli veliko besedo socijalni demokratje. Po njegovem mnenju bi bili socijalni demokratje skoro najmočnejša stranka v novi zbornici, kajti imeli bodo do 50 mandatov. V zbornici pa ne bodo le nemški, temveč tudi poljski in češki socijalni demokratje. Na Češkem bi levičarji 8 petine svojih mandatov v mestih in na kmetih zgubili največ v prid socijalnim demokratom, nekoliko pa v prid Cehom. Na Moravskem zgubi levica polovico svojih mandatov v skupinah mest in kmetskih občin. Večino jih zopet dobe socijalisti, nekoliko pa Cehi in konservativci, na Dolenjem avstrijskem zgubili bi levičarji nad polovico svojih dosedanjih mandatov. Tudi na Gorenjem Avstrijskem in Štajerskem bi levica zgubila več mandatov, v prid socijalnim demokratom. Potem ta nemški politik straši protisemite, da bodo veliko izgubili. Od sedanjih svojih mandatov obdržijo jih jedva polovico, drugo jim odtrga socijalistična stranka. Staročehi na Moravskem popolnema izginejo. Mladočehi bi v novi zbornici imeli kacih petdeset mandatov, nekoliko sedanjih bi izgubili v prid socijalnim demokratom. Po mnenju Mengerjevem bo v Avstriji socijalizem imel večjo moč, nego v Nemčiji in Franciji. Pri nas je uboštvo delavcev, rokodelcev in dninarjev mnogo večje, industrija je v več krajih bolj centralizovana, meščanstvo pa razcepljeno. Poleg tega bi pa razpori mej raznimi narodnostmi tudi socijalnim demokratom koristili. Slovenci bi nekoliko pridobili na Koroškem in Štajerskem. V Galiciji bi pa plemenitaška stranka zgubila četrtino mandatov, katere bi pridobili Ru-sini, poljska meščanska in pa poljska kmetijska stranka. O Italijanih pa misli Menger, da obdrže vse sedanje mandate, ali mi pa mislimo, da se moti, ker v Istri Slovani pridobe kak mandat. Pomenljivo je pa, da dr. Menger priznava, da se sedanja skupina veleposestnikov in predpravice trgovinskih zbornic ne bode dale potem ohraniti. Dosedaj so levičarji trdili, da baš zaradi tega, ker se ohranijo ku-rije, levica ne more glasovati za volilno reformo. Menger bi potem moral biti zanjo, če je res prepričan, da pripelje do odprave kurij, katero njegova stranka tako odločno zahteva. Toda Menger se pa le boji za tistih 43 mandatov, ki jih imajo levičarji v skupini veleposestnikov in trgovinskih zbornie, ki bode t kratkem zanje 61i izgubljeni, ko te predpravice prenehajo. O nemških konservativcih pravi Menger, da bi obdržali gotovo sedanje število mandatov. Socijalisti bi jim pač odvzeli kak mandat, ali bi jih drugod pa nekaj pridobili. Volilna reforma. Kakor zatrjujejo ofiei-jozni listi, grof Taaffe svojih tovarišev nikakor ni nakrat presenetil z volilno reformo. Skoro jedno leto bo temu, ko je ministerski svet že bil načelno sklenil, da se premeni volilni red. Po letu je bilo o tej stvari več posvetovanj, katerih so se udeležili vsi ministri. Češko vprašanje ni v nobeni zvezi z volilno reformo. Ko se je pokazala potreba, da se razširi volilna pravica, pa vlada ni hotela čakati, da bi jo delavci silili z izgredi k volilni reformi, kakor v Belgiji, temveč je sama lepo vso stvar vzela v roko. Vlada že ima cesarjevo dovoljenje, da razpusti zbor, ako bi ne hotel potrditi češkega izjemnega stanja, dovoliti budgeta, vsprejeti deželnobrambovske predloge ali pa po vladni želji premeniti volilnega reda. Oficijozni listi oporekajo, da bi bil predlog naperjen proti levici in zatrjujejo, da se grof Taaffe ne bode dal od nobene strani ostrašiti. — Pri volilni reformi sta posebno sodelovala ministra Steinbach in pa grof Schiinborn. Torej celo v ministerstvu prihaja volilna reforma od najkonservativnejšega člana. Poljsko gibanje v pruski Šlezijl. Pri volitvi za pruski deželni zbor so v pruski Šleziji Poljaki postavili več kandidatov. Ti kandidati imajo baje upanje, da zmagajo, ako jih bodo podpirali ta-mošnji Moravci (Cehi). Poljski kandidatje so bolj demokratičnega duha. Pri volitvah za deželni zbor je kandidoval tudi jeden Ceh, ali je bil propal. Mac Mahon. Umrli francoski maršal Marie Edme Patrce de Mac Mahon je bil leta 1808 porojen v Sully-ju v departementu Saone et Loire. Bil je potomec irske rodbine, ki se je naselila v Franciji. Leta 1825 vstopil je mladi Mac Mahon v vojaško šolo v Saint-Cjru. Dovršivši šolo je vstopil v generalni štab, udeležil se ekspedicije v Algieru H in obleganja Antvverpna. Od 1833 do 1853 je bil v Algieru in se odlikoval v več bojih in se popel do divizijskega generala. Odlikoval se je v krimski vojski, kjer je dne 8. septembra vzel utrdbo Ma-lakov z naskokom. Napoleon ga je imenoval zaradi tega senatorjem in mu podelil veliki kordon častne legije. Leta 1859 je zmagal pri Magenti proti Avstriji in postal maršal. Potem je prišel v Algier, kjer je skušal deželo popolnoma preorganizovati, pa ni imel sreče in se je pokazalo, da je dober vojak, pa slab administrator. V vojski z Nemci 1870. leta ni imel sreče, zgubil je več bitev, ali vendar bi izid za Francijo ne bi bil morda tako neugoden, da je Napoleon poslušal Mac Mahona iu se o pravem času umaknil z vojsko pred Pariz. Na željo Napoleonovo je peljal vojsko pred Sedan, ali poraz francoske vojske ga ni zadel, ker je pred bil ranjen J in moral poveljništvo prepustiti drugemu. Pozneje I je prevzel poveljništvo vojske proti komunardom v j Parizu. Leta 1873 je bil izvoljen predsednikom republike, ker pa liberalcem ni ugajal, se je moral 1876. leta predsedništvu odpovedati in od tega časa se ni dosti več zanimal za javno življenje. Cerkveni letopis. Okrožnica papeža Leona XIII. o rožnem vencu. II. Druga, zares jako obžalovanja vredna točka, katere ne moremo dovolj obžalovati, ker slednji dan v večji meri ostruplja srca, je ta, da se mnogi branijo bridkosti, zoperno in trdo osodo odganjajo od sebe. Velik del ljudij ne smatra mirnega vživanja notranje svobode, kakor se gre, kot plačilo, določeno za tiste, ki zmagujejo v kreposti proti vsem nevarnostim in trudom, temveč le hrepeni po neki domišljeni popolnosti, v kateri ne bode nobene neprijetnosti, temveč le polno veselja. Posledica tega silnega in razuzdanega razveseljevanja je oslab-ljenje duhov; če tudi popolnoma ne propadejo, pa vsaj tako oslabi, da se bojazljivo udajo zlom življenja in bedno propadejo. Tudi v tej glavni nevarnosti je pričakovati znatno pomoč za okrepčanje dnhov (taka je moč vzgleda) od rožnega venca, če se tako imenovane žalostne skrivnosti že za nežne mladosti in pozneje neprestano prevdarjajo v tihem in sladkem raz- mišljevanju. V njih vidimo, kako je Kristus, začetnik in zvršltelj naše vere, delal in nčil, da iglede tega, kar je on učil o potrpljenju truda in bridkostij, posnemamo po njem, in sicer v tem smislu, da je on to z največjim veseljem prevzel, kar je najtežje prenašati. Vidimo ga tako od britkosti izmučenega, da mu na vseh udih kaplja krvavi pot. Mi vidimo, kako se da zvezati liki ropar, soditi od najslabših ljudij, in obsipati z zaničevanjem, zasramovanjem in napačnimi tožbami. Vidimo ga bičanega, s trnjem kronanega, križanega, kako so ga smatrali za nevrednega, da bi živel, pač pa za vrednega, da umrje. Prištejmo še žalost presvete Matere, katere Bsrca se meč bolečine" ni le dotaknil, temveč ga tudi pre-bodel. Kako se bode tisti, ki opazuje take vzglede, kreposti ne le z očmi, temveč tudi s premišljevanjem ogrel za posnemanje 1 Naj mu je tudi „zemlja prekleta in rodi trnje in osat", naj njegov duh tudi tlači žalost, njegovo truplo obiskuje bolezen, nobeno zlo ga ne zadene le iz zavisti človeške in ne vsled besnosti hudih duhov, nobena javna in zasebna nesreča ga ne zadene, da bi je ne prenašal in zmagal. Zatorej je resničen izrek: „Velike stvari delati in trpeti, to je krščansko." Zakaj vsakdo, ki hoče veljati za kristijana, mora Kristusa posnemati v trpljenju. Zaslužno potrpežljiv pa po našem mnenju ni, kdor kaže le zoper bolečino utrjeno čuv-stvo, kakor so ravnali nekateri stari modrijani, temveč v resnici potrpežljiv je tisti, kateri posnema vzgled na onem, ,ki je, ko se mu je ponujalo veselje, vzel križ na-se in preziral zasramovanje" (Hebr. 12. 2) in ki, pri njem proseč milosti, ne odklanja nobenega trpljenja, temveč še po njem hrepeni iu smatra vsako bridkost za dobiček. Bili so in so še mej katoliki visoke slave vredni učenci tega nauka, mnogo moških in ženskih iz vseh stanov je še pripravljenih, hoditi po stopinjah Kristusovih, za krepost in vero sprejemati na-se vse nezgode in bridkosti, bolj v dejanju nego z besedami si prisvajajoč apostola Tomaža klic: »Pojdimo tudi mi, da umrjemo ž njim." (Janez 11, 16.) Naj se posnemajo dela odločne stanovitnosti na sijajen način, ker iz tega bi izvirala bramba državi, moč in slava pa cerkvi. Iz mestnega svšta ljubljanskega. V L j u b 1 j a n i , 17. oktobra. (Dalje.) Občinski svetnik g. Ivan Hribar pa ni popolnoma zadovoljen s predlogom g. Matije Kunca. Gosp. Kune v svoji resoluciji trdi, da se z vladno predlogo uvede občna volilna pravica. V resnici so pa mnogi še od volilne pravice izključeni. Vlada bode torej mislila, če dobi predlagano resolucijo v roke, da se mestni svetniki niso niti seznanili z vladno predlogo. Izpodtika se pa tudi nad izrazom nodobrujett v Kunčevi resoluciji, ker odobriti vladno predlogo ima le državni zbor. Sicer pa govornika le veseli, da je ministerski predsednik državnemu zboru predložil predlog, s katerim se razširi občna volilna pravica. On predlaga, da mestni svet sklene resolucijo, v kateri z veseljem pozdravlja vladno predlogo, ker bode, če zakon postane, mnogo pripomogla, da pridemo pozneje do občnega jednakomernega državnega prava. Gosp. Kune ravno ne ugovarja Hribarjevemu predlogu, kateri obseza blizu to, kar njegov. Zdi se mu pa, da je njegov predlog umestnejši, ker naravnost pritrjuje temu, kar vlada predlaga. Iz njegove resolucije se pa nikdar ne bode moglo sklepati, da mestni svet ne pozni vladne predloge, ko vendar v njegovi resoluciji odločno stoji, da le tisti voli, ki spolnuje svoje državljanske dolžnosti. Župan je dal najprej na glasovanje Hribarjev spreminjevalni predlog, ki je bil z veliko večino vsprejet. Glasovanje o Kunčevem predlogu je pa izostalo. s Prešedši na dnevni red, se je vnela precej živahna debata o prodaji nekaterih mestnih parcel. Parcelo 99/1 hoče kupiti kranjska stavbinska družba, in bi potem zaprla pot, ki drži preko tega zemljišča na Rožnik. Ta parcela meri preko 1 oral 1940 sežnjev, in družba ponuja zilnjo samo 1800 gld. Ta cena se je zdela finančnemu odseku prenizka, ker se bo ta svet lahko prodal po 2 gld. štirjaški seženj. Odsek zatorej misli, da bi se razpisala dražba za prodajo te parcele. Občinski svetnik gosp. vitez Zitterer je pa odločno proti temu, da bi že sedaj občina svet prodajala onostran železnice. Sedaj je če dosti sveta tostrsn železnice. Pomisliti je, kako neprijetno bi bilo, ako se ta kraj ves zazida. Ze sedaj človek po stezi na Vrtačah dolgo ne pride izmej ograje na prosto. Pomisliti je pa tudi, da bi bile težave z od-važanjem vode. Morali bi delati kanal, ali pod železnico ga izpeljati, bi silno veliko stalo. Zato je on za to, da se ta svet sploh ne prodd. Občinski svetnik g. Stare podpira Zittererjev predlog. On graja, da se tako hiti s prodajo mestnega sveta, ko vendar mestu ni taka sila. Tudi občinski svetnik g. Matija Eunc podpira Zittererjev predlog. Gosp. poročevalec podžupan P e t r i č i č na to pravi, da je razlika mej gosp. Zittererja in njegovim predlogom ta, da je g. Zitterer sploh za to, da se načelno sklene, da se onostran železnice ničesa ne prod&, dočim je odsek le za to, da se za ceno, katero ponuja stavbena družba, ne produ. On ne ugovarja ravno Zittererjevemu predlogu, ali vzdrževati mora vendar odsekovega. Gosp. župan misli, da je Zittererjev predlog širji, ker je proti vsaki prodaji, torej naj bi se o njem paprej glasovalo, čemur ni nobeden ugovarjal. Predlog Zittererjev vsprejme se z veliko večino in glasovanje o odsekovem predlogu torej odpade. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 19. oktobra. (Volitve volilnih mož.) Kakor se nam poroča, zvršile so se ugodno za konservativno stranko volitve volilnih mož na Blokah in v Starem-trgu pri Ložu. — V Trnovem pri II. Bistrici vršila se je volitev včeraj. Zmagali so liberalci, a kakor se nam poroča, godile so se pri volitvi take nepostavnosti, da je konservativna stranka vložila protest proti volitvi. (Slovensko gledališče.) Včerajšnja predstava Kahleneggove jednodejanjske veseloigre „Milord Cartouche" izpadla je prav povoljno. Gosp. Borštnik {Cartouche-Walldorf) igral je, kakor vselej mojster-ski; isto se mora reči tudi o gospej Borštnik-Zvonar-jevi (gospa pl. Neufeld). G. Danilo (Rassler) pa je včasih vendar-le malo preveč pretiraval, kar dvojimo, da bi bilo primerno. Res ima igralec v glumah in tudi v jednodejanskih veseloigrah čisto drugačno nalogo kot na pr. v resnih ali tudi daljših veseloigrah. A nekako srednjo pot varovati je treba kljubu temu in iz smešne uloge ni smeti napraviti naravnost karikature. Igra ni, da bi rekel kaj posebnega in priznanje s strani občinstva ni veljalo pisatelju, temveč izključno le igralnemu osobju. — Zatem pela se je drugič v letošnji sezoni Mascagni-jeva klasična opera „Cavalleria rusticana". Kakor samo ob sebi umevno, ima le-ta na vrhuncu moderne operne glasbenosti stoječi umotvor v sebi veliko privlačno silo in gledališče je bilo popolnoma razprodano: opazili smo mej poslušalci tudi precej nemškega občinstva. — Jednak materijelnemu ie bil povsem tudi moralični vspeh. Gospica Leščinska (Santuzza), gospica Rihova (Lola), g. Beneš (Turiddu), gospica Nigrinova (Lucia) in gosp. Nolli (Alfio) vsi so pripomogli k lepemu vspehu. O gospici Rihovi dejali smo uže zadnjič, da ima jako simpatičen, prikupljiv glas. Manjka jej sicer še nekoliko igralske routine — no, to je na-' posled za opero brez večjega pomena. Hvale vredno je/ tudi, da poje slovensko. Istotako velja tudi o g. Benešu, kar smo dejali v poročilu o Blodekovi operi „V vodnjaku". — V cerkvenem zboru pel je jako točno oddelek pevskega zbora „Glasbene Matice". — Scenerija bila je povsem primerna in napravila je na občinstvo najbolji vtis. Obžalovati je, da se nekaterniki — vzlasti v parternem stojišči in na galeriji — še sedaj niso odvadili ploskati mej opero in tako motiti igro ter napravljati i pevskemu osobju i orkestru — največ pa seveda kapelniku, ki ima uže itak dovolj mučno stališče — neprilike. Burno odobravanje in ploskanje ob koncu igra bilo je pač le zasluženo priznanje. — Prihodnja predstava bode v soboto 21. t. m. —a— (Volilni shod v Sevnici.) Volilni shod bode v nedeljo dne 22. t. m. popoldne ob 3. uri v Sevnici, Poročala bodeta svojim volicem g. državni in deželni poslanec Miha Vošnjak o svojem delovanju v državnem zboru in g. deželni poslanec Jerman o svojem delovanju v deželnem zboru. Pri tej priliki predstavil se bode tudi volicem kandidat za deželnega poslanca, ki ga volijo mesta in trgi celjske mestne skupine, g. dr. Juro Hrašovec iz Celja. Želeti je mnogoštevilne udeležbe od strani dotičnih volilcev. (S Konjic.) Dodatno k poročilu o občnem zboru katol. pol. društva v Konjicah („Slov.a št. 238.) se nam še poroča, da je g. drž. poslanec Robič tudi poročal o nameravanem osebnem davku in o splošni volilni pravici. Obetal je, se potegovati za to, da se kmetom ne prikršijo pravice in ne naložijo nova bremena. Prva postava, o ka-terej je pa g. poslanec Vošnjak poročal, ima nemški naslov o „Ehemeldzettel" slovenski bi se jej moralo reči: "postava o ženitbenskih zglasnicah ali zastran omejitve prostih ženitev". (Imenovani) so poštnimi asistenti v tržaški poštni direkciji gg. poštni praktikantje: Josip Gruden, Karol Kune, Alojzij Lindtner, Alojzij G r e g o r i č. (Pri prihodnji seji občinskega sveta) ljubljanskega pride na dnevni red, kakor čujemo, tudi reorganizacija mestnih uradov, oziroma imenovanje uradnikov za razpisane službe. — Ker smo o svojem času že omenjali, da je na pr. goriški in dunajski magistrat na dotično prošnjo zboljšal plače nižjim mestnim, kakor tudi pis. pomožnim uradnikom in slugam, bilo bi pač na mestu, da se o tej priliki stori tudi v Ljubljani za imenovane služabnike kaj jednacega,ker so itak potrebni, če ne še bolj, — kaKor po drugih glavnih mestih. Na to zadevo opozarjamo tedaj gg. mestne odbornike. (Iz Šmartnega,) 19. oktobra. Danes ob 11. uri pripeljali so truplo pokojnega Rudolfa barona Apfal-trerna iz graščine Krope na Germače, kjer je bilo danes popoludne na litijskem pokopališču položeno v lastni grob. (Nalezljiva bolezen.) V Vipolžah na Goriškem širi se neka vrsta epidemične bolezni med otroci. Pretečeni teden v petek pokopali so tri otroke, v soboto zopet tri. V soboto jih je zbolelo vnovič 20. Zdravniki niso še na čistem s kakovostjo nove bolezni. (Revizija davčnega katastra.) Poslanec dr. Gregorec je predložil državnemu zboru peticijo ptujskega okrajnega zastopa glede revizije zemljiško-davčnega katastra. V peticiji se omenja, da so se lani občinam poslale vpraševalne pole, v katere občine zapišejo cene pridelkom; da se bode na te cene oziralo pri novi uredbi davkov. Te pole se pa ne ozirajo na ceno pšenice, rži, ječmena iu ov3a. Ker se sedaj na Štajerskem žito skoro nikjer na semnjih ne prodaja, določuje še žitna cena po ceni raa žitni borzi v Gradcu. Žito v Gradcu je pa mnogo dražje nego na kmetih ker se ceni mora prišteti prevažanje in užitnioski davek. Pravilno torej ni, če se te cene jemljejo za podlago pri določitvi davkov. Zatorej prosi okrajni zastop, da bi se § 24 zakona z dne 24. maja 1869 tako premenil, da bi tudi za pšenico, rž, ječmen in oves občine cene vpisovale v vpraševalne pole. (Duhovne vaje učiteljev na Velehradu) „Slo-venec" je že poročal, da se je duhovnih vaj od 27. do 30. avgusta t. 1. udeležilo 110 učiteljskih močij. Danes spopolnujemo ono poročilo 8 tem, da je bil med udeleženci 1 okrajni šolski nadzornik, 2 voditelja meščanskih šol, 2 meščanska učitelja, 1 gimnazijski pomožni učitelj, drugi pa so bili učitelji raznoterih kategorij, med njimi 1 nadučitelj, kateri je pripeljal saboj vse učitelje svoje šole. Vsi udeleženi so bili Slovani, niti jednega Nemca ni bilo med njimi. Vodil je duhovne vaje č. o. Janez Evang. Oibulka iz Jezusove družbe. — Slovenski učitelji! Prav radi se ozirate na svoje tovariše v Češki in Moravski in pogostokrat povdarjate slovansko vzajemnost. Glejte prelepi izgled, katerega vam dajejo vaši vrli sobratje! Posnemajte jih, da bomo o prihodnjih počitnicah tudi poročali o duhovskih vajah slovenskih učiteljev v Ljubljani. Vsi pravite, da ste zvesti sinovi vernega slovenskega naroda. Lepši b tega pač ne mogli v dejanji pokazati, nego če posnemate svoje brate v slovanskem Velehradu. Pogum torej! Katoliška neustrašenost bodi vaše geslo ! (Hrvaško trgovsko društvo „Merkur".) To važno društvo se namerava preosnovati. Najame si večje prostore, koder si napravi društveno čitalnico in knjižnico in poleg tega še stalno zbirko uzorcev blaga. Srečna misel! Otvori tudi večerni tromeseč ni tečaj za pouk v knjigovodstvu, stenografiji in tujih jezikih. V društvu se prirede često predavanja iz raznih strok narodnega gospodarstva, razprave o trgovsko-obrtnih vprašanjih in utrdi se pevski zbor. Velike važnosti je tudi name-ščevalni odsek v društvu, ki bo brezplačno posredoval pri izpraznjenih mestih. V preporuih vprašanjih mej trgovci in osobjem bo društvo rado na zahtevo razsojevalo. Izdalo bo, če bo odziv ugoden, svoj vestni k; sicer bo pa prijavljalo svoje vesti v hrvaških dnevnikih. Utemeljitelj društva vplača 100 kron, podporni udje najmanj 12 kron na leto, redni udje pa poleg vpisnine 2 kron Ietnino 12 kron. Tako društvo je velikega pomena. S krščansko - socijalnega stališča moremo le izreči čim najtoplejšo željo, naj bi tudi s 1 o v e n s k i t r g o v c i stopili na dan z j e d n a k i m društvom, da zacelijo razkosanost, katero je t u d i v n j i h o v e m stanu provzročil — liberalizem! (Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti.) Jezikoslovno - zgodovinski odsek ima danes dne 18. t. m., ob 5. uri popoludne, javno sejo, pri kateri bere g. Ivan Tkalčič svojo razpravo o vrlo zanimivem predmetu: „0 zagrebški trgovini v stari dobi." (Shod hrvatske duhovščine.) Predvčeraj ob 10. uri dopoldne je bil v župnišču pri sv. Marki v Zagrebu shod subarhidijakonov in župnikov zagrebške nad-škofije. Župnik daruvarski č. g. Tadic je zbor po zdravil in omenil, da ima shod namen posvetovati se, kaj je storiti, ker se še vedno ne imenuje nadškof za zagrebško nadškofijo. Potem se je župnik siseški č. g. Konig volil predsednikom in č. g., dr. Volovič namestnikom. Predsednik je prečital dve adresi, jedno pisano v hrvaščini na cesarja in kralja Franca Jožefa, druga v latinščini na papeža Leona XIII. V obeh se pravi, da se za zagrebškega nadškofa imenuje kak vreden duhovnik in sin naroda hrvatskega. Adresi sta se vsprejeli z malimi spremembami iu izvolila se je deputacija, ki dne 22. t. m odpotuje iz Zagreba in lastnoročno izroči adresi cesarju in papežu. Narodno gospodarstvo. Istrijska vinska zadruga. .Slovenec" je že naznanil, da se je osnovala v Istriji zadruga vinorejcev. Ta zadruga je od vlada že potrjena ter je pričela že poslovati. Namen zadruge je, pospeševati vinarstvo. Zadruga bode sku-povala in prodajala grozdje in vino. Napravila bode skladišča za vino, zasajala vzorne vinograde. Udom pa, ki ne bodo hoteli prepustiti zadrugi svojega vina za prodajo, bode pa priskrbovala dobrih in zanesljivih kupcev. Kdor bode hotel zadrugi pristopiti, bode moral vzeti najmanj jeden delež za sto goldinarjev. Od svojega deleža bode dobival obresti po 6 od sto in zraven še dividendo ali delež Čistega dobička. Ko bi pa imela zadruga zgubo, udje seveda obresti nič ne dobč, zamorejo celo zgubiti delež. V najhujšem slučaju, ko bi zadela zadrugo posebna nesreča, so dolžni, še jedenkrat toliko doplačati, kolikor znaša delež, oziroma deleži, ako jih ima kdo več. Zadruga je namreč osnovana na omejeno jamstvo. Vse posle zadruge vodi pet odbornikov, katerih poslovanje nadzorujejo trije pregledovalci. Vsako leto mora odbor sklicati glavni zbor. Ko bi bila potreba, zamorejo udje se večkrat sklicati k občnemu zboru. V nujnih slučajih imajo pregledovalci ali nadzorniki pravico, sklicevati občni zbor. Istrijski domoljubi so z osnovo te zadruge ugodili tako željam producentov-vinorejcev, kakor tudi željam konsumentov, oziroma kupovalcev. Priprosti kmet dostikrat ne more po pošteni ceni prodati dobre vinske kapljice. Kupea ni, ker je morebiti preoddaljen od ceste in železnice, zatorej ponudi svoje vino kakšnemu prekupcu, ki seveda išče le svojega dobička. Sedaj bode pa vinorejec vedel, kam da lahko vselej svoje vino proda, ne da bi bil opeharjen. Zadruga gotovo ne bode stiskala in odirala že tako revnega kmetiča. Vinorejec bode pripeljal vino do najbližjega skladišča in potegnil gotov denar. Pomagano bode pa tudi kupovalcem. Vsak gostilničar ne utegne iti v Istrijo. Ako potrebuje samo nekoliko hektolitrov vina, se mu tudi ne splača. Do kmetov samih se ne more obrniti, ker dostikrat ne ve niti za uaslov, in če v4, mu dosti ne pomaga, ker navadno v Istriji posamezni le malo vina pridelajo. Kdor ga količkaj naroči, bi ga moral naro- čiti pri dveh ali treh posestnikih. To je pa prenerodno, zatorej se rajši obrne do kacega prekupca, ki je navadno Italijan in od njega naroči vino, ki je pa dostikrat že popravljeno bilo. Sedaj se bode pa lahko sleherni obrnil na zadrugo, katera mu bode pošteno postregla. Saj bode morala že, da si dobro ime pridobi in ohrani, vedno postreči s pošteno, pristno kapliee. Iz tega lahko spoznamo, da bode vinarska zadruga silno koristila na vse strani. Potreba bi bila, da bi se tudi na Dolenjskem osnovala taka zadruga. Saj so razmere za dolenjske vinogradnike dovolj žalostne. Mnogi, ki so oddaljeni od železnice, vina niti prodati ne morejo. Nasproti bi pa marsikateri rad kupil Dolenjea, pa ga še za drag denar dobiti ne more. Posebno bi ugajalo duhovnikom, ako bi 8e osnovala taka zadruga. Kolikokrat je duhovnik-žnpnik v dvomih, če je vino, katero mu vinski kupec ponuja, pristno ali ne. Saj i je znano, kako da se dandanašnje vino lahko ponareja, da ga dostikrat še kemiki ne spoznajo. Poštenja je pa malo, zlasti pri vinskih trgovcih. Ko bi pa bila na Dolenjskem vinska zadruga, pri kateri bi bili tako pri odboru, kakor tudi pri nad-zorovalnem svetu vmes tudi nekateri duhovniki, bi ne imeli duhovniki po Gorenjskem in Notranjskem toliko skrbij pri naročevanju vina. Ako se ne bode osnovala zadruga, bode treba misliti na to, da se kupi ali pa vzame v najem kak velik vinograd, katerega nadzorstvo bi imel kak red ali vsaj kak duhovnik. Iz tega vinograda naj bi dobivala vsaka farna cerkev toliko vina, kolikor se ga potrebuje za svete maše. Vsak cerkveni predstojnik bode po 5 ali pa tudi po 10 kr. dražje plačal jedeu liter, da bode le prepričan, da dobi pristno blago. Take vinograde, ki se obdelujejo pod nadzorstvom kacega reda ali kake kongregacije, imajo tudi po druzih deželah. Naj bi merodajni krogi tudi pri nas začeli na to misliti! Cerkveni predstojniki jim bodo iz dna srca hvaležni. Liga -f- 62. Telegrami. Tolmin, 19. oktobra. Včeraj osnovala se je tolminska posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Dunaj, 18. oktobra. Klub zjedinjene levice razpošilja jednoglasno sklenjeno izjavo, v kateri pravi, da v vladnem načrtu o spremembi volilne pravice vidi veliko nevarnost za meščanski in kmetski stan, posebno pa za nemški narod. Klub je pripravljen, delavcem pripraviti takojšnje zastopstvo, sodelovati pri občni volilni reformi z razširjeno volilno pravico z jamstvom za koristi mestnega in kmetskega srednjega stanu pri pomnožitvi števila poslancev. Izjava se izreka z nevoljo o postopanju vlade, katere program je obe- tal, da bode ovirala premembe narodne posesti. graja, da je vlada predložila volilno reformo, ne da bi bila zaslišala parlamentarne stranke in poklicane ljudske kroge, kar je proti naravi stvari in parlamentarnim običajem, po kakeršnih se ravnajo v druzih deželah. — Izjava poljskega kluba pravi, da klub nikakor ni proti vsakemu razširjenju volilne pravice in izjavlja, da se klub z ozirom na državne in politične koristi in z ozirom na avtonomistična načela ne vjema z vladno predlogo. Dunaj, 19. oktobra. Konservativni, poljski in levičarski klub so jednoglasno sklenili resolucije, da so za pravično razširjenje volilne pravice, da pa ne morejo pritrditi vladnemu predlogu, kakoršenje zdaj. Rim, 18. oktobra. Giolitti je imel velik političen govor pri banketu v Drouersu. Razvil je vladni program, priporočal liberalcem, naj bodo pozorni in jedini. Kodanj, 18. oktobra. Vsa ruska carska rodbina in pa waleška princesinja s hčerami so odpotovali. Bremen, 18. oktobra. Cesar je bil pri odkritju spomenika cesarju Viljemu 1. Pri banketu je imel govor. Zvečer je odpotoval v Berolin. Tarent, 18. oktobra. Angleški in italijanski častniki odšli so danes na lov in so se zvečer povrnili v Tarent. 50.000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomoške 50krajcarske loterije. Častite čitatelje opozarjamo, da je žrebanje že dne 26. oktobra. Tujci. _ 17. oktobra. Pri Maliču: pl. Weittenhiiller; dr. Hinterstorsser; Franki, potovalec; Liiwy, Polacek , Fuchs, Haas, Strasser, Miillner, Sonnensehein, Zuringer, Glas, trgovci, z Dunaja. — Erlieb, potovalec, iz Prage. — Bauer, trgovee; Janausehek in Scbneidler iz Urna. — Hiibel, železniški nadzornik, iz Beljaka. — Peterssohn, inžener, iz Gradca. — Pilosere, nadporočnik, iz Gorice. — Kaplja iz Litije. — Koller iz Gradca. — Verderber, trgovee, iz Trsta. — Pritz iz Zagreba. £ri Slonu: Stransky iz Nahoda. —. Hilfreich ; Klutz ; Trautner, trgovec; Pollak in Pordes, potovalca, z Dunaja. — Pokorny, major v pok., iz Celja. — Gregora iz Ljubljane. — Fertin, kurat, iz Begunj. —^Neuman iz Maribora. — Sehuhran s Francoskega. — Pleše z Reke. — Križaj, župnik, iz Prema. — Schlager z Gorenjskega. — Globočnik iz Kranja. — Glassl, potovalec, iz Dun. Novega Mesta. — Schinolka, potovalec, iz Prage. Pri avstrijskem, caru: Lebar, mizar, in Verhunc, pivovarnar, iz Bleda. — Hricar iz Divače. — Rant, trgovec, iz Polhovega Gradca. — Poschinger. inžener, iz Gor. Borovelj. . Pri bavarskem dvoru: Tomitsch, dijak, in \Volsegger, profesor, iz Kočevja. — Josip in Marija Rankl; Perz, po-| sestnik, iz Slovenske Vasi. — Slider, uradnikova soproga, in | Barletz iz Beljaka. Pri Juinem kolodvoru: Ortolani, vinotržec, iz Trsta. — Kotzbeck, notar, iz Vipave. — Seheibel, s soprogo, iz Budimpešte. — Grofnauo iz Bosne. — Juvančič iz Črnomlja. Vremensko sporočilo. Cas Stanje opazovanja zrakomera v mm 18 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. h. zveč. T33-8" 733 0 736-3 toplomera po Celziju Veter 7 6 17-8 160 brezv. zm. jzap. Vreme k- V L. = 3 -g