PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Abbnpoas,p=l,aečigmvpp=0,ovin' Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 298 (13.529)
Trst, sreda, 27. decembra 1989
Fronta za narodno rešitev že imenovala novo začasno romunsko državno vodstvo
Skupaj z dikatorjem ustrelili tudi ženo Eleno - Položaj v Romuniji se počasi umirja Tudi SZ in ZDA priznali novo državno vodstvo - Humanitarna pomoč prihaja od vsepovsod
BUKAREŠTA — Romunska televizija je včeraj zgodaj popoldne predvajala zadnje posnetke Nicolaea Ceausesca in njegove žene Elene, preden so ju po obsodbi na smrt ustrelili. Na televizijskem zaslonu so lahko Romuni spremljali zadnje trenutke življenja nekdanjega diktatorja, pokazali pa so tudi posnetek Ceausescovega trupla (na sliki AP). Tudi včerajšnji romunski časopisi so čez celo prvo stran z velikimi mastnimi črkami objavili sporočilo Fronte za narodno rešitev, v katerem je rečeno, da je »izredno vojaško sodišče zaradi genocida, uboja 60 tisoč Romunov in uničenja romunskega gospodarstva obsodilo na smrt Nicolaea Ceausesca in njegovo ženo Eleno ter da je bila smrtna sodba že izvrše-na.«
Morda preseneča naglica, s katero je morda nova romunska oblast z enim zamahom hotela napraviti križ čez preteklost. Vprašanje je tudi, če je bila tako hitra eksekucija politično modra, vendar pa je treba razumeti ves gnev, ki je v tem zadnjem tednu dobesedno prekipel v srcih vseh Romunov. Novi romunski ministrski predsednik Petre Roman je tudi povedal, da so se za tako hiter proces in takojšnjo izvršitev smrtne kazni nad zakonskim parom Ceausescu odločili zato, ker naj bi »teroristične skupine pripravljale napad na vojaško oporišče, da bi osvobodile ne-
kdanjega diktatorja.« Roman je še dejal, da so prepričani o potrebnosti sprejete odločitve, »saj si najbrž zunaj Romunije še danes nihče ne more predstavljati kako gromozanski in izvežban represivni aparat je postavil na noge Nicolae Ceausescu.« Novi romunski ministrski predsednik je še povedal, da Fronta za narodno rešitev prevzema vso odgovornost za sprejeto odločitev in da so pri sojenju zakonskemu paru Ceausescu upoštevali vsa zakonska določila.
Medtem pa je Fronta za narodno rešitev že imenovala novo romunsko vlado. Za predsednika Fronte je bil imenovan Ion Iliescu, katerega je Ceausescu odstranil iz partijskega vrha, za ministrskega predsednika pa Petre Roman. Podpredsednik je Dimitru Mazilu, za obrambnega ministra pa so že pred nekaj dnevi imenovali generala Nicolaea Militara. Osnovna naloga novega vodstva bo zdaj formiranje nove upravne oblasti na vseh nivojih, predvsem pa ostaja prioritetni cilj, kot sta predstavniku jugoslovanske vlade Djukiču povedala predsednik Iliescu in premier Roman, likvidacija preostalih pristašev ustreljenega diktatorja, ki so se zdaj prelevili v teroriste, in pa čim hitrejša usposobitev gospodarstva, ki je bilo za časa vladavine starega režima popolnoma nefunkcionalno.
Novo romunsko vodstvo je doslej priznalo precej držav, med katerimi sta precej pohiteli
prav ZDA in SZ. Čeprav so v ZDA izrazili obžalovanje, ker proces proti Ceausescu ni potekal javno, pa je predstavnik Bele hiše izjavil, da bodo ZDA »podpirale novo romunsko vodstvo v boju za dosego napredka in demokracije.« Po drugi strani pa glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Perfilijev ni hotel komentirati ustrelitve Ceausesca in je dejal, da »vsak narod in vsaka država svobodno izbirata metode v revolucionarnem procesu in je zato, še posebej na hitro, težko realno ocenjevati taka dejanja, kot sta vojaški proces in takojšnja izvršitev smrtne kazni. Bistvo vsega pa je v tem, da je romunski narod pokazal željo, da se reši diktatorskega jarma in pri tem ima vso podporo vseh sovjetskih narodov in najvišje oblasti.«
Ob izjavah podpore pa od vsepovsod prihaja tudi humanitarna pomoč, s katero naj bi rešili najosnovnejše potrebe po zdravilih, hrani in obleki. Položaj v državi se počasi umirja, pa čeprav se posamezni pripadniki nekdanje Sicuritate še skrivajo ter pobijajo vojake in civilne prebivalce. V Bukarešti in tudi v mnogih drugih romunskih strelih še vedno odmevajo posamezni streli, vendar pa postaja vedno bolj jasno, da se bliža dan, ko bo romunsko ljudstvo lahko brez strahu proslavilo zmago nad četrtstoletno diktaturo.
V Ljubljani ustanovili borzo
vrednostnih
papirjev
LJUBLJANA Kolo zgodovine se je zavrtelo v 66 letih. Toliko je namreč preteklo od ustanovitve prve jugoslovanske borze v Ljubljani do ustanovitve prve borze v tem mestu v novi Jugoslaviji. Za razliko od tedanje, ki je bila obenem tudi blagovna in valutna, bo včeraj ustanovljena le borza vrednostnih papirjev.
Ustanovitelji jugoslovanske borze vrednostnih papirjev, delniške družbe Ljubljana so banke in druge finančne ustanove. Do včeraj je ustanovitveni kapital v razpisani vrednosti 200 delnic po 100 milijonov dinarjev vpisalo 23 jugoslovanskih bank v vrednosti 15,2 milijarde dinarjev (152 delnic), soglasje za pristop k ljubljanski borzi Pa imajo tudi od Tržaške kreditne banke, kar naznanja začetek njenega Poslovanja prek jugoslovanskih meja.
Vršilec dolžnosti direktorja borze Draško Veselinovič ob imenovanju ni hotel biti ravno pesimist glede poslovanja borze (naj spomnimo, da je tudi Pri predvojni ljubljanski borzi od njenega ustanovnega zbora do začetka Poslovanja preteklo leto dni), vendar Pa se ni mogel izogniti nekaterim problemom, ki jih bo morala razrešiti drsava, da bo borza kot najrazvitejša in-, štitucija trga kapitala tako tudi delovala. Gre za vprašanja usode inflacijskega problema in z njim povezano tečajno politiko in politiko obrestnih mer, lastnine, pravilno vrednotenje yrednostnih papirjev, ki jih bodo izdajala podjetja, z eno besedo, za zadostno količino borznega blaga (vrednostnih papirjev) v pravih pogojih tržnega gospodarstva.
Borza bo delovala na celotnem jugoslovanskem ozemlju in v tujini, toiela bo dve vrsti kotacij vrednostnih Papirjev (boljših in slabših), poleg bank in drugih finančnih organizacij, ki so lahko tudi ustanoviteljice, pa so Udeleženci na borzi lahko podjetja, družbeni skladi in druge pravne osebe. Občani so lahko obiskovalci, posle Pa lahko izvajajo prek pooblaščenih inštitucij. Borza bo objavljala t.i. Yuix, Jugoslovanski indeks, ki bo predstavil gibanje tečajev najpomembnejših fednostnih papirjev, transakcije, sklenjene na borzi pa bodo morale biti Poravnane najkasneje v roku štirih de-
General je izigral Busheve vojake, ki so ga zaman lovili po Panami
Noriega se je zatekel na papeški nunciat Američani že zahtevali njegovo izročitev
PANAMA General Antonio Noriega (na sliki) je klonil, ni pa padel v roke ameriških vojakov, ki so ga zaman lovili že nekaj dni. V nedeljo se je s svojim osebnim avtomobilom pripeljal do sedeža papeškega nunciata v Ulici Italia v Panami.
Zastopnike vatikanske diplomacije v državi, v kateri je do nedavnega igral vlogo voditelja, je zaprosil za azil, ki so mu ga tudi dali. Američani niso bili navdušeni'nad dejstvom, da jih je Noriega izigral, vendar so kljub temu pozitivno ocenili to, da je sedaj »osamljen begunec«.
Papeški nunciat v Panami je v zadnjih desetih letih večkrat pomagal Noriegovim nasprotnikom, da so zapustili državo, tokrat pa je generalova prošnja po pomoči sprožila diplomatsko afero med ZDA in Vatikanom. Američani so namreč •javili nunciatu, da bodo zahtevali izročitev generala, ki bi mu morali soditi v Miamiju, kjer ga je tamkajšnji sodnik obtožil dolgoletnega trgovanja z mamili in izkoriščanja javnega položaja v zločinske namene.
Noriega je izrazil željo, da bi s statusom političnega azilanta smel zapustiti Panamo in se zateči v Španijo ali Kubo. Španija je sporočila, da izroča Američanom osebe, ki so osumljene trgovine z mamili, zato bodo španska vrata ostala za
Noriego zaprta. Tudi Kuba, ki je v prejšnjih dneh odločno kritizirala napad ZDA na Panamo, je sporočila, da ne bi rada prištevala generala med svoje goste. Včeraj zvečer se je razvedla vest, da bi se lahko Noriega zatekel v Santo Domingo, kjer živi ena njegovih hčera Sandra.
Ameriški vojaki so obkolili sedež papeškega nunciata, prav tako pa tudi kubansko, libijsko in špansko veleposlaništvo. Obrambni minister ZDA Cheney je izjavil, da bodo vojaki skušali aretirati Noriego, čim bo general zapustil nunciat, in je tudi zavrnil možnost, .da bi ZDA dovolile Noriegi, da zapusti Panamo.
Položaj v Panami se je vsekakor bistveno izboljšal. Oboroženih spopadov ni več, glavno mesto Paname pa je popolnoma ohromljeno. Javnih prevozov m, primanjkuje bencina, ker so vojaki uničili vse črpalke, na tone neodstranjenih smeti pa bi lahko postale vir epidemij.
Umrl pisatelj Samuel Beckett
NA 9. STRANI
V Sežani prireditev Naš športnik 89
MS	.1961:
miKM vi',!
!■:«*! kilPiR ;Ai-.t nkiitlll iiimilN
SEŽANA — V sežanski športni hali, v kateri se je nabralo kar lepo število ljudi, so včeraj zvečer slovesno podelili priznanja Naš športnik 1989 najboljšim športnikom in športnim delavcem na Primorskem in v zamejstvu. Prireditev, ki je letos dosegla svojo šesto izvedbo, prirejajo Novi Matajur, Primorske novice, Primorski dnevnik, Radio Koper-Capodistria, Radio Trst A, TV Koper-Capodistria in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Prireditev sta v neposrednem prenosu prenašala Radio Koper-Capodistria in Radio Trst A.
Tako na Primorskem kot med Slovenci v Italiji je že dolgo let uveljavljen običaj, da se ob koncu leta nagrajuje tiste, ki so na telesnokulturnem področju dosegli najboljše rezultate. Pred šestimi leti pa so se novinarske hiše in ZSŠDI dogovorile, da bodo priznanja podeljevale skupno, da bi na ta
način prispevale k zbližanju aktivnih športnikov in športnih delavcev. Tako je nastala zamisel skupne prireditve, ki se odraža tudi v skupni prilogi Novega Matajurja, Primorskega dnevnika in Primorskih novic.
Prireditev je ena od redkih priložnosti za srečanje in za zbližanje med športniki in športnimi delavci, ki sicer delujejo v precej različnih okoljih. Ta razdvojenost prihaja do izraza tudi v dejstvu, da je prireditev sicer skupna, nagrajenci pa so izbrani ločeno, kajti Primorska izbira svoje »naj«, Slovenci v Italiji pa svoje.
Kljub temu pa je prireditev pomembna, kot dokazuje vsakoletni odziv publike in športnikov. In tako je bilo tudi tokrat. Ob koncu so bili vsi, nagrajenci in nastopajoči, pa tudi prireditelji nagrajeni s toplim aplavzom, čeprav vse ni teklo tako brezhibno kot bi bilo pričakovati.
NA 10. STRANI
Papež se je spomnil tudi vseh žrtev romunske represije
V božični poslanici Janeza Pavla H. goreč poziv za sožitje in boljši svet
RIM — V tradicionalnem božičnem voščilu vernikom se je papež Janez Pavel II. spomnil tudi romunske tragedije in izrazil solidarnost katoliške cerkve »narodu, ki je komaj stopil na pot svobode in demokracije, za seboj pa pušča ogromno število žrtev«. V sporočilu »urbi et orbi« pa se je papež spomnil tudi na vse, ki so umrli in še umirajo v preštevilnih spopadih in bratomornih vojnah širom po svetu, spomnil pa se je tudi na žrtve rasnega in ideološkega razločevanja. »Ta pot vodi samo v samouničevanje, medtem ko svet teži k odpiranju, bratstvu in sožitju med narodi,« je še opomnil papež Wojtyla.
V papeževem sporočilu je tudi rečeno, da kljub dobri volji ljudi, na tisoče najrazličnejših beguncev ne dobi primernega zatočišča, etnične in verske manjšine nimajo ustrezne zaščite in se zato ne morejo razvijati ter uresničevati svojih najosnovnejših zahtev. Papež pa je opozoril tudi na vse tiste sloje prebivalstva, ki so primorani živeti na robu družbe zaradi njene naraščajoče brezbrižnosti. Kot že v svoji
zadnji poslanici pa se je papež Wojty-la tudi ob božiču dotaknil ekološkega vprašanja, ko je dejal, da človek dan za dnem nepopravljivo posega v naravo in razbija njena ravnovesja.
Papeževa božična molitev in prošnja pa se je nanašala predvsem na človekova čustva: namesto sovraštva, sebičnosti in brezbrižnosti naj se v človeška srca naselita strpnost in ljubezen, človeštvo pa naj se zavzame tudi za to, da bo končno prišlo do zmanjšanja orožja povsod po svetu. Posebno goreče voščilo pa je namenil »naši stari Evropi, ki naj dokončno odpre svoja velika vrata vsem, ki potrebujejo pomoč, še zlasti sedaj, ko se je otresla režimskih spon in svobodneje zadihala«.
Na sliki (telefoto AP): Janez Pavel II. govori več desettisočglavi množici na Trgu sv. Petra. Televizijski prenos božične poslanice iz Vatikana je prenašalo 47 držav, med temi tudi Češkoslovaška, papež pa je izrekel voščilo v 53 jezikih
Štiri leta zapora za Abdiča
BIHAČ — Predsednik velikega senata višjega sodišča v Bihaču Rifat Konjič je včeraj sporočil kazni, ki so jih izrekli udeležencem oziroma obtoženim v razvpiti Agrokomerčevi aferi. Prvoobtoženega Fikreta Abdiča so obsodili na štiri leta zapora, hkrati pa so mu za dve leti prepovedali opravljati funkcijo predsednika poslovodnega odbora Agrokomerca.
Alijo Aleševiča so obsodili na dve leti zapora, Josipa Grgiča na poldrugo leto, Imseta Junuzoviča in Muja Viko-viča so obsodili na leto zapora, Ibrahimu Ičanoviču so prisodili leto in pol zapora, Muhamedu Aslanagiču 13 mesecev, Nadi Omerdič, Maliku Pozder-cu in Asimu Kajtezoviču pa po šest mesecev zapora. Na pogojne šestmesečne zaporne kazni so obsodili tri udeležence afere, dva pa so oprostili-Vse obtožene so oprostili obtožbe kontrarevolucionarnega delovanja ter kaznivih dejanj, ki naj bi jih, kot je bilo zapisano v obtožnici, storili v poslovanju s tujino.
Markovičeva vlada nekoliko popustila pri zakonu o plačah
BEOGRAD — Markovičeva vlada je morala popustiti pri delu svojega paketa ukrepov: da ne bi tvegala zrušitve celotnega programa, je popravila zakon o plačah v toliko, da bo mogoče pred zamrznitvijo upoštevati tudi del decembrske inflacije. Odbor zvezne skupščine za družbenoekonomske odnose je včeraj po večkratnem glasovanju naposled potrdil popravljeno različico vladinega predloga: večina zaposlenih bo novembrsko osnovo lahko povečala za 20 odstotkov, s tem da so omogočeni dodatni popravki za tiste delavce, ki so imeli nižje plače od republiškega poprečja. Glasovanje je uspelo šele po odločnem opozorilu podpredsednika zveznega izvršnega sveta Živka Pregla, da vlada ne more več stati za programom, če bi delegati izsilili večje odstopanje od Markovičevega predloga glede plač.
Največji pritiski, ki so za povrh politično vodeni in koordinirani, prihajajo sicer iz Srbije. Poleg opozorilnih stavk ob zasedanju zvezne skupščine, na katerem je Markovič predstavil program reforme, se domala vsak dan vrstijo »spontani« protesti delavcev nekaterih večjih tovarn. Tako so v ponedeljek pred zvezno skupščino prikorakali delavci gradbenega podjetja Rad, ki so zahtevali 100-odstotno povečanje plač, kar so jim tudi ugodili. Za nameček so izposlovali odstop vodstva in prekinitev financiranja nogometnega kluba z njihovim imenom. Odstopilo je tudi vodstvo tovarne hidravličnih naprav v Trsteniku, kjer so delavci prav tako zarobantili zaradi predvidene zamrznitve plač. Srbski samoupravljalci imajo, kot rečeno, ves čas podporo političnih struktur, na čelu s sindikatom, kjer poudarjeno opozarjajo, da Markovičev pogram tepe samo revne, bogati (Slovenija in Hrvaška) bodo pa še bolj bogateli. Podobne izjave je bilo slišati tudi na sestanku 650 delegatov beograjskih podjetij, ki so se odločno izrekli proti zamrznitvi.
Druga fronta pa se Markoviču odpira v Bosni in Hercegovini, kjer igrata sindikat in vodstvo vlogo pomirjevalcev, ki prepričujejo delavce, naj ne stavkajo in razdirajo reformnih ukrepov. Toda stiska, v kateri so se znašli tisoči, je močnejša od političnih argumentov. Včeraj so tako zasedli bosansko skupščino železarji iz Ilijaša, ki zahtevajo višje plače in perspektivo za svoje podjetje, ki se utaplja v izgubah.
Kaže, da pa tudi jugoslovanski ekonomisti, ki so se pred dnevi zbrali na kongresu v Opatiji, niso najbolj navdušeni nad Markovičevimi načeli glede plač. V posebnem sporočilu so vladi svetovali prožnejši in bolj pravičen nadzor nad plačilnimi kuvertami, ker lahko pavšalno ukrepanje destimulira produktivnost, to pa bi kmalu postavilo na kocko celoten svežen ukrepov. (Z. Š.)
Centralni komite ZK Jugoslavije razpravljal o pripravah na kongres
LJUBLJANA — V centru Sava v Beogradu se je včeraj pričelo tridnevno zasedanje centralnega komiteja ZKJ, ki mora urediti še zadnja vprašanja pred izrednim partijskim kongresom, napovedanim za 20. januarja. Vendar prihajajo do izraza ostra sporna vprašanja, saj se včeraj niso mogli dogovoriti niti o dnevnem redu. Do spora je namreč prišlo, ker so zlasti Hrvati zahtevali, da morajo jugoslovanski komunisti najprej razčistiti lastne odnose in da je treba kot o prvi točki dnevnega reda razpravljati o mednacionalnih odnosih. Predlog ni prodrl in so to točko, ki je bila sprva na sedemnajstem mestu, črtali. Tema bo torej ostala za eno od glavnih vročih razprav na izrednem partijskem kongresu.
Na prvem mestu je bila zato formalna potrditev poročila o delovanju partije med kongresoma. Nato je zvezni tajnik Stefan Korošec obrazložil besedilo deklaracije, ki naj bi bila zaključni dokument kongresa in tudi podlaga za izdelavo novega partijskega programa.
O deklaraciji se v Jugoslaviji govori že nekaj časa. Presenetila je s svojo odprtostjo in še zlasti s tem, da jo je zvezno partijsko predsedstvo odobrilo in vključilo v predkongresno razpravo.
Tajnik Korošec je poudaril, da je treba sprostiti politično energijo, ki jo sedaj omejujejo nacionalistični spori, to pa je mogoče na-
rediti samo na temelju demokratičnega socializma, o katerem mora razpravljati štirinajsti kongres.
Edini način, da se Jugoslavija ohrani in prepreči njen razkroj, je razvoj demokracije, trga, človeških pravic, odprtosti v svet, da bi ustvarili vse to, pa morajo biti komunisti pripravljeni na zavezništvo s silami demokratične alternative. Brez Kopernikovega preobrata k državljanu, posamezniku, demokraciji, tržišču in najbolj sodobnim omikanim vrednotam je nemogoče ohraniti idejo socializma. Vsem je postalo jasno, da je odzvonilo realsocialističnemu, birokratskemu gospodarstvu, monizmu in kakršni koli obliki narodnostne neenakopravnosti. Osvobodili smo se iluzij o demokratičnosti in učinkovitosti simuliranega političnega pluralizma, slepila o stabilni družbi, v kateri se ne spoštuje človeka in njegove pravice.
Komunisti žele biti še nadalje pomembna in odločilna politična sila, toda to pravico morajo dobiti na demokratičnih tajnih in svobodnih volitvah, ob politični konkurenci. Naš cilj je oblast, toda oblast, ki služi človeku in katere poglavitna naloga je zaščita človekovih pravic, cilj je pravna država pod nadzorom javnosti.
V Evropo se Jugoslavija lahko vključuje samo uradno, prvi korak je pridružitev EFTA, zato pa je treba izpolniti ekonomske in poli-
tične pogoje. Korošec je v poročilu še omenil, da bodo v nekaterih republikah že letos zares demokratične volitve in da so zato deklaraciji dodali seznam prioritetnih političnih potez za uveljavitev merila sposobnosti, na temelju katere je edino mogoče zagotoviti zaupanje državljanov.
Deklaracija je torej izredno napredna in izraža poglavitne zamisli, ki so se uveljavile na slovenskem in hrvaškem kongresu. Tudi zato je pričakovati, da bo o njenih stališčih potekala širša razprava ali vsaj poskus prikaza dosedanje partijske politike že kot pričetek resnične demokratizacije.
V uvodu seje je predsednik Pančevski govoril tudi o dogodkih v Romuniji. Omenil je sodelovanje jugoslovanske partijske delegacije na romunskem kongresu, ko so povabili Geausesca in njegovo partijo, naj sodelujeta na kongresu ZKJ. Sedaj so povedali, da je jugoslovanska delegacija romunski kongres predčasno zapustila, ker naj bi bil stalinističen. Kasneje, ko je že prišlo do prvih spopadov, pa so vabilo preklicali. Slovenski komunisti so pravočasno odločno protestirali zaradi povabila romunske partije na kongres in niso hoteli imeti nobenih stikov z njo. Takrat so njihova stališča kritizirali, kot pravijo zdaj, pa je Ceausescu večkrat predlagal dvostranski partijski sestanek na vrhu, ki ga predsedstvo CK ZKJ ni sprejelo. (B. S.)
Hrvaški borci za večstrankarstvo
Intifada bo prerasla v »revolucijo« Izrael napadel libanonske komuniste
ZAGREB — Zveza borcev Hrvaške podpira ustanavljanje večstrankarskega sistema, saj je to sedanja resničnost, vendar se bo borila z vsemi silami proti tistim, ki v svojih programih in akcijah propagirajo mržnjo med narodi in razbijajo avnojsko Jugoslavijo.
To je bilo rečeno včeraj na sestanku predsedstva republiškega odbora Zveze borcev Hrvaške. Pooblastili so tudi delegacijo borcev v Saboru SR Hrvaške, da glasujejo za predlog novega zakona o družbenih organizacijah in združenjih državljanov.
TEL AVIV — V svojem 50. komunikeju enotno vodstvo palestinske intifade napoveduje, da bodo okrepili upor, ki bo prerastel v »revolucijo«. Višek naj bi dosegli 1. januarja, ko bodo praznovali 25-letnico ustanovitve Al Fataha, Arafatove organizacije v sklopu PLO. Revolucija pa se bo omejila na hupanje ob 13. uri in na petje palestinske himne ob 17., seveda bodo skušali organizirati še bolj množične protestne manifestacije na vseh zasedenih ozemljih.
Kakšen bo krvni davek take revolucije ni še jasno. Včeraj je pod streli izraelske soldateske izgubil življenje 27-Ietni Palestinec v vasi Džani-ja pri Ramalehu. Palestinski aktivisti pa so pri
Hebronu usmrtili nekega domnevnega kolaboracionista, nekega drugega pa ranili.
Za Izraelce pa je bolj zaskrbljujoč podatek, da se intifada širi tudi na ožje izraelsko ozemlje. V Galileji so tako zažgali avtobus s palestinskimi delavci, ki se z zasedenih ozemelj peljejo v Haifo na delo.
Izraelska vojska pa je včeraj vzela na muho oporišča libanonskih komunistov. Najprej so izraelske motorizirane enote prodrle 13 kilometrov globoko v libanonsko ozemlje in uničile oporišče v Nabi Zafiju v dolini reke Bekaa, kasneje pa je izraelsko letalstvo bombardiralo neko drugo oporišče libanonskih komunistov 37 kilometrov južno od Bejruta.
Ob obsodbi litovskega sklepa, da se loči od zvezne partije
Sovjetska partija v hudi zagati
MOSKVA — Plenum CK KPSZ ni sprejel nobenega konkretnega sklepa ob odločitvi litovske partije, da se loči od Komunistične partije sovjetske zveze. Omejil se je na sugestijo Mihai-lu Gorbačovu, naj čimprej odpotuje v Vilnius, in na priporočilo, da plenum v »doglednem času« ponovno razpravlja o tem vprašanju. Vsekakor pa je večina članov centralnega komiteja osvojila ponedeljkovo poročilo Mihaila Gorbačova, v katerem je odločno navedel, da sedanje sovjetsko partijsko in državno vodstvo, ne bo dovolilo razpada zvezne države.
»Svoboda ni anarhična samovolja, s katero se lahko pregazi vse družbene norme,« je poudaril generalni sekretar sovjetske partije in ocenil kot »nezakoniti« sklep litovske partije o ločitvi. Šef sovjetske partije je navedel, da so delegati za litovski kongres prejšnji teden dobili mandat »za perestrojko in ne za odvojitev partije«, niso imeli polnomočja od komunistov v republi-
ki, da KP Litve ločijo od KP Sovjetske zveze. Odločno je kritiziral sedanje litovsko vodstvo, ki je šlo tako daleč, »da pristaja na kompromise in odkrito koketira z nacionalističnimi in separatističnimi silami«. Mihail Gorbačov je tudi poudaril, da bodo storili vse v obrambi zvezne ureditve in enotnosti in »naj si torej nihče ne dela utvar glede namenov in sposobnosti zveznih organov«. »Mi izhajamo iz predpostavke,« je navedel Gorbačov, »da je avtonomija republiških partij možna in priporočljiva, toda v sklopu zvezne partije, tako kot so posamezne republike suverene v sklopu prenovljene federacije.«
Sovjetski partijski voditelj je nato ponovil svojo grožnjo, da bi lahko zakonsko razpustili separatistične in nacionalistične organizacije. »Ne smemo dovoliti, da bi demokracijo in glasnost iskoristili za ločevanje in ustrahovanje ljudi. Demokracijo je treba braniti brez takih špekulacij.« Za Gorbačova
je treba torej določiti meje, preko katerih se ne sme, ker bi v nasprotnem primeru taka dejanja rušila napore o ustanovitvi nove federacije in bi načela napore za uresničitev perestrojke. Sovjetski voditelj je obenem očital litovskemu partijskemu vodstvu, da je ostalo pasivno ob prebujanju nacionalizma in separatizma. Domnevno nesposobnost je še podkrepil s trditvami, da je v Litvi 6 tisoč ljudi vrnilo partijske iskaznice.
Gorbačov pa se nedvomno zaveda, da je položaj skrajno nevaren. Litovski komunisti so se odločili za tak korak, ker bi v nasprotnem primeru na prh hodnjih volitvah doživeli popoln poraz. Tega pa Gorbačov ni smel priznati, saj bi morebitni pristanek na litovsko »partijsko secesijo« sprožil neustavljivi plaz. Gorbačovu je torej za nekaj časa uspelo le zamrzniti položaj, zapleta pa ni rešil. Sedaj se bo moral soočati z litovskim ljudstvom, ki ne pristaja na diktate Moskve.
Manifestacija za Romunijo
Tajnik KPI Achtlle Occhetto se je v Rimu udeležil manifestacije v podporo borbi romunskega ljudstva proti komunističnemu režimu	(Telefoto A
Letošnjim znatnim podražitvam bo sledil v prihodnjem letu še pravi rafal drugih
Mednarodni denarni sklad odobril 710 milijonov dolarjev posojila Poljski
h poizvedovanja družbe Arthur Young
Italijanski podjetnik je ”žrtev birokracije46
RIM Pitna voda, železnica, zdravila: to so glavne tri postavke, ki so daleč največ prispevale k letošnjim navitjem administrativno določenih oziroma nadzorovanih cen v pahljači osemindvajsetih dobrin in storitev. Stroški za pitno vodo so se v primerjavi z lanskim letom (in deloma tudi zaradi učinkov lanskih podražitev) povečali za 14,449%, železniške tarife so se medtem povišale za 12,78%, cene zdravil pa za 12,45%.
Omenjenih osemindvajset postavk -med katerimi pa ni energetskih proizvodov - se je letos podražilo povprečno za 5,8%, torej za manj, kot je znašala doslej letošnja inllacija (okrog 6,6%). Ti poviški bodo seveda povzročili nove podražitve v letu 1990 in te naj bi po uradnih cenitvah dosegle celokupno 1,55%.
Na dnu lestvice, ki vsebuje ralal poviškov cen blagu in javnim storitvam, so telefonske tarife; te so edine, ki so ostale nespremenjene v primeri z lanskim letom. Blažjo podražitev smo zabeležili letos pri avtocestninah ( + 0,60%) in poštnih tarilah ( + 0,66%), medtem ko so navili cene polnomastnega mleka za 11,40% in jedilnih testenin za 7,73%, avtobusne in tramvajske vozovnice za 11,11%, muzejske vstopnice za 9,30%, hotelske storitve za 8,67% in tako naprej.
Glede energetskih proizvodov velja, da smo najobčutnejši povišek zaznamovali pri plinskem olju za ogrevanje (+12,50%) in za motorni pogon (+12,32%).
Omenili smo predvidene podražitve v letu 1990, zdaj pa si jih oglejmo: 1. januarja se bodo povečali stroški za plin ( + 0,70%) in za poštne pošiljke (približno +4%), obenem pa se bo povzpela televizijska naročnina - s
118.000	na 125.000 lir na leto za barvni televizor in s 94.000 na 120.000 za črno-beli sprejemnik.
Februarja bodo navili avtocestnino ( + 4%), prav tako februarja pa bo nastopil tudi prvi povišek železniških tari!, ki mu bo sledila do konca leta 1992 še vrsta drugih.
Julija se bodo podražile letalske vozovnice ( + 4%).
V prihodnjih mesecih se bo moral medministrski odbor za cene (CIP) spopasti z vprašanjem "prikrojitve" (torej podražitve) še telefonskih tarif, zdravil in polic za obvezno avtomobilsko zavarovanje (RCA). Vlada se medtem ubada s problemom, ali bi morda kazalo popolnoma sprostiti nekatere cene in tarife, ki so zdaj uradno določene oziroma nadzorovane; v poštev naj bi prišle predvsem cene sladkorja, mleka in hotelskih storitev, (dg)
NEW YORK — Mednarodni denarni sklad (IMF) je sklenil dodeliti 710 milijonov dolarjev posojila Poljski pod pogojem, da bo izvedla temeljite gospodarske reforme, kar je že obljubila. Kredit IMF naj bi zgladil pot še izdatnejši pomoči Poljakom iz zahodnih držav; pravijo, da bo šlo za več milijard dolarjev. Če se bo program pomoči varšavski vladi obnesel, bo lahko postal nekakšen vzorec, po katerem bi takšno pomoč v bodoče nudili tudi drugim vzhodnoevropskim državam, tako Bolgariji, Češkoslovaški, Nemški demokratični republiki in - še zlasti - Romuniji, ki so ubrale pot demokracije oziroma tržnega gospodarjenja. Predsednik poljske vlade Mazokiewcki je že naprosil parlament, naj v kratkem odobri gospodarski program, ki je bil izdelan sporazumno z IMF in ki predvideva med drugim ukinitev številnih državnih subvencij podjetjem. Čez čas bo Varšava prejela še kredit 1,67 milijarde dolarjev od Svetovne banke.
Dolar se slabša, marka pa boljša
NEW YORK — Dolar se je spet pocenil. V New Yorku je kotiral 1.274 lir in 1,7040 marke ZRN proti petkovim 1.281,25 lire in 1,7134 marke v Evropi oz. 1.279,50 lire in 1,7070 marke na petkovem fiksingu v New Yorku. V Tokiu je zeleni bankovec padel na 1,6975 marke in 142,37 jena. Povišanje japonske eskontne mere ni bistveno vplivalo na dolar, kar je bilo predvideno, dokazuje pa slabotni trend japonskega denarja.
Marka je seveda še zmerom močna in se bo še naprej krepila zaradi napovedi o gospodarski rasti ZRN spričo dogodkov na evropskem vzhodu.
RIM Kakšne so odlike in kakšne zapreke, ki označujejo priprave na evropsko tržno poenotenje 1993 pri italijanskih malih in srednjih podjetjih? Med odlikami je na prvem mestu trgovska dinamičnost, med zaprekami pa državna birokracija, ki ima naravnost zaskrbljujoče razsežnosti. To izhaja iz poizvedovanja, ki ga je po naročilu Zveze trgovinskih zbornic v Italiji opravila specializirana družba Arthur Young in pri tem stopila v stik z več kot 25.000 italijanskimi pa tudi francoskimi in španskimi manjšimi podjetniki.
Delo francoskih podjetij odlikuje velika skrb za strokovno usposabljanje kadrov, ki mu posvečajo zajetna finančna sredstva, kar sicer izrecno odreja zakon; pač pa dejavnost podjetništva otežuje prestrog davčni režim. Španska podjetja lahko še vedno računajo na nizko ceno delovne sile, z druge strani pa imajo opraviti, čeprav ne v takšni meri kot italijanska, s hudim birokratskim aparatom.
Kam usmeriti naložbe v vidiku leta 1993? Prednost gre trgovskemu sektorju in marketingu (41%), ki mu sledijo strategija (34%), tehnološke inovacije (30%) in upravljanje človeškega znanja oziroma sposobnosti (17%). Veliko paž-njo posvečajo intervjuvani krčenju proizvodnih stroškov, iskanju novih tržišč, kakovostni in tudi količinski bogatitvi prodajnih izdelkov ter diferenciranju konkurence.
Kako pa podjetniki zasledujejo te cilje? Prvenstveno s preustrojitvami in reorganizacijami (32%), spajanjem med tvrdkami (24%) in ustanavljanjem mešanih podjetij za nove trgovske sinergije (20%). Močno je občutena tudi potreba po dimenzijskem prilagajanju podjetij novi stvarnosti, ki jo bo označeval internacionalizacijski proces: 81% italijanskih anketirancev je izjavilo, da so poslovna pogajanja sposobni voditi v angleščini, kar je res zanimivo in v nasprotju z doslej prevladujočim mnenjem, češ da povprečen italijanski podjetnik ne obvlada drugega jezika kakor italijanščino.
Pred povišanjem špediterskih tarif
RIM — V ponedeljek, 1. januarja 1990, se bodo podražile tarife carinskih špediterjev. Povišek bo znašal 8 odstotkov in je bil izračunan na podlagi podatkov statističnega zavoda ISTAT o gibanju cen blaga in storitev v obdobju od začetka avgusta 1988 do konca oktobra 1989. Vest o navitju tarif je sporočilo finančno ministrstvo s kratkim komunikejem, ki je bil priobčen v Uradnem listu št. 299 z dne 23. decembra.
Italija še utrjuje gospodarske odnose z Bolgarijo in Madžarsko
RIM —- Rimski parlament je tik pred prazniki dokončno odobril zakona, ki ščitita in spodbujata italijanske naložbe v Kuvajtu in Madžarski. Istočasno se je senat povoljno izrekel o dveh podobnih zakonskih osnutkih, ki zadevata Bolgarijo in Filipine, ki pa ju mora seveda odobriti še poslanska zbornica. Vsi štirje zakoni predvidevajo vrsto posebnih klavzul, ki omogočajo varnejša vlaganja italijanskega kapitala v inozemstvu, kakor tudi tujih sredstev v Italiji. Za dosledno izvajanje in spoštovanje novih zakonskih predpisov bodo skrbele nalašč za to izoblikovane mešane nadzorne komisije.
Med omenjenimi štirimi državami je najkrepkeje prisoten v Italiji seveda Kuvajt, kar dokazujeta že samo petrolejska veriga Q8 in kar zajeten kuvajtski delež pri glavnici družbe IFIL iz Agnellijeve grupe. Sicer pa bodo zakonski predpisi v prvi vrsti pospešili trgovsko in siceršnje gospodarsko sodelovanje med Italijo in Bolgarijo ter Madžarsko, ki sta po zaslugi Gorbačovove perestrojke že itak skoraj na stežaj odprli vrata svojih tržišč zahodnoevropskim partnerjem.
agrar sn
IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA
TRST
Ul. Valdirivo 19
Tel. (040) 631900, 631846
Telex 460195
C
alpe-jadran - alpe-jadran - alpe-jadran - alpe-jadran - alpe-jadran
Krščanski demokrati odslej tudi v Kopru
KOPER — Slovenski krščanski demokrati so ustanovili svoj odbor tudi v Kopru - za obalno območje. Na ustanovitvenem sestanku pa je Lojze Petr-le, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov predaval o kristjanih po pol stoletja politične abstinence. »Nismo stranka (ker je pojem stranka kompromitirala partija), gibanje tudi ne (deluje premehko), zveza presplošno... Slovenski krščanski demokrati smo Ijduje, ki želimo kaj narediti iz krščanskega etosa,« je ob tej priložnosti povedal Lojze Petrle.
Ustanovili Zvezo enakopravnosti
KOPER—- V Kopru so ustanovili območno enoto (podružnico) Zveze za ohranitev enakopravnih občanov. Ustanovitve se je udeležilo kakih 40 ljudi, za predsednika so izvolili pravnika Radmila Jeciča iz Ankarana, za sekretarja Pa dr. Dušana Petroviča iz Kopra. Njihov namen je, da bi delovali na področju neenakopravnosti vseh vrst, da bi torej branili obča-pe pred krivicami, ki se jim godijo. Med drugim naj bi se vključevali v akcije za pridobivanje in ohranjanje enakopravnosti in svobode vseh narodov in narodnosti, ki so ogroženi z nacionalizmi in provokacijami. Po eni strani želi Podružnica delovati v okviru obalne SZDL, po drugi pa že zatrjujejo, da bi na spomladanskih volitvah radi nastopili samostojno (kot politična organizacija), morda tudi v koaliciji, zagotovo pa naj bi bili opozicija. Radmilo Jecič računa, da bi imeli samo na območju Kopra kakih sedem ali osem tisoč članov. Seveda se bodo morali odločiti v okviru katere organizacije bodo delovali, kajti sedanji zakon ne dopušča možnosti, da bi stranka nastopala znotraj druge stranke.
»Naši politični organizaciji ne gre za kakršenkoli revanšizem, ne bo preganjala in zapirala ljudi, ki so bili ali so še krivi, gre nam za resnico, da se popravi krivica, obsodbe nedolžnih, krivično odvzeta lastnina, da popravimo (kolikor se to še da) storjene napake tistim, ki so trpeli zaradi drugačnosti...« Zato se SKD zavzema za narodno spravo, kot enega pogojev za normalno politično dejanje. »Ne sprava kot moralno dejanje, ampak kot proces moralnega očiščevanja, v katerem bodo imeli mrtvi pravico do spomina, po krivici obsojeni pravico do rehabilitacije, izseljeni pravico do domovine... Popraviti bi morali zgodovinske učbenike, ki slikajo preveč črno-belo in sploh šolo očistiti ideologije.«
Lojze Petrle je menil, da je med kristjani še preveč strahu in zadržanosti do političnega delovanja, s tem pa prepuščajo odgovornost za skupno prihodnost drugim... Povedal je, da bo kongres konec januarja sprejel program SKD, da je zdaj v Sloveniji v tej organizaciji nekaj čez tisoč članov in da organizaciji ne gre toliko za množičnost, ampak za dobre člane. Ob ustanovitvi obalnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov, ki se ga je udeležilo kakih 40 ljudi, so se v Kopru zavzeli za revitalizacijo slovenske družine, za drugačno ovrednotenje materinstva, za boj proti splavu in za spremembo vrednot - denar usmeriti tudi v druge sfere, ki ne pomenijo samo materialnega pridobivanja...
V razpravi o aktualnih dogodkih v državi je Lojze Petrle menil: »Avnojske Jugoslavije je konec, ogrožena je materialna osnova Slovenije. Smo za to, da v Jugoslaviji skušamo urediti konfederacijo. Jugoslavija je dvakrat nastala v nenavadnih okoliščinah, narod ni imel nikoli priložnosti sam povedati, kako naj živi. Zdaj je čas za mirno odločitev. Prav tako smo za usmeritev v Evropo. Vendar ne "zdaj", v Evropo moramo premišljeno... Premišljeno moramo vabiti tuj kapital... Bolj varovati okolje. Nismo za dve veliki cesti na Primorskem, ki Sloveniji nikakor ne koristita...«
BORIS ŠULIGOJ
Ustanavljajo družbo ki bo prevzela dediščino Vinakopra
KOPER — Nasledstvo Vinakopra, v katerem se izteka postopek redne likvidacije, naj bi po predlogu koprskega izvršnega sveta prevzela novoustanovljena družba z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini. Ustanoviteljice omenjene družbe so samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Koper, Ljubljanska banka, Splošna banka Koper in kmetijska zadruga Agraria.
Ustanoviteljice naj bi pogodbo o ustanovitvi novega podjetja podpisale že
Reška Jugolinija povečuje promet iz leta v leto
KOPER Reška Jugolinija iz koprske luke povečuje promet iz leta v leto.
Po novem se bo trem kontejnerskim "expresom" iz Kopra proti vzhodni obali ZDA priključila še ladja "Zagreb express".
Na tej liniji Jugolinija in Luka zagotavljata 12-dnevni servis, iz Kopra v ZDA pa po tej poti potuje letno 17 tisoč kontejnerjev z okrog 50 tisoč tonami blaga.	p ^
v tem letu, za tako obliko nadaljevanja družbene vinogradniške in vinarske proizvodnje v Slovenski Istri pa so se na koprskem izvršnem svetu dogovorili, potem ko so v kleti Vinakoper uspešno speljali postopek redne likvidacije. Vinakoper v letu dni od uvedbe postopka redne likvidacije namreč uspel odplačati terjatve vsem upnikom, pri katerih se je zadolževal v letih, ko je posloval z izgubo. Z odplačilom, ki je le v manjši meri šlo na_ račun odprodaje osnovnih sredstev in premoženja kleti, pa so v Vinakopru obdržali tako rekoč neokrnjeno tehnološko celoto, ki omogoča nadaljevanje dejavnoti. Ustanovitev družbe, ki naj bi prevzela upravljanje z »ostankom likvidacijske mase«, pomeni pravočasno zagotovitev nosilca, ki bo nadaljeval z dejavnostnjo Vinakopra. Samoupravni sklad za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Koper je kot eden od predlaganih ustanoviteljev nove družbe v bistvu najbolj zainteresiran za nadaljnji razvoj vinogradništva, ki predstavlja najpomembnejšo kmetijsko panogo v občini. Druga ustanoviteljica, Splošna banka Koper, je po eni strani prenesla največje breme likvidacije, hkrati pa je tudi zainteresirana, da preko organov upravljanja zagotovi učinkovite poslovne odločitve novega podjetja. Tretja ustanoviteljica, kmetijska zadruga Agraria, pa naj bi bila vez med številnimi zasebnimi vinogradniki in kletjo.
IZTOK UMER
V panjih več medu kot lani
KOPER Na obalnem območju je okrog 140 čebelarjev in člani tukajšnjega društva so se minulo soboto zbrali na rednem letnem občnem zboru. Med pomembnejšimi ugotovitvami iz razprave gre poudariti predvsem to, da so čebelarji v tem letu dosegli precejšen napredek pri zdravstvenem varstvu čebel in se temeljito uprli varozi, ki uničuje čebelje panje. Da se bi še naprej uspešno upirali nadlogi, so se tudi letos odločili sočasno ukrepati proti varozi in zato bodo čebelarji 17. in 18. marca v panje vložili letvice prepojene s fluvalinatom. Podobno, sočasno akcijo bodo izpeljali tudi jeseni, datum pa bodo določili naknadno. Da bi bili čimbolj uspešni pri delu, bodo 6. in 27. januarja ter 10. februarja prihodnje leto or-ganizirali v semedelskem domu KS predavanja o zatiranju čebeljih bolezni, vožnji na pašo in pridobivanju medu. Predavali bodo strokovnjaki iz Ljubljane. Ker so čebelarji dobro varovali okrog 5000 čebeljih družin oziroma panjev, so lani pridelali namesto povprečnih 15 kar okrog 25 kilogramov medu na panj. Na obali, torej okrog 125 ton. Dobro četrtino od tega je bilo najkakovostnejšega akacijevega medu, sicer pa se trenutno cena medu - po besedah predsednika društva Ivana Markočiča, giblje med 300 in 400 tiso-
Čaki-	D. G.
TRIESIE GUR ROO
TRST - Ul. della Geppa 10/B - Tel. 61026-69358 VABI NA OGLED VSEH NAJNOVEJŠIH PROIZVODOV VISOKE TEHNOLOGIJE PODJETJA
AtamJPVNE
V znamenju svežega in sončnega vremena
Po nakupovalni nedelji je Trst preživel tradicionalno miren božič in sv. Štefan
Po dveh dneh božičnega premora je danes spet delovni dan, vendar nas ob koncu tega kratkega tedna čaka še eno »naporno« praznovanje ob bogato založenih mizah in tokrat povrhu še mnogo bolj bučno, kot se spodobi za slovo od starega leta. Tokrat bi moralo biti praznovanje še glasnejše kot običajno, saj se ne bomo poslovili samo od leta 1989, temveč od celega osmega desetletja. Vstopili bomo torej v zadnje desetletje sedanjega stoletja in torej res na prag leta 2000.
Pa se povrnimo k predbožični nedelji in poglejmo kratko kroniko preteklih prazničnih dni. Kot drugod po državi so tudi v Trstu potekli mirno in v znamenju lepega sončnega vremena, ki se je samo po nekoliko ostrejši temperaturi zraka razlikovalo od spomladanskega. Mnogo Tržačanov je odšlo iz mesta, v največ primerih v smučarska in bližnja, zlasti jugoslovanska obmorska središča, velika večina pa jih je vendarle ostala doma in preživela naj lepši praznik v letu v krogu družine, svojcev in prijateljev.
Še prej pa je bilo seveda treba poskrbeti za vse potrebno, še zlasti za nakup priboljškov in daril. V nedeljo, torej na božično viljo, je bilo v mestu ves dan živahno, najbolj seveda na območju velikega priložnostnega območja za pešce, ki je zajelo skoraj vso Terezijansko četrt in Korzo Italija. Če je bila ta iniciativa tržaške občinske uprave v veliko veselje pešcev, pa je, nasprotno, ustvarila nemalo hude krvi pri avtomobilistih, ki so se gnetli po obrobnih ulicah in ustvarjali velike prometne zastoje.
Po prvih ocenah so imeli v nedeljo največ dela trgovci z živili, zlasti trgovine z delikatesami, mesnice, pekarne in slaščičarne, vendar niso zaostajali niti drugi prodajni sektorji, od oblačil, parfumov in kozmetike, kristala in porcelana do bele tehnike in hi-fi naprav. Dobro so šla v promet tudi skromnejša darila, kot so okraski, nogavice, kravate, šali, perilo in srajce, knjige, plošče in glasbene ter video kasete. Proti večeru se je nakupovalna mrzlica polegla, ljudje so se zbrali po okrašenih domovih in sedli za obložene mize, mestno središče pa so po
20.30	spet odprli za promet; ki pa ga praktično ni bilo več. In žal moramo ob tem zapisati še kritično noto na račun trgovcev, ki so s svojimi prodajalnami »zaprli« tudi večino božičnih okrasov v mestu: pogasili so okrasne luči, ki so mnogo pred prazniki ustvarili v mestu izredno prijetno atmosfero in vabili v trgovine. Ko so večji del svojih poslov opravili, pa so na božič-
ni predvečer pogasnili praznično razsvetljavo in tako prikrajšali zanjo Tržačane, ki so se po večerji odpravljali k verskim obredom. Le-ti so bili po vseh cerkvah na Tržaškem, prav tako kot v stolnici pri Sv. Justu, kjer je škof Bellomi opolnoči vodil božični obred.
Na božič se je mesto zbudilo v krasnem sončnem dnevu. Verniki so že Ob 10. uri spet napolnili stolnico in prisluhnili škofovi homiliji, drugi so se podali na sprehod in iskali redke odprte bare za skodelico kave. Potem pa spet k praznično obloženi mizi za tradicionalno božično kosilo s testeninami in nadevanim puranom, s paneto-nom in manj tradicionalnim eksotičnim sadjem. Nekateri pa so si kosilo omislili v restavracijah, ne samo na Tržaškem, pač pa tudi v (cenejši) Furlaniji in še zlasti v bližnjih krajih onstran meje. O tem pričajo tudi dolge kolone vozil (tudi po dva kilometra), ki so se v ponedeljek zjutraj in dopoldne nabrale za vstop v Jugoslavijo na mejnih prehodih pri Rabojezu in na Fernetičih.
Prav tako mirno je potekel tudi včerajšnji sv. Štefan, čeprav je burja, ki se je ponoči prebudila s sunki okrog 50
kilometrov na uro, nekoliko ohladila ozračje. Po cerkvah so se dopoldne nadaljevali priložnostni obredi, tržaški potapljači kluba Sub sea pa so v Sac-hetti priredili tradicionalno podvodno mašo, ki jo je vodil don Giuseppe Dre-ossi. Verski obred za sv. Štefana je bil tudi v srbski pravoslavni cerkvi, medtem ko je bil pozno popoldne prvi božični koncert v Mali dvorani Verdija, kjer so nastopili zbor Vecio Montasio, vokalno-inštrumentalna skupina Can-tare in zbor Peresson.
Praznični kroniki na rob naj dodamo, da so (vsaj za sedaj) potegnili kratko tisti someščani, ki so si vzeli v tem času počitnice, da bi praznike preživeli na snegu oziroma na smučeh. Iz smučarskih centrov v Furlaniji-Julijski krajini in tudi iz bližnjih zimsko športnih središč v Venetu in v Sloveniji namreč poročajo, da snega ni in da je sonce preprečilo smuko tudi na umetnem snegu, ki so ga turistični delavci v prejšnjih dneh skrbno razpršili s topovi. Bolje se vsekakor godi tistim, ki preživljajo zimske počitnice ob morju, kjer se globoko na jugu menda lahko kopajo celo na prostem.
Kvartet Slovenske filharmonije drevi v gledališču Verdi
V mali dvorani občinskega gledališča Giuseppe Verdi bo danes ob 18. uri drugi v ciklusu božičnih koncertov, ki jih prireja pokrajina Trst v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Na koncertu bo nastopil kvartet Slovenske filharmonije, ki ga sestavljajo Darko Linarič in Romeo Drucker (violina), Aleksander Milošev (viola) in Miloš Mlejnik (violončelo), sodelovala pa bo tudi flavtistka Luisa Sello. Na sporedu skladbe Haydna, Mozarta in Brahmsa.
Seja občinskega sveta v Nabrežini
Danes ob 18. uri se bo na županstvu v Nabrežini sestal devinsko-nabrežin-ski občinski svet. Nadaljeval bo obravnavo, ki jo je zaradi pozne ure prekinil na prejšnji seji, se pravi, razpravljal in glasoval bo o pripombah, ki so jih razni posamezniki, organizacije in ustanove vložile k podrobnostnemu regulacijskemu načrtu za turistični razvoj Sesljanskega zaliva.
Priznanje kunčerejcu Dušanu Miliču
Na zadružnem sedežu v Vidmu bo jutri srečanje ob 25-letnici deželnega Konzorcija za kokošerejo in kunčerejo. Poleg članov konzorcija se ga bodo udeležili tudi predsednik deželne vlade Biasutti, deželni odbornik za kmetijstvo Benvenuti in druge osebnosti. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja ustanoviteljem in odbornikom konzorcija za uspešno vodenje. Med odborniki je za Vsedržavno zvezo kmetov Italije, oziroma za Kmečko zvezo kot avtonomno organizacijo, tudi znani tržaški kunčerejec Dušan Milič iz Repniča. (jk)
Na Pomorski postaji
Deželna razstava jaslic na ogled do 6. januarja
"Jaslice v svetu umetnosti" je naslov deželni razstavi v prostorih Pomorske postaje, na kateri sodeluje okrog 120 umetnikov iz dežele Furlanije-Julijske krajine s svojimi slikami, skulpturami, kipi, risbami in drugimi izdelki na temo Božič in jaslice Pomorske postaje.
Organizator te pomembne prireditve je Italijansko združenje prijateljev jaslic, ki je pritegnilo k sodelovanju številne umetnike, med temi tudi nekatere slovenske: Zvesta Apollonia, Bogomilo Doljak, Iva Petkovška, Klavdijo Raza in Borisa Zuljana.
Poleg umetnikov razstavljajo svoje risbe in ročno izdelane jaslice 'dijaki nižje srednje šole Čampi Flisi. Škoda, da niso organizatorji povabili k sodelovanju tudi naše šole, saj so se nekatere od teh že predstavile z izvirnimi jaslicami in risbami na to temo.
Zaradi velikega števila umetnikov, ki so se udeležili takratne razstave ni posebej za to imenovana žirija podelila posamičnih nagrad, temveč je 31 umetnikom izročila posebna priznanja, med temi Zvestu Apolloniu in Klavdiji Raza.
Razstava, ki si jo je vredno ogledati, bo odprta do 6. januarja, in sicer vsak dan, od 16. do 19. ure, ob praznikih od 11. do 18. ure ter poteka pod pokroviteljstvom tržaškega škofa, tržaške pokrajinske in občinske uprave, Avtonomne pristaniške ustanove in ob sodelovanju Tržaške turistične in letoviščarske ustanove.
Vzporedno s to razstavo potekajo v Trstu še naslednje prireditve s podobno vsebino: tretji natečaj "Božič z jaslicami", razstava jaslic povezana z razstavo knjig in znamk na temo o jaslicah v palači Vivante, razstava jaslic, ki so jih izdelali učenci raznih šol v Galerii Penice 2, starinske jaslice, postavljene v cerkvi sv. Rite v Ul. Locchi 22 in razstava jaslic v cerkvi Del crocefisso na Corso Puccini v Miljah. (N. L.)
DOLINA 445 (Trst)
Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 Telex 461105
UVOZ - IZVOZ REEKSPORT
TOPLOTNA TEHNIKA REPROMATERIALI BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
Delujemo po avtonomnem tržaškem računu in po generalnem računu.
Tradicionalno praznovanje ob koncu leta
Fotoreporterski utrinki iz božičnih prireditev
Tudi letošnji božič so poleg verskih obeležile številne kulturne prireditve. Letos jih je mogoče bilo celo več kot običajno tudi zato, ker je božična vigilija padla na nedeljo, tako da je bilo zaporedje prazničnih in polprazni^' nih dni daljše. Naš fotoreporter Mario Magajna jih je obiskal kar lepo število, iz prostorskih razlogov pa lahko objavimo samo nekatere izmed njegovih posnetkov.
Zgoraj vidimo godbo na pihala Viktor Parma iz Trebč, ki je v soboto priredila pod taktirko svojega dirigenta Leandra Pegana božični koncert v Prosvetnem domu na Opčinah. Godba, v kateri je zdaj tudi precej mladih, je igrala dokaj dovršeno in s svojimi prazničnimi notami razveselila udeležence. Na drugem mestu so posneti pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor, ki so v soboto priredili božično koledovanje na Opčinah, v nedeljo pa pri Banih in v Trebčah. Pod vodstvom svojega zborovodje Matjaža Ščeka so po ulicah, trgih in drugod na odprtem peli stare božične pesmi in pesmi, ki so jih nekoč peli koledniki, danes pa jih slišimo bolj poredko. V Trebčah je koledovanju sledila v Ljudskem domu prijetna družabnost, na kateri so se poleg pevcev in pevk zbrali številni vaščani, pa tudi ljudlje iz sosednjih krajev.
V nedeljo pa je bila lepa prireditev tudi v Nabrežini. Domače godbeno društvo je v občinski telovadnici imelo svoj tradicionalni koncert ob koncu leta. Prvi del je vodil kapelnik Stanko Mislej, drugi del pa mladi gasbeniK Sergio Gratton. Na lepo obiskani nabrežinski prireditvi so letos kot gostje nastopili tudi Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Ob koncu koncerta so se ljudje zadržali v veselem razpoloženju na prigrizku, ki je postal tudi že tradicionalen. Na zadnjem posnetku pa vidimo Otroški pevski zbor Vesela pomlad, ki je pod vodstvom g. Franca Pohajača nastopil predvčerajšnjim na božičnem koncertu v openski cerkvi. Z njim sta nastopila še Mladinski pevski zbor Vesela pomlad in Mešani pevski zbor Sveti Jernej, prot-Matejka Maver pa je prebrala pesniško razmišljanje Zore Tavčar-Rebule 0 slovenskih jaslicah.	..
Podobnih prireditev je bilo v teh dneh še veliko. K nekaterim zmed nji se bomo še povrnili v prihodnjih dneh.
Sinoči odpotovala druga tržaška solidarnostna kolona
Solidarnostna akcija z romunskim ljudstvom ima v Trstu dober odziv
Na sedežu tržaškega Rdečega križa, kjer dejansko koordinirajo vse akcije v pomoč romunskemu ljudstvu, so v dveh dneh zbrali skoraj šestnajst milijonov lir in nekaj ton zdravstvenega materiala, od antibiotikov do krvne plazme. To pomeni, da je marsikateri Tržačan preživel božič v znamenju solidarnosti z romunskim ljudstvom, ki v teh dneh doživlja enega od najbolj dramatičnih trenutkov svoje zgodovine. Prav na božič je namreč prispelo na sedež Rdečega križa največje število Tržačanov. Nekateri so prihajali že v soboto, ko časopisi dejansko še niso objavili poziva Italijansko-romunske-ga odbora za solidarnost. Prihajali so, kot so nam povedali prostovoljci Rdečega križa, s polnimi torbami daril za svoje drage, zadnji denar pa so namenili žrtvam Ceausescujevih teroristov. Tudi včeraj so v urade tržaškega Rdečega križa neprestano prihajali ljudje, ki so prinašali denar in zdravila. Prav tako obiskani so bili tudi uradi sindikata CISNAL, kjer se je začasno nastanil solidarnostni odbor in kjer zbirajo tudi oblačila. V obeh krajih je vse dni neprestano brnel telefon. Rdeči križ je bil namreč stalno v stiku z ženevskim sedežem te mednarodne organizacije, od koder so prihajala navodila za nadaljnje pošiljke, solidarnostni odbor, katerega je nova romunska revolucionarna vlada že uradno priznala, pa je skušal telefonsko slediti dogajanju v Romuniji.
Prva kolona vozil, ki jo je organiziral tržaški solidarnostni odbor in ki je odpotovala v soboto zvečer, se je vrnila v Trst že včeraj v zgodnjih dopoldanskih urah. Kot poročamo drugje, je udeležencem solidarnostne kolone
kljub velikim težavam le uspelo pripotovati v Timišvar, kjer so zdravila, obleke in hrano izročili tamkajšnji bolnišnici. Sinoči pa je iz Trsta odpotovala še druga kolona, ki so jo sestavljali tovornjak, kombi in več avtomobilov. Tudi to kolono je organiziral solidarnostni odbor, prav tako kot prva pa je bila namenjena v Timišvar. Druga kolona je prevažala blago, ki so ga zbrali po pozivu, objavljenjem v nedeljo. Kot so nam dejali člani odbora, jim je v treh dneh uspelo zbrati tri tone in pol zdravil, oblek in hrane.
Ob spontanih solidarnostnih akcijah, kakršna je akcija tržaškega soli-
darnostnega odbora, pa so v teku tudi širše mednarodne pobude, ki so jih sprožile uradne ustanove, v prvi vrsti mednarodni Rdeči križ. Prav včeraj je v zgodnjih jutranjih urah, in sicer okrog 5. ure, potovala skozi Trst kolona petnajstih tovornjakov Rdečega križa. Tržaški prostovoljci so jim organizirali tranzit po Jugoslaviji, tako da so obvestili oblasti sosednje države. Prostovoljci Rdečega križa so že včeraj pripotovali v Budimpešto, kjer so s pomočjo madžarskega Rdečega križa ugotovili, kam je bilo treba najnujneje poslati zdravila in ostalo pomoč.
Rdeči križ, kot nam je dejal tržaški prostovoljni zdravnik Fabrizio Monti, je dejansko imel več težav od solidarnostnih odborov, da organizira pomoč, saj k sreči že več desetletij ni bilo v Evropi državljanskih vojn, tako da so bili na tak primer pravzaprav nepripravljeni. Rdeči križ pa je poleg tega politično nevtralna organizacija, ki mora nuditi pomoč vsem ranjencem. Kljub temu pa mora seveda paziti, da se njenih pošiljk ne polastijo Ceauses-cove enote, ki so v zadnjih dneh skušale na vsak način zatreti čedalje močnejšo revolucionarno fronto (kaže, da so celo zastrupljale pitno vodo).
Nabirka denarja, zdravil in oblačil se v Trstu seveda nadaljuje. Na Rdečem križu (Trg Sansovino, tel. 308850, od 9. do 20. ure) zbirajo denar in zdravila, na sedežu solidarnostnega odbora (Ul. Crispi 5, tel. 768692) pa tudi hrano in oblačila. (B. G.)
Na sliki (foto Magajna) pred sedežem Rdečega križa na Trgu Sansovino natovarjajo tovornjak z zdravili za romunsko ljudstvo.
Udeleženci tržaške odprave tarča agentov Securitate
Udeleženci prve tržaške solidarnostne odprave v Temišvar, ki so odpotovali v soboto zvečer m so se vrnili včeraj, so sami okusili na svoji koži surovost agentov romunske tajne policije Securitate in izkusili dramatičnost državljanske vojne. Le za las so ušli agentom tajne policije Securitate, ki so v zadnjih dneh skusali preprečiti, da bi romunski narod prejel pomoč iz tujine, in sabotirali številne nujne storitve.
Že na poti v Temišvar je tržaška solidarnostna kolona naletela na številne cestne zapore, v Temišvarju, kjer so bili še včeraj zelo hudi spopadi med državljani m Ceausescovimi pristaši, pa so bili udeleženci odprave tarča napadov tajnih.agentov.
Medtem ko so iz tovornjaka in avtomobilov razlagali zdravila in drugo blago, ki so ga namenili tamkajšnji bolnišnici, jih je namreč napadla skupina agentov. Le-ti so naše someščane zaprli v skladišče bolnišnice, iz katerega jim je uspelo zbežati šele, ko so se agenti zaradi spopadov morali umakniti Kljub temu pa je agentom Securitate uspelo odnesti dober del blaga, ki so ga prispevali prebivalci Trsta. Poleg tega pa so celo podtaknili ogenj v skladiščih in na ta način uničili skoraj vsa razpoložljiva sredstva za prvo pomoč. Kljub temu pa je sinoči odpotovala druga odprava, ki jo sestavljajo seveda drugi člani solidarnostnega odbora.
Včeraj se je v Boljuncu zbralo ogromno ljudi
Štefanovo v znamenju lučanja in prijetno izvedene veselice
Med sunki mrzle burje so včeraj popoldne v Boljuncu obhajali tradicionalno lučanje. Navada, ki je že od vsega začetka vezana na praznični dan sv. Stefana, je tudi letos privabila na glavni vaški trg številne gledalce. Po prvih minutah običajnega lučanja z jabolki se je med boljunskimi dekleti vnelo pravo obmetavanje, pri »bitki« pa so sodelovali vsi mlajši, tako da so se morali mnogi iz »varnostnih razlogov« umakniti!
V starih časih je boljunsko lučanje na dan sv. Štefana imelo čisto drugačen pomen. Po popoldanskem blagoslovu so se na Gorici, vaškem trgu, zbrala mlada, še neporočena vaška dekleta. Na drugem koncu trga pa so stali za zakon godni vaški fantje. Ob glasnem zvonenju so dekleta začela metati jabolka proti fantomtov. Rekli so, da je vsaka lučala v tistega, ki ji je bil med vsemi najbolj všeč. Na ta zelo nenavaden način so vaška dekleta nekdaj izpovedovala svojo ljubezen.
Že dolgo let je boljunsko lučanje na Štefanovo vezano še na drugo tradicijo. Navada narekuje namreč vsem vaščanom in gostom, da se pozno popoldne zberejo v gledališču. Nekoč je bila to t.i. »šala«. In v tiste davne čase, ko so bile šagre in zimski vaški plesi najboljše priložnosti za medsebojno spoznavanje, je bila postavljena tudi včerajšnja prireditev. Zamisel in režija sta delo Tatjane Turco, ob njej so nastopali člani dramskega odseka KD France Prešeren iz Boljunca, Veseli godci in tamburaški orkester, kot izreden gost pa se je v drugem delu predstavila odlična MIX Orchestra.
Vezna nit predstave je bil spomin na nekdanje lepe, dobre čase. V prvem delu je na odru zaživela stara
Brezigar (SSk) zahteva slovenske tečaje za naravoslovne vodiče
Deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar je pred dnevi naslovil svetovalsko vprašanje na deželni odbor, da bi protestiral proti zadržanju deželnega ravnateljeva za trgovino in turizem, ki Slovenskemu deželnemu zavodu za poklicno izobraževanje ni izdal dovoljenja, da bi priredil tečaj za naravoslovne vodiče, češ ua bi zaključni izpiti takšnega tečaja morali biti v italijanščini.
Brezigar v svojem svetovalskem vprašanju ugotavlja, da sedanja šolska ureditev izrecno predvideva za vse šole, vključno tiste za poklicno izobraževanje, da opravljajo izpite v svojem učnem jeziku. Poleg tega ugotavlja, da je pristojni deželni odbornik na neko njegovo prejšnje svetovalsko vprašanje odgovoril, da deželno ravnateljstvo za trgovino in turizem ni imenovalo strokovnjakov slovenskega jezika v izpitno komisijo, ker naj bi ne bilo nobenega slovenskega kandi-
Izhajajoč iz teh ugotovitev naposled deželni svetovalec SSk vprašuje deželni odbor, kaj namerava ukreniti, da bi slovenskim interesentom zajamčili možnost, da bi obiskovali tečaje za naravoslovne vodiče v slovenščini in v slovenščini tudi opravljali zaključne izpite.
Na tak način, zaključuje Brezigar, bi odpravili še eno diskriminacijo proti Prebivalstvu slovenske narodnosti Furlanije-Julijske krajine.
CGIL opozarja na diskriminacije dijakov, ki ne obiskujejo verouka
Pokrajinsko vodstvo sindikata CGIL in šolski sindikat CGIL sta izrazila zaskrbljenost zaradi diskriminacij, ki naj bi jih bili deležni dijaki, ki ne obiskuje-{? verouka, in to tudi po znani razsodbi ustavnega sodišča. Tako piše CGIL v iskovnem sporočilu, v katerem se kritično obregne ob okrožnico, s katero je “krajinski šolski urad prepovedal odhod iz šole dijakom, ki ne obiskujejo vero-Pka in niti alternativnih predmetov. Po mnenju sindikata gre za hudo omejitev “sebnih svoboščin, ki jih jamči ustava.
Da bi odgovoril na potrebo po »pravni gotovosti«, ki jo občutijo mnogi orjaki, družine in šolniki, je sindikat CGIL organiziral pravno posvetovalnico, in nher na sv°jem sedežu v Ul. Pondares 8, tel. 750431. Zainteresirani se lahko mnejo nanjo vsako sredo po 16. uri.
Preklic napovedane protestne demonstracije na Trgu Unita
demTrŽaŠki sindikat javnih uslužbencev C1SL je preklical za jutri napovedano Dom°nvtraCli° proti PreP°vedi parkiranja ob robovih Trga Unita. Kot smo že: dn, h ' 50 nameravali uslužbenci Občine Trst, prefekture, Tržaškega Llovda in sklJLm uls!anov s svojimi vozili zasesti omenjeni trg in tako protestirati proti epu občinske uprave o odpravi parkirišč pred prefekturo in Lloydovo palačo bo ivA, C iutrlšnJe protestne akcije je narekoval sklep občinske uprave da ne reši iZedllnapovedane PreP0vedi parkiranja, kar po mnenju sindikata sicer ne: raznr VS6h Problemov uslužbencev in meščanov sploh, vendar pa odpira pot za PrebNlV11 23 sporazumno reševanje problemov parkiranja, ki zadevajo vse:
pismo uredništvu
O komemoraciji na Opčinah
Uredništvu Primorskega dnevnika!
Prejšnjo nedeljo, 17. decembra, kot vsako leto, je na Opčinah bila proslava Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev, ki so jih fašisti ustrelili leta 1941.
ANPPIA žalostno ugotavlja, da Primorski dnevnik, čeprav je bil o tem obveščen, ni smatral potrebno obvestiti bralce o tej manifestaciji, kar je zmanjšalo udeležbo na tej počastitvi padlih.
Primorski dnevnik, ki se je rodil kot Partizanski dnevnik, ne more in ne sme ignorirati veselih ali žalostnih obletnic Odporniškega gibanja in Osvobodilne vojne proti nacifašizmu.
Uredništvo dnevnika, ki ga danes sestavljajo člani nove generacije, mora vedno držati v evidenci aktualnost antiteze fašizem-antifašizem in nujno mora, še zlasti dandanes, imeti žive in visoke vrednote, ki so veljale v protifašističnem boju in v osvobodilni vojni.
ANPPIA meni, da tak duh preveva bralce Primorskega.
S spoštovanjem za Vodilni odbor tajnik
(nečitljiv podpis)
Dobro se zavedamo, da se je Primorski dnevnik rodil kot Partizanski dnevnik. Zaradi tega se borcev naše narodno-osvobodilne vojne spominjamo ob več priložnostih, ne samo ob obletnicah in proslavah. Zaradi tega smo pred nekaj meseci, na našo samostojno pobudo, uv.edli tudi posebne strani o partizanskih spomenikih v naših vaseh. Ti spomeniki spominjajo na številne v narodno-osvobodilni borbi padle borce. Prav je, da spomin na stotine in tisoče teh padlih ne ostane zgolj v domači vasi ali v prizadetih družinah, marveč, da o njih piše tudi naš dnevnik.
Zaradi tega je čisto logično in razumljivo, da na naše borce, na naše padle, na narodno-osvobodilno vojno nismo na Primorskem dnevniku pozabili.
Najprej nekaj ugotovitev. Obvestilo o proslavi smo v redakcijo dobili v torek, 12. decembra. Vest smo, v okvirju, objavili na tržaški kroniki že takoj, v sredo, 13. decembra. Morda je naša pomanjkljivost bila v tem, da nismo vabila ponavljali vsak dan ali da nismo vesti še enkrat objavili v našem dnevniku? Sicer je navada, da za vsa podobna obvestila skrbi oglasna služba, takrat ko prireditelj čuti potrebo, da se nanjo obrne. O sami proslavi smo poročali v torek, 19. decembra. Ne smemo pozabiti, da smo v tistih dneh, pred in po 17. decembru, imeli veliko opravka z občnim zborom naše krovne organizacije.
Najbrž pa "krivda", če sploh gre za "krivdo", ni samo pri nas. Najbrž nekateri Primorskega dnevnika ne berejo ali jih drugi ne seznanjajo pravilno z njegovo vsebino. To bo najbrž tudi res, ko preberemo v italijanščini napisano pismo ANPPIA, ki smo ga zgoraj prevedli.
Pozor na vabe s cepivom proti steklini
V	okviru akcije za preprečevanje stekline je na vsem ozemlju tržaške pokrajine v teku poskusno oralno cepljenje lisic s pomočjo nastavljanja posebnih vab. Da bi akcija potekala čim bolj urejeno, je Občina Trst naslovila na lastnike psov in mačk opozorilo, naj budno pazijo in preprečijo, da bi njihove živali zaužile te vabe.
V	tem smislu so lastniki dolžni nadeti svojim psom nagobčnike, kar velja tudi v primeru lovskih psov, ki krožijo po ulicah ali se mudijo na drugih javnih prostorih. Obveznost bo veljala do 6. januarja 1990.
V	istem časovnem obdobju imajo lastniki tudi dolžnost, da preprečijo oddaljevanje svojih mačk in drugih domačih živali z doma v primeru, ko stanujejo v predmestnih predelih ali na osamljenih območjih na podeželju, kjer so vabe s cepivom proti steklini še posebno gosto posejane.
šagra. V posebnih točkah so se preštevilnemu občinstvu gledališča France Prešeren v Boljuncu predstavili vaška komika Vanek in Drejček (Stane Žerjal in Dorči Maver) ter venderigli Vanka in Tonca (Tatjana Turco in Ingrid Žerjal).
Res učinkovit in nadvse prijeten je bil še posebej drugi del boljunskega štefanovanja. Z MIX Orchestro so zaživela leta priljubljenih festivalov slovenske tržaške popevke. Ob zvokih orkestra, ki ga pod vodstvom Marina Besednjaka sestavljajo Tullio Možina, Mauro Cheber, Miro Fontanot, Gian-carlo in. Pavel Foraus, Alex Čurk, Henrik Žerjal, Stefano Muscovi in Mauro Marcolin, so Marta Fabris, Mario Simič in Tullio Možina zapeli znane melodije. Prijeten »skok« v sodobnost je bila lambada v izvedbi mladih-članov plesne šole KD F. Prešeren. Letošnja veselica na Štefanovo je bila torej res posrečena tako v zamisli kot v izvedbi.(dam)
Na sliki (foto Magajna) prizor tošnjega lučanja.
z ie-
26. 12. 1988
26. 12. 1989
Ob prvi obletnici smrti našega dragega
Zdravka Kanteja
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marta, sin Dario in hči Sonja z družinama
Prosek, 27. decembra 1989
27. 12. 1988
27. 12. 1989
Tamara
Si vedno v naših srcih.
Mama, tata in brat Andrej
Opčine, 27. decembra 1989
Ob 4. obletnici smrti dragega
Renata Gombača
se ga spominjata
mama in brat
Lonjer, 27. decembra 1989
26. 12. 1986
26. 12. 1989
Matej
Si vedno z nami.
Družina Venier
Trst, 27. decembra 1989
Po naših društvih družabni večeri ob zaključku leta
Postala je že tradicija, da nekatera naša kulturna društva, posebno ona, ki gojijo zborovsko petje, prirejajo ob koncu leta družabne večere. Tako je bil prejšnji teden v KD Venturini pri Domju prav prisrčen kulturni večer, na katerem so nastopili kar trije domači pevski zbori, in sicer otroški (na sliki -foto Magajna), mladinski in moški zbor. Prva dva vodi Suzana Žerjal, tretjega pa Ivan Tavčar. Na večeru so zapeli več slovenskih in italijanskih pesmi, nakar je vodstvo društva poklonilo vsem nastopajočim darila, podpredsednik društva Mitja Vekjet pa je vsem zaželel vesele praznike. Do pozne noči je nato sledila živahna družabnost.
Podoben prijeten večer je bil tudi v gostilni Pri studencu v Dolini, kjer je tamkajnšnji moški zbor KD Valentin Vodnik namesto običajne vaje priredil družabnost za pevce in njihove družine. Predsednik zbora Marino Kermec je vsem zaželel obilo zdravja, sreče in uspehov v letu 1990 ter poklonil darilo požrtvovalnemu pevovodji Bogdanu Kralju. Člani zbora so nato zapeli nekaj lepih pesmi, predvajali pa so tudi film o zborovem gostovanju v Nemčiji.
(Foto Magajna)
Natečaj Občine Dolina
Uprava občine Dolina je razpisala javni natečaj za naslove in izpite za eno mesto konceptnega uradnika v knjigovodstvu-ekono-matu (VI. funkcionalna kvalifikacija - upravno in knjigovodsko področje). Rok za predložitev prošenj zapade dne 16. 1. 1990, ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razpis natečaja na občinski oglasni deski -in dobijo vse informacije v tajništvu na županstvu v Dolini.
Šolarji iz Bazovice obiskali torklo
Učenci osnovne šole Primož Trubar smo pred kratkim obiskali oljarno pri Domju. O njenem delovanju in o kratki zgodovini torkel v naših krajih nam je spregovoril predsednik Kmečke zadruge Boris Mihalič. Povedal nam je, da je zanimanje za gojenje oljk v zadnjih časih precejšnje in prav zato so se leta 1981 odločili, da odprejo novo oljarno. V starih časih, kjer je uspevala oljka, so po vaseh imeli manjše tor-kle, kjer so stiskali oljke in pridobivali olje. Teh torkel danes ni več in ponekod so samo še razstavljene.
Gospod Mihalič nam je na kratko tudi povedal, kako pridelujejo olje v njihovi oljarni. Čeprav uporabljajo sodobne stroje, se pri čiščenju olja ne poslužujejo kemičnih sredstev: uporabljajo samo čisto mlačno vodo. Olje, ki v zaključni fazi priteka v kad, je lepe zelene žive barve. Mi otroci smo ga tudi pokusili in ugotovili, da je zares okusno!
Učenci o. š. Primož Trubar
razne prireditve
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST, ki bo v petek, 29. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Nastopali bodo: ŽPZ Ivan Grbec iz Skednja pod vodsvtom Bože Hrvatič, Vanka in Tonca ter Neva Kranjec s svojo • harmoniko Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja 1990, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopil KVARTET FAURE.
Verdi
Nocoj ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi bo v sklopu BOŽIČNIH KONCERTOV, ki jih prireja tržaška pokrajina v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost, nastopil KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE. Na sporedu Haydnove, Mozartove in Brahmsove skladbe.
Jutri ob 18. uri pa bo isto tako v mali dvorani gledališča Verdi nastopila skupina TRIO ITALIANO.
Sv. Just
Cappella Civica priredi jutri, 28._t._m., ob 20. uri v katedrali Sv. Justa BOŽIČNI KONCERT. Dirigent Marco Sofianopulo. Na sporedu Haendlove, Smaregliove, Ra-dolejeve, Sofianopulove in Poulencove skladbe.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Sono affari di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Ghostbusters II., i. Dan Aykroyd, Bill Murrvay, Ha-rold Ramis, Sigurney VVeaver.
EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney.
NAZIONALE I - 15.10, 22.15 The Abyss,
r. James Cameron.
NAZIONALE II - 15.20, 22.10 Ho vinto la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio.
NAZIONALE III - 15.15, 22.00 Le ragaz-ze della terra sono facili, kom.
NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 II bambi-no e il poliziotto, i. Carlo Verdone.
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox.
MIGNON - 15.30, 22.10 Alla ricerca della valle incantata, risanka.
EDEN - 15.30, 22.00 Voglie carnali di una signora per bene, pom., □ □
CAPITOL - 15.30, 22.00 L'attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin VVIlliams.
LUMIERE - 15.30, 22.00 Batman, i. Jack Nicholson, Michael Keaton, Kirn Ba-singer.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Non guardarmi, non ti sento, kom., i. Gene VVilder, Richard Pryor.
RADIO - 15.30, 21.30 Caldi incontri di una moglie infuocata, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom DO
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
MARIJ ČUK
Lepo je v naši domovini biti
Danes, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na PROSEKU Jutri, 28. t. m., ob 20.30 v dvorani »A. Sirk« v KRIŽU
gledališča
ROSSETTI
Danes, 27. decembra, ob 21. uri bo v
gledališču Rossetti XI. FESTIVAL TRŽAŠKE POPEVKE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UT AT -Pasaža Protti.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
V sredo, 3. januarja 1990, ob 20. uri
(red F) bo na sporedu baletna predstava R. Scedrina IL CAVALLINO GOBBO. Vstopnice so na razpolago od 2. januarja dalje pri blagajni gledališča.
V ponedeljek, 8. januarja, ob 20. uri posebna baletna predstava SCHIZZI IS-TRIANI, ki ga predstavlja gledališče I. Zajc z Reke. Vastopnice so na razpolago od 3. januarja dalje pri blagajni gledališča.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 27. decembra 1989
JANEZ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 7.31 in zatone ob 15.31.
Jutri, ČETRTEK, 28. decembra 1989
ŽITIGOJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.25 najnižja -3 cm, ob 8.09 najvišja 47 cm, ob 15.22 najnižja -64 cm, ob 22.14 najvišja 28 cm.
* razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK.
V	muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik; vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19,00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 6. januarja 1990 odprta razstava izbranih del tržaških likovnikov.
V	foyerju Kulturnega doma v Trstu
je odprta razstava ob 120-LETNICI SLOVENSKEGA ŠPORTA NA TRŽAŠKEM. Ogledate si jo lahko v jutranjih urah ter na prireditvah v Kulturnem domu.
V	galeriji Al Bastione - Ul. F. Vene-zian 15 - je do 5. januarja na ogled razstava slikarja G. BARISONA.
V	galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ '89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele
8 - je do 15. januarja na ogled razstava G. Craglietta ob 100-letnici rojstva.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Uni-
ta - je na ogled do 4. januarja 1990 razstava slikarke Marie Anne LOTESTO.
Člani fotokrožka Trst 80
se bodo jutri, 28. t. m., ob 20. uri
poslovili od starega leta s
PREDVAJANJEM
RAZNIH
DIAPOZITIVOV
v dvorani KD Rovte-Kolonkovec v Ul. Monte Sernio 27.
Vabljeni!
_________mali oglasi_______________
PRODAM fiat 500 v odličnem stanju. Tel. 229495.
PRODAM audi 80, mod. GLE, letnik 1980. Tel. 229234.
UGODNO prodam dve kozi in seno. Zainteresirani naj tel. na št. 226413 v popoldanskih in večernih urah.
PRODAMO hišo potrebno obnovitve ob glavni cesti v Sovodnjah. Tel. (0481) 530295 ob uradnih urah.
NEPOSREDNO prodam skladiščni prostor, 80 kv. m, z notranjo ogrevano pisarno. Tel. 393624.
PRODAM fiat uno turbo v dobrem stanju, prvi semester '86, prevoženih
53.000	km. Tel. ob uri obedov na št. 826257.
LJUBITELJU živali podarim mlado mucko. Tel. 213856.
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves, urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po ugodnih cenah. Tel. (0481) 884161 v večernih urah.
IŠČEMO gospo srednjih let za stalno oskrbo starejše gospe. Tel. 212436.
DAJEM v najem vinograd. Tel. 231859.
Odbor SPDT čestita svojemu tajniku
ERVINU GOMBAČU
ob prejemu priznanja ZSŠDI.
prispevki
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,3'stopinje, zračni tlak 1020,1 mb rahlo narašča, veter 22 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 56 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od srede, 27.,
do sobote, 30. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, UL. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po tglefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan nona DORA. Vse najboljše ji vošči Marko.
Iz sončne in vroče Avstralije pošilja Danica Petrič iz Sydneya čestitke svojim sorodnikom KARLU PETRIČU z družino s Planine nad Ajdovščino, MINKI MARC z družino iz Slapa, sestrama ELKI PRIMOSI in JUSTI z družinama, teti ANGELI PETRIČ iz Trsta, družini VINKA in ADRIJANE KOBAL iz Ajdovščine in g. MIHELANGELI MARAŽ iz Gorice.
Vedno vam na razpolago
PELUCCERIA CERVO
TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah
Ob rojstvu male Maddalene daruje družina Brišček 200.000 lir za SKD Bar-kovlje.
Klub alkoholikov na zdravljenju z občine Dolina daruje 40.000 lir za KD Fran Venturini.
Nada Abram daruje 10.000 lir za godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na pok. Ladija Kocjančiča daruje Danilo Lovriha 15.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik in 15.000 lir za pihalni orkester Breg.
V	spomin na pok. Ladija Kocjančiča daruje N.N. 20.000 lir za pihalni orkester Breg.
SKD Barkovlje prispeva 150.000 lir za obnovo bolnice Franje.
Namesto cvetja na grob Pepija Kocmana in Lojzke Pipan darujeta Ludvig in Anita 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Josipino Štoka darujejo Gička in Mario 15.000 lir ter Luciana in Slavko 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Josipino Štoka daruje Lojzka Guštin 10.000 lir za ŽPZ Prosek Kontovel.
V	počastitev spomina dragega bratranca Mirkota darujejo sestrične Fani Bene-detičeva s Selmo-Marijo Benedetičevo-Rožman (Ljubljana) ter bratranca Mile in Miran Benedetič (Beograd) 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Marije Dorbez vd. Kosovel darujeta Angelo in Stefania Pieri 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega strica Valerija Bordona daruje Stojan Petaros (Boršt 89)
20.000	lir za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob pok. Netke Žerjal vd. Štrajn daruje družina Petaros (Boršt 89) 15.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto novoletnih voščil daruje družina Petaros (Boršt 89) 15.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	počastitev spomina svaka Valerija Bordona darujeta Mario in Marija Petaros 15.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Netko Žerjal in v spomin na drage starše daruje Vesna Zahar-Tul
20.000	lir za obnovo bolnice Franje.
Namesto cvetja na grob Ladija Kocjančiča daruje Darjo Lovriha 30.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	spomin na brata Francka daruje G oj mir Demšar 50.000 lir za DPZ Glasbene matice.
V	spomin na Marijo Petaros vd. Žagar darujeta družini Čač - Ražem 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Danila Benčino daruje Neva Ferjančič 20.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	počastitev spomina Ane Zerial vd. Strain daruje Kristina Žerjal 50.000 lir za cerkveni zbor v Borštu.
V	počastitev spomina Ane Zerial vd. Strain darujeta Aldo in Angel z družino
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Borštu in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Ane Zerial vd. Strain daruje Zorko Petaros z družino
20.000	lir za PD Slovenec iz Boršta. Namesto cvetja na grob Ane Dorbez
vd. Kosovel darujeta Marica in Silvano Rebula 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na prof. Josipa Tavčarja darujejo maturantje 1984/85 180.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob 2. obletnici smrti moža in očeta Mirka darujeta Milka in Neda 30.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na dragega brata Iva Tence-ja daruje sestra Ljuba z možem Frankom
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Franko Širca z družino daruje 300.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Ladija Kocjančiča darujeta Ude in Bogdan 20.000 lir MPZ V. Vodnik.
V	spomin na Josipino Štoka - Pertot daruje Marica Daneu 15.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ivana Veršo (Juka) darujeta Vlasta in Andrej Nabergoj 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob božičnih in novoletnih praznikih darujejo otroci in učiteljice OS M. Gregorič Stepančič 102.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Ob priliki božičnih praznikov daruje dr. Drago Štoka 30.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Ob začetku nove sezone daruje KD Vigred - Šempolaj 250.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	spomin na hčerko Tamaro daruje družina Petaros 100.000 lir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo in
100.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na prof.. Josipa Tavčarja darujejo Marinka, Silva, Ana in J°le
200.000	lir za Sklad Josipa Tavčarja.
Celoletna
Mesečna
192.000 lir
20.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavo dov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
Bivši Beatle avtor zahtevne simfonije
Bivši Beatle Paul McCartney (na sliki) je verjetno najslavnejši med rock zvezdniki osemdesetih let. Priznati mu je treba, da je odličen glasbenik, kar je v zadnjih tridesetih letih že večkrat dokazal, istočasno pa skrbi tudi za to, da se njegovo ime redno pojavlja na straneh časopisov. Ob tem se nam ponuja nekaj zanimivih podatkov: Beatles so se prvič pojavili v Liverpoolu prav leta 1959, čeprav jih je širše občinstvo spoznalo šele leta 1962, deset let kasneje, torej leta 1969 pa so prenehali nastopati skupaj zaradi ostrih sporov, ki so nastali med McCartneyem in Johnom Lennonom.
Po tolikih uspehih je sedaj že 47-letni McCartney napovedal, da se bo lotil tudi resne glasbe: namerava namreč napisati pravo pravcato simionijo za orkester in zbor, ki jo bodo prvič izvajali leta 1991 ob 150. obletnici ustanovitve Royal Liverpool Philarmonica Orchestra. Pri izvedbi bo sodeloval tudi zbor liverpoolske stolnice. Za McCartneya bo predstavljal ta dogodek neobičajno zadoščenje. Ko je bil še deček, si je James Paul McCartney silno želel peti v tem zboru. Uspelo mu je, da so ga sprejeli na avdicijo, ni mu pa uspelo, da bi postal član zbora.
Zamisel za simfonijo se je rodila Carlu Davisu, dirigentu, ki se je rodil v Ameriki, a pogosto sodeluje z liverpoolskim filharmoničnim orkestrom. Ko je pred kratkim spoznal McCartneya, mu je predlagal, da bi sodelovala pri neki skladbi. Bivšega Beatla, ki nima doslej nobene izkušnje na podrpčju klasične glasbe, čeprav je avtor mnogih uspešnic, je predlog navdušil. Za sklabdo je doslej izdelal samo skromni osnutek, v mislih pa ima simfonijo za simfonični orkester in že omenjeni zbor, kar ga v resnici razburja, kot je sam priznal v intervjuju za angleško BBC. Navdušuje ga tudi sodelovanje s Carlom Davisom, pri katerem občuduje predvsem neobičajno energijo.
Ženska in njena stvarnost
brcda pahor
Na sliki (iz našega fotografskega arhiva) skupina tržaških žensk na prireditvi
Ne samo, da je čas moškega spola, v današnji družbi je čas pravi tiran, ki pa se znaša predvsem nad ženskami. To je ena izmed ugotovitev članic Komunistične partije Italije, ki so pred dnevi predstavile zakonski osnutek, s katerim želijo korenito spremeniti »upravljanje časa« v svetu proizvodnje in v družbi nasploh.
»Spremenimo družbo, ki ji vlada moški čas podjetništva« - pod tem geslom so italijanske komunistke sprožile akcijo, ki bo prišla do izraza predvsem marca prihodnjega leta, ko bodo začele pobirati podpise v podporo svojega osnutka. Tekst bodo namreč natisnile v približno 500 tisoč izvodih in jih razposlale vedoč da jih zakonski osnutek, o katerem naj parlament razpravlja na »ljudsko željo«, potrebuje najmanj 300 tisoč.
Do takrat bodo seveda članice KPI o predlogu, ki hote in zavestno vzbuja polemike, razpravljale na različnih nivojih. Osnutek namreč postavlja nekatere zahteve, o katerih je veliko žensk doslej samo »naglas razmišljalo« in jih ni pretvorilo v jasno formulirane postavke v svesti si, da bi sprožile val konfliktov. Vendar drugačna uporaba časa nikakor ne zadeva samo žensk, dasi so one do tega vprašanja še najbolj občutljive.
Tega se pobudnice zakonskega osnutka dobro zavedajo, saj je na predstavitveni tiskovni konferenci Li-via Turco, ki je pri vsedržavnem vodstvu odgovorna za žensko problematiko, izjavila: »Organizacija časa v naši družbi ni ne naravna ne nevtralna. Tisti, ki vlada je čas dela, se pravi moški čas. To hočemo spremeniti.«
Osnutek se deli v tri poglavja in ga sestavlja 26 členov. V posameznih poglavjih so pobudnice zakonskega osnutka vprašanje »organizacije časa« načele iz različnih vidikov: prvo poglavje obravnava čas v življenjski dobi vsakega posameznika, drugo je namenjeno organizaciji časa v svetu produkcije in tretje je posvečeno »času v mestu« oziroma ureditvi javnih servisov v mestu.
Kot je na tiskovni konferenci poudarila Elena Cordoni, ki je predstavila vsebino zakonskega osnutka, sta sestavo prvega poglavja usmerjali dve načeli: vsakdo bi smel, ko bi si želel, razpolagati z večjo mero časa zase v mladosti in bi zato šel v pokoj kasneje; Država in posamezna podjetja bi morala priznati vrednost časa, ki ga mora vsakdo posvetiti sebi in drugim. Zato prvih 11 členov govori o »starševskih in družinskih dopustih«, ki bi se jih lahko poslužil vsakdo, da bi se posvetil ali majhnim otrokom (do 11. leta starosti) ali starejšim osebam ali obolelim družinskim članom. Nadalje je predvidena možnost, da si lahko vsakdo vzame »predujem« pokojninske dobe za potovanja, izobraževanje in podobno. In končno, da bi vojaški rok lahko izkoristili za dejavnosti, ki jih pristojni organi še vedno radi označujejo za tipično ženske, kot je, denimo,
sodelovanje v raznih skrbstvenih službah ali v otroških jaslih.
Vodilo drugega poglavja je znižanje tedenskega delovnika na 35 ur. Ob tem so komunistke postavile tri glavne predloge, ki pa ne bi smeli okrniti vloge sindikalnih organizacij. Po mnenju članic KPI bi morali prepovedati obvezno opravljanje nadurnega dela, dopustiti nočno delo samo v primerih, ko omogoča delovanje neobhodno potrebnih služb, ter uvesti »težko uro«, ki naj bi označevala posebej naporno delo, kar bi morali upoštevati tako, da bi skrajšali predvideni delovnik.
In končno tretje poglavje, ki ureja ritem mesta. S svojim osnutkom želijo pobudnice dati Občini večjo »oblast«, ki bi jo morala ta javna uprava uporabiti tako, da bi bolje uredila vse tiste dejavnosti (urnike trgovin, šol, vrtcev ipd.), ki trenutno izredno grenijo ženski vsakdan razpet med delovnimi in družinskimi obveznostmi.

■11

111-11
11 ■ 1
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
	{ RAI 2	|	^ RAI 3		TV Ljubljana 1	| flP) TV Koper
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Santa Barbara
10.30	Dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Rubrika: Fantastico Bis
14.10	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Velikonočni otok
15.00	Odprta šola: Tretji svet
15.30	Oddaja o kulturi: Nove-cento - It. literatura od leta 1945 do danes
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Kratke vesti
18.05	Nan.: Padri in prestito,
18.45	Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Doppio scambio (kom., ZDA 1987, r. David Greewalt, i. George Newbern)
22.10	Dnevnik in filmi
22.30	Šport v sredo: boks, Li-matola-De Santis (IP v peresni kategoriji)
23.30	Rubrika: Effetto notte
24.00	Nočni dnevnik
0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
7.00	Otroški variete: Pata-trac, nato risanke
8.30	Nanizanka: Capitol
9.30	Mednarodna panorama: Lepote Zemlje (7. del)
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.00	Nadaljevanka: Oaando si ama
14.45	TV igra: L'amore e una cosa meravigliosa
15.50	Nanizanka: Simpatiche canaglie
16.15	Pravljice pred ognjiščem
16.35	TV igra: (Non) Entrate in guesta časa
17.00	Kratke vesti
17.05	Videocomic
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Aktualnosti: La notte della Repubblica (3. del)
22.55	Dnevnik, vreme in horoskop
23.15	Film: Corri uomo corri (pust., It. 1968, r. Sergio Sollima, i. Tomas Mili-an, Donald 0'Brien)
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, Človek in okolje
14.00	Deželne vesti .
14.30	Razgovor o dveh največjih sistemih na svetu in Izbrane rime Fran-cesca Petrarce
15.30	Hokej na ledu
16.30	Black and Blue
17.00	BlobCartoon
17.15	Nanizanki: I mostri
17.45	Vita da strega
18.10	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik, vreme, deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Film: Forza 10 da Nava-rone (vojni, VB 1978, r. Guy Hamilton, i. Harri-son Ford, Edward Fox), vmes (21.30) Dnevnik
22.40	Film: Viaggio allucinan-te (fant., ZDA 1966, r. Richard Fleischer, i. Stephen Boyd, Raguel Welch)
0.20 Dnevnik
0.35 Dok.: Pred 20 leti
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Osmi dan, 11.10 Svet na zaslonu
11.55	Video strani
15.10	Video strani
15.20	Teleski ‘90 - Pripravimo se na smučanje
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik
16.45	Poslovne informacije
16.50	Mozaik. Svet na zaslonu (pon.)
17.35	Spored za otroke in mlade: Otroci glasbe,
17.55	Z besedo in sliko -Pastir (M. Valjavec),
18.25	lutkovna igrica Žogica Marogica (zadnji del)
18.35	Dokumentarna oddaja: Skrivnostni svet (2. del)
19.00	Risanka
19.10	TV Okno
19.15	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: Kolo sreče (kom., ZDA 1984, r. John Landis, i. Eddie Mur-phy, Dan Aykroyd, Don Ameche, Jamie Lee Curtis)
22.05	Dnevnik in vreme
22.25	Svet poroča
23.25	Video strani
13.00
13.30
13.40
15.30
15.40
17.15
18.15 18.50
19.00
19.30
20.00
20.20
20.30 22.00 22.10
22.30
23.15
Rally Pariz-Dakar (neposredni prenos)
TVD Novice Nogomet - angleško prvenstvo TVD Novice Nočni boks (posebna oddaja)
Rubrika: Obiettivo Sci (pon.)
Wrestling spotlight TVD Novice Odprta meja
TVD Stičišče Rally Pariz-Dakar (povzetki)
Rubrika: Pillole Košarka NBA TVD Novice Tednik: Sportime Magazine Nočni boks
Golden Juke Box (pon.)
|	TV Ljubljana 2
18.30	Studio Maribor
19.00	Izobraževalna oddaja: Napadalnost in razdiralnost (3. del)
19.30	Dnevnik, Premor
20.00	Žarišče
20.30	Opereta: Gospe in hu-zarji (Ivan Zajc)
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Ko zgodovina zazveni; 8.40 Orkestralna glasba; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11,30 Francoski šansoni;
12.00	Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Melodije; 12.40 Naši zbori; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: klavirske skladbe Pavleta Merkuja; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas -vi in radio; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja za šolo; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz;
18.30	Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Igrata Jure Jenko in Vladimir Mlinarič; 21.05 S knjižnega trga;
21.30	Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored in Nočna glasba.
L CANALE5___________________
8.30	Film: Mascherata al Messico (kom., ZDA 1945, r. M. Leisen, i. Do-rothy Lamour)
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualna oddaja: Agen-zia matrimoniale
15.30	Film: Un angolo di para-diso (kom., ZDA 1935, r. Stuart Robertson, i. Shir-ley Temple)
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.50	Babilonia, 18.00 O.K. il prezZo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Striscia la notizia
20.35	TV film: Un bambino di nome Gesu - L attesa (zgod., It. - ZRN 1989, r. Franco Rossi, i. Matteo Ballina, Bekim Fehmiu)
22.30	Aktualno: Forum
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1-05 Striscia la notizia 1-25 Nanizanki: Hollywood Beat, 2.25 Cover Up -Grammi e fotogrammi
RETE 4___________
8.30	Nanizanka: II Viriginia-no - II debole di Charity
10.00	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.50 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo
12.10	Nanizanka: Strega per amore - Il mio avvocato e un genio
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nad.:Sentieri
15.40	TV film: L'alba di Dallas (dram., ZDA 1986, r. L. Elicann, i. Dale Midkiff, David Grant)
18.00	Nad.: Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Un auto piena di segreti
20.30	Film: Il cielo pub atten-dere (kom., ZDA 1943, r. Ernst Lubitsch, i. Gene Tierney)
22.35	Dokumentarec: Holly-wood, Holly wood
23.05	Film: La primula rossa del sud (pust., ZDA 1953, r. Edward Ludwig, i. John Pine)
0.55 Nanizanki: Nero Wolfe -Una figlia in prestito,
1.55	Toma
ITALIA1_______________
7.00	Nanizanka: L uomo di Singapore
8.00	Otroška oddaja
9.45	Film: La fuga di Tarzan (pust., ZDA 1936, r. Richard Thorpe)
11.30	Nanizanke: Happy Days,
12.05	Nata libera, 13.00 Supercar
14.00	Aktualno: Ottanta non piu ottanta
14.45	Deejay Television
15.40	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja
18.00	Film: La ragazza di Boe-mia (kom., ZDA 1936, r. James Horne, i. Stan La-urel, Oliver Hardy)
19.30	Nanizanki: I Robinson,
20.00	Cristina
20.30	Film: VVagon-lits con omicidi (kom., ZDA 1976, r. Arthur Hiller, i. Gene Wilder, Jill Clayburgh)
22.40	Nan.: Časa Keaton
23.10	Dirka Pariz-Dakar
23.45	Film: Il dittatore dello Stato libero di Bananas (kom., ZDA.1971, r-i. Wo-ody Allen)
1.20	Nanizanke: Tutti per uno, 1.50 Signor presi-dente, 2.20 Duetto
ODEON________________
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Variete: Sugar
15.00	Film: Pals - due amici un tesoro (kom., ZDA 1978, r. Lou Antonio, i. George C. Scott)
17.00	Film: L'ultima corsa (dram., ZDA 1986, r. Jer-rold Freedman, i. Robert Mitchum)
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.35	Film: Il generale dorme
in piedi (kom., It. 1973, r. F. Massaro, i. U. Tognaz-zi, M. Melato)
22.45	Variete: Sportacus
23.00	Šport: Excalibur
23.30	Nanizanka: Quinta di-mensione - Serata fan-tastica
TMC___________________
9,30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Film: I signori della roc-cia (ris., ZDA 1986, r. Ray Patterson)
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clipclip
15.00	Risanke in nanizanka
16.30	Film: Jacgueline Bouvi-er Kennedy (biog., ZDA 1985, i. Jaclyn Smith)
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Unico indizio un anello di fumo (dram., VB-Kan. 1977, r. Stuart Cooper, i. Donald Sut-herland)
22.15	Aktualno, vesti, šport
24.00	Film: Il conflitto (dram., ZDA 1973, r. Jack Gold, i. TrevorHoward)
TELEFRIULI___________
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Nanizanka: La famiglia Smith
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Custer
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Little Roma, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.30	Rubrika z županom
22.00	Nan.: Orson VVelles
22.30	Jazz: Roberto Gatto Group
23.30	Dnevnik, dražba, vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti;
18.35	Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass;
10.35	Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
Noben praznik ni enak. Posebej velja to še za letošnji božič, saj se je praznovanje odvijalo pod vtisom tragičnih dogodkov v Romuniji, ki so večino spodbudili k razmišljanju o pomenu vrednot svobode, spoštovanja človekovega dostojanstva, miru in solidarnosti.
Poziv k miru, človeški solidarnosti in svobodi je izzvenel v pridigah med polnočnicami, ki so bile v vseh krajih povsod dobro obiskane. V goriški stolni cerkvi je verski obred vodil župnik Sergio Ambrosi, saj je nadškof Bom-marco na zdravljenju v bolnišnici. Zaznaven je občutek, kakor, da so duhovne vrednote spet na prvem mestu in da je vse kar nekako sodi v okvir praznovanja, od nakupovalne mrzlice do prazničnih pojedin, nekoliko odmaknjeno.
K takemu doživljanju božičnih praznikov je po svoje pripomoglo tudi vre-
me, ki je bilo vse dni prav pomladansko, v soboto naravnost toplo.
Pomanjkanje snega v zimskošportnih središčih, tudi izven naše dežele, je ublažilo športno mrzlico nedeljskih smučarjev, ki so tako bili primorani ostati v domačem krogu. Posledice: tekoč, skoraj povsem normalen promet „ na cestah, nekaj manjših prometnih nesreč, o čemer sicer poročamo na drugem mestu.
Medtem ko je bil božič nekako rezerviran za praznovanje v družinskem krogu, je bil včerajšnji dan name-njenm obisku sorodnikov, prijateljev in znancev pa tudi koristnim nakupom v sosednji Novi Gorici.
To potrjuje tudi gost promet, ki so ga včeraj, vse od srede dopoldneva zabeležili na mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini. Kolona avtomobilov, predvsem videmske registracije, je nekajkrat segla skoraj do križišča v Ulici Vittorio Veneto. Najbolj iskano blago je še zmeraj gorivo.
Praznično razpoloženje je bilo opazno tudi v gostinskih lokalih, tako na tej, kakor na drugi strani meje, saj je bila zasedenost skorajda povsod stoodstotna.
Poziv RK
Pokrajinski odbor Italijanskega rdečega križa obvešča, da sprejemajo denarne prispevke za pomoč romunskemu prebivalstvu, na sedežu v Ulici Codelli 9, tel. 531819. Sedež je odprt vsak delavnik od 9. do 12.30 in od 15.30 do 18.30, razen ob sobotah popoldne. Občani lahko denarne prispevke nakažejo neposredno in sicer na poštni tekoči račun št. 300004 in na bančni tekoči račun št. 209288 pri Banca Nazionale del Lavoro - oba računa sta naslovljena na CRI (Italijanski rdeči križ) - na položnico pa je treba napisati "pro Romania".
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
Žena Sonja, Rozana in Maura z družinama in Tanja
27. decembra 1989
Učno in neučno osebje zavod3 Ivan Cankar izreka globoko sožalj3 g. Sonji, Rozani in drugim v družin1 ob izgubi moža in očeta.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute - Ul. C. Cosulich 117 - tel. 711315.
Božičnice na naših šolah imajo bogato tradicijo. Niso samo prijeten uvod v dvotedenske počitnice, ampak nekaj več. Tako je bilo tudi letos, ko so nemara v vseh osnovnih in srednjih šolah ter v vrtcih na Goriškem pripravili božične prireditve. Tokrat smo s fotografskim aparatom obiskali tri take prireditve.
V Sovodnjah (zgornja fotografija) so božičnico za vse šole sovodenj ske občine pripravili v Kulturnem domu. Gledališke prizore in pevske točke so sklenili z obdaritvijo otrok. Za presenečenje je poskrbela Posojilnica, ki je vsem petošolcem poda-
rila hranilno knjižico in bo s tem nadaljevala tudi v prihodnje.
Veliko malčkov in staršev (fotografija v sredini) se je zbralo v dober-dobski občinski telovadnici, da bi prisostvovalo božičnemu sporedu osnovnošolskih otrok.
V Tržiču (spodnja fotografija) pa so božičnico skupaj pripravili učenci italijanske šole L ar go Isonzo in slovenske šole Oton Zupančič iz Gorice. Gre v bistvu za nadaljevanje lanskega srečanja, ko so tržiški otroci spoznali vrstnike iz Gorice in z njimi v Kulturnem domu sodelovali na zanimivem kulturnem popoldnevu.
VINOGRADNIŠKA ZADRUGA ■BRDA.. - STEVERJAN ITALIJA
tel. 0481/884192
POPESTRITE NOVOLETNE PRAZNIKE S KAPLJICO PRISTNEGA BRIŠKEGA VINA
048t-387333 NEPOSREDNA ZVEZA
presti mm
S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO
» Banca Agrfcola 1 Kmečka banka Gorica
pogrebi
Danes ob 9.30 Jožef Socol iz splošne bolnišnice na pokopališče v Štandrež, ob 11. uri Ermenegildo Debegnac iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Italico Bregant iz splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku in na tamkajšnje pokopališče.
Preminil je naš
Jožef Socol
(VITTORIO)
Pogreb bo danes, 27. t. m., ob 9.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici, na pokopališče v Štandrež.
Drevi premiera filma Zamejci
Filmski večer posebne vrste se obeta nocoj v Kulturnem domu. Ne bomo sledili predvajanju uspešnih filmov svetovne produkcije, ampak izdelku domače kinematografije, ki, poleg vsega, prinaša še utrip našega zamejskega prostora. Ob 20.30 bo namreč intimna premiera filma Zamejci v režiji Andreja Mlakarja in v koprodukciji RTV Ljubljana, Pegaz filma in Kinoa-teljeja. Če poleg naslova in tematike dodamo še podatek, da je bil asistent režije Igor Devetak, potem bo vsakomur jasno, da gre za film, ki je upravičeno, v dobršni meri, zamejski.
Kaj je zabeleženo na približno triče-trt ure dolgem zapisu? Najprej bi veljalo poudariti, da zajema celotno s slovenskim življem poseljeno območje v Italiji, od morja, do visokih Julijcev, zabeležene so številne slovesnosti, pa tudi dogodki iz vsakdanjega življenja, s posebnim zanimanjem pa je prikazano kulturno izročilo.
Čelno trčenje med Redipuglio in Foljanom
V nesreči je bil težko ranjen 20-letni avtomobilist iz Ronk
Včeraj okrog 17. ure sta na državni cesti med Redipuglio in Foljanom na križišču za Polač čelno trčila dva 'avtomobila. Najhuje se je poškodoval 20-letni Danilo Marussi iz Ronk, Ul. Redipuglia 90, ki so ga z rešil-cem prepeljali v bolnišnico na Kati-nari, kjer so si zdravniki zaradi težkih poškodb strogo pridržali prognozo. V isti nesreči sta se ranila zakonca iz Trsta 25-letni Marino Sco-ria in 24-letna Maria Martini, ki so ju sprejeli na zdravljenje v tržiški splošni bolnišnici. Dinamiko hude prometne nesreče, v kateri so posredovali tudi goriški gasilci, ki so pomagali pri reševanju ponesrečencev in pri odstranjevanju razbitin, še raziskujejo.
Včeraj okrog 12.30 se je na ločniš-kem mostu poškodoval 16-letni Gi-anluca Sciortino iz Gorice, Ul. Marega 2. Mladenič je z motorjem trčil v ustavljen avtomobil. Zdravniki v goriški bolnišnici so mu ugotovili
zlom zapestja na desni roki in druge odrgnine. Zdravi se na ortopedskem oddelku. Okreval bo v mesecu dni.
Predavanje o manjšinah
V občinski dvorani v Medei bo danes ob 17. uri predavanje o položaju in perspektivah narodnih manjšin v Istri in na Reki ter v Furlaniji-Julijski krajini. Govorila bosta Predsednik združenja SAGO na Reki, Aldo Bressan in arh. Jože Gej. Sklepno besedo bo imel poslanec Gabriele Renzulli. Predavanje pripravlja občinska uprava v Medei pod pokroviteljstvom Pokrajine, pričelo pa se bo ob 17. uri.
razna obvestila
Goriški sklad bo razpolagal s skoraj 28 milijardami lir
Na svoji zadnji seji v tem letu je upravni odbor Trgovinske zbornice odobril vrsto finančnih dokumentov, ki se nanašajo na poslovanje v letu 1990. Tako je odobril proračun Goriškega sklada, posebne agencije za Prosto cono, posebne agencije za sejemske prireditve ter posebne agencije za pristanišče v Tržiču ter, seveda, tudi proračun Trgovinske zbornice.
Goriški sklad bo v prihodnjem letu upravljal skoraj 28 milijard (27,8 milijard), predvideni posegi v obliki prispevkov za gospodarske pobude bodo znašali okrog 19 milijard lir.
Posebna agencija za upravljanje Proste cone bo razpolagala s 785 milijoni lir. Dve milijardi in 262 milijonov
lir bo imela na razpolago posebna agencija za sejemske prireditve, kjer se obeta nekaj novosti zlasti kar zadeva sejem kmetijskih strojev in opreme ter sejem Nauticamp.
Nad sedem milijard lir znaša proračun posebne agencije za pristanišče v Tržiču. Od omenjenih sredstev bo več kakor polovica namenjena investicijam za izboljšavo opreme in drugin. posegom za povečanje zmogljivosti in konkurenčnosti.
Proračun Trgovinske zbornice znaša preko enajst milijard lir. Največji delež bo šel za poslovanje uradov, precej pa tudi za razne promocijske dejavnosti.
V današnji oddaji radia Trst A Na go-riškem valu bodo predvajali zapise z božičnih prireditev na nižji srednji šoli v Doberdobu in na OŠ F. Bevk in F. Erjavec ter pogovor z Zdenkom Vogričem o starih božičnih običajih.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.30 Premiera filma Zamejci. Koprodukcija RTV Ljubljana, Pegaz filma in Kinoateljeja.
CORSO 18.00-22.00 »Willy Signori, e vengo da lontano«.
VERDI 18.00-22.00 »Ritorno al futuro II«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Oliver & C«. Risanka.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »In una notte di chiaro di luna«.
EXCELSIOR Danes zaprto.
Bil je med reformatorji sodobnega literarnega izraza
V Parizu je umri pisatelj Samuel Beckett
Umrl je Samuel Beckett. Vse, ki prisegajo na ustvarjanje in literarno fikcijo, kakršno je oznanjal, je vest o smrti velikega dramatika in pisatelja pretresla. Beckett je namreč utemeljeval sodobno svetovno razglašenost, absurdnost bivanja in čustvovanja, nekakšno človekovo brezizhodnost, molk, smrt. Bil je vzor mnogim povojnim generacijam in smerem, ki so si utirale pot neformalno, a zato toliko bolj napadalno, ostro, brezkompromisno in desakralizatorično. Skratka, umrla je ena izmed takšnih osebnosti, ki bo zapustila sled v literarni zgodovini našega stoletja.
Vest o Beckettovi smrti je sporočil njegov založnik Jerome Lindon in to včeraj, medtem ko je pisatelj umrl v Parizu že v petek. Beckett je bil star 83 let, saj se je rodil v Dublinu 13. aprila 1906. Prve študije je opravil v rojstnem mestu, tudi univerzo, kjer je bil od leta 1930 lektor za francoščino in je spoznal Jamesa Joyca. Leta 1938 se je dokončno preselil v Francijo in leta 1945 je tudi že začel pisati izključno v francoščini. Med vojno je aktivno sodeloval v francoskem odporniškem gibanju, leta 1970 pa je prejel Nobelovo nagrado.
Samuel Beckett
Srečanje z Joycom v prvih letih poučevanja? na dublinški univerzi je ujelo Becketta v posebni kulturni krog, ki je označil njegovo nadaljnje pisa-
nje. Prvi znak tega je bilo poglavje »Dante, Bruno, Vico, Joyce« nekega nikoli zaključenega dela. Od tega trenutka je Beckett svoj pisateljski napor osredotočil na poglobitev revolta do besede, kar je tematiziral v več literarnih delih. Vsa nadaljnja trideseta in začetek štiridesetih let so definirala pisateljev ideološki univerzum, v katerem se je preko eksistencialne napetosti izluščil absurd samega absurda. V teh letih in pozneje je napisal romane »Murphy« (1938), »Mol-loy« (1951), »Malone Meurt« (1951), »L' Innommable« (1953), »Nouvelles e textes pour rien« (1955), itd. Istočasno (1953) so prvič uprizorili »Čakajoč na Godota«, kar je Beckettu zagotovilo svetovno slavo. V vseh teh delih je pisatelj opisoval dramo biti, dramo, ki je zreducirana na glavo brez telesa. Pozneje izgine tudi glava, anonimnost prepusti mesto nedefiniranosti. Gre za postaje, ki omogočajo začrtovanje glavnih smernic pisateljeve filozofije, ki je filozofija smrti, v smislu, da se Beckettov človek realizira samo, če sprejme edino življenjsko gotovost, ki je v vrnitvi v tisti nič, iz katerega je njegova eksistenca vzniknila. Smrt se torej spremeni v bit, čas postane dimenzija večnosti, individu-
um se razkraja in razleti v morje nedorečenih individualnosti, ki pa po drugi strani gradijo enotnost, ki se realizira v abstraktnem svetu - času smrti. Če predstavlja »Čakajoč na Godota« še laž čakanja, pa pomeni »Konec igre« (1956) dokončno odpiranje brezna smrti.
Beckettove osebe razpolagajo samo z eno danostjo: govorico, ki jim daje iluzijo življenja. Vendar ta govorica v svetu, ki je izgubil smisel besede, ni v nobeno oporo vzpostavljanju odnosov med ljudmi. Te vizije so utemeljene v mnogih poznejših delih, ki privedejo izhodišča do skrajnih možnosti. Beckettova veličina je torej v predstavljanju nove eksistencialne vizije dimenzije absurda in konca. Tega pa pisatelj nikoli ne dokončno formulira, ampak prepušča bralcu, da se svobodno odloča in opredeljuje do sporočila. V zelo osebnem mitološkem kontekstu riše Beckett nesmiselnost in neizbežnost človekove bolečine. Njegove pokrajine so puste, na njih samo nepomembnosti; njegovi junaki so fizično deformirani, kar predstavlja duhovno paralizo. Sploh se ne premikajo, ker jim to ni potrebno, saj je vsaka njihova želja takoj frustrirana... (mč)
Januar v goriškem Kulturnem domu
Goriški Kulturni dom pripravlja tudi za začetek prihodnjega leta pestro paleto ■ prireditev. V četrtek, 4. januarja, bo Kinoatelje -Gorica kinema 90 predvajal film Fantje iz Ulice Pa-nisperna režiserja Giannija Amelia. Teden kasneje, 11. januarja, bo na sporedu predvajanje filma Maicol Maria Brente. V petek, 12. januarja, bo Glasbena matica - Gorica priredila koncert pianista Massima Gona.
V	ponedeljek, 15., in v torek, 16. januarja, bo gostovala Drama SNG Ljubljana s predstavo Zid, jezero Dušana Jovanoviča. »Kinoateljejski četrtki« se bodo nadaljevali 18. januarja s filmom Jezus iz Montreala režiserja Denysa Arcanda, zadnji januarski četrtek (25. 1.) pa bo na sporedu film Mo-ney Doris Dorrie. V nedeljo, 21. januarja, bo v Kulturnem domu v Gorici občni zbor goriške sekcije Svetovnega sklada za naravo WWF. V torek, 23. januarja, bosta Kulturni dom in ZSŠDI priredili srečanje z jugoslovansko kajakaško reprezentanco.
V	soboto, 27. januarja, bo Planinsko društvo Gorica poskrbelo za prijetno razvedritev s Planinskim plesom. V nedeljo, 28. januarja, bo Kulturni dom Gorica prizorišče posveta o športu, ki ga prireja ZSŠDI, v ponedeljek, 29. januarja, in v torek, 30. januarja, pa bo SSG gostovalo z Williamsovo dramo Tetovirana roža v režiji Maria Uršiča.
Drevi slovesnost v goriškem Kulturnem domu
Predstavitev dokumentarca Zamejci
Režiser Andrej Mlakar
Kulturni dom v Gorici bo nocoj na »intimni premieri za slovensko javnost« gostil (... in pogostil) predstavitev dokumentarnega filma Zamejci in njegovo avtorsko ekipo. Režiser je bil Andrej Mlakar, kot producenti pa so sodelovali Dokumentarni program TV Ljubljana, T(rajna) D(elovna) S(ku-Pnost) Pegaz iz Ljubljane in »zamejski« Kinoatelje iz Gorice. Režiserja Mlakarja smo ob tej priložnosti poprosili za kratek pogovor.
Andrej, kako bi se predstavil bralcem Primorskega dnevnika?
Rodil sem se 16. 8. 52 v Ljubljani, kjer sem študiral na Akademiji (AGRFT, op. p.), podiplomski študij sem opravil v Miinchnu. Nagnjen sem k dokumentarnemu filmu, iz katerega črpam in nabiram snov za izvirne Projekte. Kjer kukavica gnezdi, v še »neekoloških« časih angažiran dokumentarec o ekološki katastrofi reke Krupe v Beli krajini, je sprožil tudi Mero, Christophoros (1985, film na temo narodno sprave) pa je bil v kre-vtivnem smislu kulminacija mojih dotedanjih izkušenj in spoznavanj. Z njim sem prejel Grand Prix v Strasbo-Urgu na filmskem festivalu, ki ga prireja Inštitut za uveljavitev človekovih Pravic v okviru Amnesty Internatio-mrl. Sicer pa delujem v sklopu TDS Pegaz tudi kot producent...
Slovenske teme določajo glavnino 0 Slovencih kot narodu?
. Po tolikih letih ukvarjanja s Sloven-C1 mi je še najbližji Šalamunov verz: “Utrudil sem se podobe svojega plemena in se odselil.« Mislim, da so Slovenci strašni in nisem še mogel
razumeti, če jih to drži pokonci ali pa jim povzroča samo težave. Na »poti odselitve« je bila prva točka zamejstvo. Hotel sem preveriti, če je kaj drugače na drugi strani meje...
... in si dognal...
... da vam je vendarle uspelo orha-niti slovenske stvari zelo pristne, ne zaradi nerazvitosti, ampak zaradi tradicije, ki še živi. Po drugi strani pa je .. v vas tudi druga komponenta, tista, ki prihaja iz italijanskega sveta in
ki matičnemu narodu ni bila dana. Zato dogajanje v zamejstvu dejansko ne moremo opisovati s kategorijo naroda, ampak s (širšim) pojmom etno-sa.
Kaj misliš s tem?
Prav v filmu sem poskusil to razložiti. Vprašanje etnosa se postavlja v primeru hkratne zgodovinske avtohtonosti več narodov. V zamejstvu je npr. vsaka »narodna« komponenta (Italijani, Slovenci, Furlani) rezultat tudi ostalih komponent. Mislim, pa, da je zadeva sila delikatna. Vse se navsezadnje suče okrog meje.
Kaj je meja, »kje« je meja?
Darko Bratina je v veznem besedilu za film definiral mejo kot oviro in kot priložnost. Okoli te meje se mnenja vedno krešejo in iskrijo, v dobrem in slabem. Iz nje izhaja obstoj in problem manjšine.
Bi še kaj dodal o svojem zadnjem projektu?
Da. Globalno se projekt Zamejci navezuje na serijo dokumentarnih filmov Slovenija, ki je bila tematsko razdeljena po pokrajinah. Logični zaključek je bil torej zamejstvo. Vendar pa se ta film razlikuje od prejšnjih ker sem v ta prostor vstopil skozi ljudi, ki sem jih poznal od prej (konkretno gre za člane Kinoateljeja), in take, ki sem jih potem spoznaval na terenu. Izhajal sem iz goriškega prostora. Važno je poudariti, da ni bilo v Ljubljani vnaprej napisanega scenarija, ampak se je ta gradil sproti in določil filmu strukturo, kakršno ima. Pogovarjal se je ALEŠ DOKTORIČ
Lepo je v naši domovini biti te dni na Proseku in v Križu
Slovensko stalno gledališče v Trstu bo danes gostovalo na Proseku s komedijo Marija Čuka Lepo je v naši domovini biti. Jutri bo nastopilo še v Križu. V igri bodo med drugimi nastopili tudi Virtuoz Aljoša Starc in mladi par Franko Korošec - Irena Zubalič v vlogi Janka in Metke.
Koroški koledar
Ob koncu leta izhaja vse pol-ho koledarjev in knjižnih zbirk. Judi Slovenska prosvetna zveza ,z Celovca je poskrbela za to in Pred kratkim predstavila »Knjiž-nl dar 1990«, knjige, ki so izšle v sodelovanju z založbo Drava. Pred bralci so tako Koroški koledar 1990, knjiga Veliko navdu-senje (zbirka koroških farnih kronik 1918-1920), slikanica Niko in Maja, Sto naravnih zanimivosti Slovenije in kaseta s Politično satiro Janka Messnerja.
Nova dela slovenskih književnih ustvaijalcev
Uredniki Državne založbe Slovenije so v sredo, 20. decembra, v prostorih Društva slovenskih pisateljev predstavili še zadnjo književno bero izvirne, domače literature. Glavni urednik založbe Kajetan Kovič je posebej opozoril, da navzlic finančnim in vse drugačnim težavam, v katerih se je znašla Slovenija, izdajanje književnih del zaenkrat še ni utrpelo posebne škode, vsaj ne na račun kvalitete izdanih del. Res pa je, da založbe ne morejo v celoti zadostiti bogatemu in vitalnemu literarnemu ustvarjanju, ki ga je zaznati med ljudmi. Kot poslednje novosti v letošnjem letu Državna založba Slovenije predstavlja naslednja dela: knjiga z naslovom Radoživost prinaša zbrane pesmi avtorja in priljubljenega pesnika Ervina Fritza. Zajetno delo ponuja bralcu enkratno možnost, da si v eni sami knjigi prebere pravzaprav celoto Fritzovega pesniškega ustvarjanja. Razloga za takšno izdajo zbranih pesmi sta bližajoči se avtorjev jubilej -praznoval bo petdesetletnico, in pa dejstvo, da so vse njegove dozdajšnje pesniške zbirke razprodane. To dejstvo že samo priča o »bralnosti« pesnika Ervina Fritza, eden izmed razlogov za priljubljenost pri bralcih pa bo nedvomno njegov odprt odnos do bogatosti življenja, ob katerem skozi pesmi preveva, kakor govori sam naslov, vztrajna, neminljiva radoživost.
Žarko Petan je avtor, ki je bralcem prav tako že poznan. Naj kot zanimivost omenimo, da si je svojo slavo pri-
Ervin Fritz
vzel kot pisec humoresk, aforizmov in satiričnih zapisov, čeravno je pisal tudi romane in novele. Tokrat se je občinstvu predstavil (prvič!) z zbirko pesmi, kar nas ponovno uverja, da imajo Slovenci po številu prebivalcev največ pesnikov na svetu. Naslov Petanove zbirke se glasi Definicije, ki naj bi nakazal vsebinsko zasnovo pes-
mi. V njih avtor skuša, zvest svoji sati-ričnosti, označiti, metaforično definirati nekatere ključne položaje oz. situacije v življenju. Temu primerni so naslovi posamičnih pesmi: »Sreča«, »Ljubezen«, »Striptizeta«, »Antistalinist«, »Starost«, itd.
Tudi Samo Kuščer, čeprav »mlajši« avtor, bralcem najbrž ni več nepoznan. Spada v t. i. generacijo konca šestdesetih let, v obdobje iskanja novih duhovnih poti, ki pa jih je pozneje nadaljeval vsak na svoj način. Samo Kuščer se je posvetil književnosti, ne da bi ob tem zanemaril nekdanjo svetlobo vzhodnega sonca; (predstavitve knjige se ni udeležil, ker se trenutno nahaja nekje na Japonskem!). Knjiga Žalostni virtuoz in druge domišljijske zgodbe je zbirka dobro pisanih novel, ki posegajo, kakor je mogoče razbrati iz naslova, po fantazmatični, nerealni snovi. Na eni strani imamo opraviti z znanstveno fantastiko, po drugi pa gre za nekakšno sanjsko prozo. Zanimivo pa je, da avtor izhaja iz povsem realnega, empiričnega sveta, ki ga šele potem, s pomočjo fabulativnega postopka sprevrže v »nadrealističen«, domišljijski prostor. Kar naenkrat se nam na videz statičen svet naše zavesti niti ne toliko podre, kakor predvsem razširi, omaja, pri čemer prihaja do izraza avtorjeva kritičnost do omejenosti naše zavesti, na katero sicer tako radi prisegamo.
Na koncu je urednik založbe predstavil še dva prvenca. Metka Cotič je
avtorica skrbno pisanih novel, ki nosijo skupen naslov Cena za majhnost. Čeprav gre za prvenec, izraža avtoričin umetniški izdelek presenetljivo mero zrelosti in prozne artikuliranosti, dasiravno je v novelah začutiti nekatere skupne značilnosti s trenutno dokaj homogeno podobo mlajše slovenske proze. Pisanje Metke Cotič izraža bivanje v sodobnem, dokaj zmedenem svetu, v katerem je pretrgana linearna enosmiselnost prigodnosti, posebej izvirna in zanimiva pa je »ženskost« njene proze, ki nam pri vživljanju in prodiranju v skrivnostne vezi ženske z moškim ponuja poseben čar.
Prvenec - pesniško zbirko Plimovanje, je dočakal tudi Tomi Ramadano-vič. Knjižica vsebuje dokaj obširen sveženj pesmi, ki jih skupaj povzema avtorjev čredo (prva pesem), v katerem je izražena predvsem pesniška vseobsežnost, celota stvarstva, v kateri utripa avtorjeva individualna življenjska sila. Avtor, čeprav izhaja iz modernizma in avantgardnih izkušenj, z njimi ni več obremenjen, tako da brez drznosti in udarniških jezikovnih iger posega po intimnem lirizmu, ki se prav rad poslužuje bogate, široko obsežne (morda malo preveč!) metaforike.
Ob koncu srečanja je urednik Državne založbe Slovenije vsem prisotnim zagotovil, da bera izvirnih književnih izdaj tudi v prihodnjem letu ne bo upadla.
I. Š.
Sinoči v sežanski telovadnici slavnostno podeljevanje priznanj »Naš športnik 89 «
Nagrade za najzaslužnejše športnike s Primorske
SEŽANA V sežanski telovadnici je bilo včeraj slavnostno nagrajevanje najboljših športnikov Primorske, ki ga tokrat že šestič prirejajo Primorske novice, Radio Koper-Capodistria, Televizija Koper-Capodistria, Primorski dnevnik, Radio Trst A, Novi Matajur in ZSŠDI ob sodelovanju Zveze teles-nokulturnih organizacij in Zveze kulturnih organizacij iz Sežane, »Naš športnik« je tako po prireditvah v Trstu, Tolminu, Gorici, Izoli in Zgoniku dospel v Sežano, kjer so ob nagrajevanju pripravili tudi kulturni spored. Prireditev sta v neposrednem prenosu oddajal Radio Trst A in Radio Koper-Capodistria, z nagrajenci pa so se pogovarjali novinarji Sergij Tavčar, Saša Rudolf, Iztok Jelačin in Ervin Čurlič.
Predsednik SO Sežana Ivan Vodopivec se je vsem prisotnim zahvalil za udeležbo in dejal, da so domačini ponosni, da imajo v svoji sredi zlasti zamejske športnike, ki s svojimi dosežki, ne samo na krajevni, temveč na evropski in celo svetovni ravni uspešno predstavljajo slovenski šport in s tem prispevajo k ohranjevanju nacionalne identitete. Tako zamejski kot športniki s Primorske s skromnostjo in z delavnostjo dosegajo rezultate, ki so vsem nam v ponos.
Predsednik Vodopivec je sklenil svoj kratek poseg z voščilom vsem prisotnim gledalcem in nagrajencem, da bi bilo leto 1990 uspešno in pred-
Namestnik glavnega urednika našega dnevnika Vojmir Tavčar podeljuje pokal zamejskemu športniku leta Samu Kokorovcu.
vsem v znamenju miru in sožitja.
Predsednik ZTKOS Sežana Igor Bole je dejal, da ima v Sežani, kot v eni največjih občin v Sloveniji, saj šteje skoraj 25.000 prebivalcev, telesna kultura zelo pomembno vlogo. Težave pri organizaciji raznih športnih pobud so sicer dokajšnje in jih ne bi mogli izpeljati, če bi ne pri tem pomagali
klubi in občani. Za dosego boljših rezultatov na športnem področju bo seveda potrebno izboljšati pogoje, za delo. Primarna naloga pa naj bo ureditev športnih objektov ne samo v Sežani, temveč tudi v ostalih krajih občine.
V samem začetku včerajšnje manifestacije je bilo poudarjeno, 'aa letošnje nagrajevanje poteka v sožvočju
treh pomembnih obletnic in sicer 30-letnice začetka nagrajevanj najboljših športnikov na Primorskem, 10-letnice prvega nagrajevanja v Sežani in 120-letnici tržaškega Sokola. Naj ob tem povemo, da so na včerajšnji prireditvi podelili priznanja nekaterim športnim delavcem in športnim kolektivom iz zamejstva. Priznanja so iz rok predsednika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Oda Kalana dobili Ervin Gombač, Bojan Makuc, Ivek Per-tot, Kolesarski klub Adria, mladinski odsek odbojkarske združene ekipe Val-Naš prapor ter Primotor klub.
Po uvodnem zabavnem prizoru o sežanski stvarnosti, ki so ga podali člani domače dramske skupine, je pred občinstvo stopil ansambel Nova pot, ki je v veselje najstnic zapel »Kaj si nor«. »Znoreli smo« pa je skladba, s katero so se sežanskemu občinstvu in gostom predstavili zamejski glasbeniki skupine Happy day.
Glasbena utrinka sta uvedla začetek nagrajevanja. Najprej so sredi dvorane poklicali tretjeuvrščene športnike sezone 1989. To so Ksenija Pavlovič,, Borut Bilač, Peter Podunovac, Košarkarski klub iz Postojne, Claudia Coslo-vich, Erik Tence in odbojkarice Sokola Indulesa) Povejmo, da so prizanje letošnjim zmagovalcem podelili predstavniki obmejnih sredstev javnega obveščanja, ki so tudi organizatorji pobude.
Čas za nov glasbeni utrinek (Nova pot in Free schop) pa so že bili na
Na rallyju Pariz - Dakar
Arnoux v vodstvu
MARSEILLE - - Na avto-moto rally-ju Pariz - Dakar so doslej izvedli drugo predetapo, na katerih se je med motociklisti obakrat uveljavil domačin Charbollel (jean stalaven), ki ima na skupni lestvici čas 9T5". Sledijo: 2. Medardo (It., gilera) po 19'j 3. Magnal-di (Fr., yamaha) in Merel (Fr., jean stalaven) 40"; 5. VVagner (Fr., suzuki) 46"; 8. Mandelli (It., gilera) 1'02".
Na 2. predetapi za avtomobiliste (3,5 km) sta isti čas (4'23") dosegla Lartigue (mitsubishi) in VVambergue (peugeot 205 T16), medtem ko je bil v prvi pre-tetapi najboljši Arnoux (citroen), ki tudi vodi na skupni lestvici s časom 10T0". Sledijo mu: 2. Prieto (Šp., nissan patrol) po 14"; 3. VVambergue (Fr., peugeot) 17"; 5. Vatanen (Fin., peugeot) 26".
Smučarskih tekmovanj za SP v Kranjski gori verjetno ne bo
KRANJSKA GORA — Tekmovanj v moškem slalomu in veleslalomu za svetovno prvenstvo, ki bi ju morali izvesti v Kranj saki gori 6. in 7. januarja
prihodnjega leta, skoraj gotovo ne bo. Tako je izjavil predsednik organizacijskega odbora Vojteh Budinek, saj je nadavna odjuga pobrala ves sneg. Tekmovanja za žensko SP pa bi se morala pričeti 6. in 7. januarja na Pi-ancavačllu.
Van Basten tudi uradno najboljši v Evropi
PARIZ - Včeraj je Milanov napadalec Marc Van Basten tudi uradno prejel »Zlato žogo«, priznanje, ki ga vsako leto podeljuje znani francoski športni časopis France Football po anketi, ki jo opravljajo med športnimi novinarji po vsej Evropi. Kot je že znano, je za relatovno majhno število glasov prehitel klubskega tovariša Franca Baresija (199 proti 80), na 3. mesto pa se je prebil nizozemski igralec Rijkaard, ki tudi igra pri Milanu in je dobil 43 glasov. Jugoslovanski napadalec Crvene zvezde, ki je pred kratkim podpisal za Marseille, Dragan Stojkovič je prejel 19 glasov in je zasedel odlično 6. mesto.
Važne novosti pri Udineseju
Rino Marchesi novi trener
VIDEM Pri videmskem nogometnem prvoligašu je po zelo slabem prvem delu prvenstva, po katerem se Udinese nahaja na dnu lestvice, prišlo do velike novosti, po kateri upajo, da se bo stanje znatno izboljšalo. Trenerja Mazzio, ki je ekipo privedel na rob prepada, je namreč včeraj zamenjal Rino Marchesi, ki je še v bližnji preteklosti (pred Zoffom) treniral Juven-tus.
Vodstvo Udineseja upa predvsem na psihološki učinek te menjave, saj je ekipa dosegla dno na zadnji prvenstveni tekmi, ko je doma gladko in prekatično brez boja izgubila z Lazi-om z 2:0. Prvenstvo je namreč še dolgo in pri Udineseju, ki je trenutno eden najresnejših kandidatov za izpad, si nadejajo an preobrat.
Havelange: Maradona ne bo kaznovan
RIO DE JANEIRO — Predsednik mednarodne nogometne zveze Joao Havelange je javno izjavil, da Maradona ne bo kaznovan zaradi nedavnih izjav o regularnosti žreba za SP in da
se bo lahko torej redno udeležil finalnega dela svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Italiji. Havelange je še dodal, da lahko Maradono opomni tako italijanska kot argentinska nogometna zveza.
Maradona se je izredno razveselil tega razpleta, saj se je resnično zbal za svoj »mundial«, sedaj pa se mu je odvalil kamen od srca, sicer pa je še dodal, da niso časnikarji razumeli bistva njegove izjave, ko je trdil, da je žreb le »farsa za televizijo«, in da se lahko zato tudi javno opraviči,
Brazilec Silas k Sportingu
LIZBONA — Vezni igralec brazilske državne reprezentance Paulo Silas je podpisal dveletno pogodbo za portugalskega prvoligaša Sporting iz Lizbone, pri katerem je nastopil že v prejšnji sezoni, vendar je hotel klub zapustiti, saj se ni razumel z njegovim vodstvom. Slednje pred kratkim so obnovili, zato pa se je Silas z veseljem obvezal, da bo še naprej branil barve tega kluba.
Po sobotnem porazu na domačem igrišču v 14. kolu košarkarske B-2 lige
Položaj jadranovcev postaja vse težji
Poraz Jadrana proti Oderzu (na sliki) je dozorel že v prvem polčasu.
Po 14 kolih v košarkarskem prvenstvu B-2 lige je Jadran TKB na 14. mestu lestvice (skupno s Castel San Pietrom) z le osmimi točkami. Jadra-novci bodo sklenili prvi del prvenstva z gostovanjem v Montebelluni, to je proti moštvu, ki ima točno 10 točk več od naših košarkarjev in bo zato naloga naših fantov, da osvojijo peti par točk, izredno težka.
Sobotni poraz je bila za naše košarkarje, vodstvo in za gledalce hladna prva. Jadranovci so si še kako želeli novih točk, tudi da bi se z zmago letos poslovili od svojih zvestih - navijačev.
Po našem je za Jadranov poraz predvsem "kriv" skoraj katastrofalen prvi polčas, ko naših sploh "ni bilo" v obrambi. Drugače nam ni jasno, da je Oderzo v samem prvem polčasu dosegel kar 62 točk (v 13 kolih je namreč dal 1078 točk, to je poprečno 76 na tekmo). Zato smo po sobotni tekmi tudi namignili trenerju Oderza Aldu Ermannu, da Jadrana predvsem v prvem polčasu ni bilo prepoznati.
Ermanno pa se s to trditvijo ni strinjal: »Po mojem je Jadran odigral zelo dobro tekmo, le da mi smo igrali skoraj brezhibno, predvsem v napadu. Jadranovci pa očitno plačujejo davek, da nimajo enakovrednih menjav. Ključni igralci ne smejo delati osebnih napak in zato je njihova obramba bolj popustljiva. Če močno branijo, seveda pri tem napravijo tudi osebne napake in morajo na klop zaradi petih osebnih napak, enakovrednih menjav pa ni. Mi smo seveda izredno zadovoljni, da smo premagali jadranovce na njihovem igrišču. Ne smemo namreč pozabiti, da so komaj pred dvema koloma doma odpravili kar vodilno Imolo in zato smo se pred tem gostovanjem precej bali.«
S tema točkama ste napravili verjetno odločilen korak na poti do rešitve...
»Verjetno je prerano, da bi se že sedaj veselili obstanka v ligi. S to zmago, in povrhu še na tujem, smo zares osvojili zlata vredni točki. Ne smemo tudi pozabiti, da je naše moštvo precej mlado. Vsi ti košarkarji so zrastli iz naših vrst. Zato smo ponosni, da nastopamo v tej ligi in se seveda veselimo vsakega para točk.«
Kaj pa mislite o Jadranovi ekipi?
»Precej ste pomladili ekipo. Ostalo pa je nekaj tudi zelo dobrih košarkarjev, med katerimi bi predvsem omenil Cuka. Proti nam pa je izvrstno igral Rauber. Čeprav je prvenstvo zelo izenačeno in se presenetljivi izidi vrstijo iz kola v kolo, mislim, da se bo Jadran rešil pred izpadom.«
To seveda upajo vsi, ki jim je usoda naše združene ekipe pri srcu. Jadranov položaj na lestvici pa nikakor ni rožnat. 14. kolo gotovo ni bilo ugodno za našo ekipo. Cesena je zanesljivo odpravila Drvaričev Electrolux iz Pordenona in sedaj ima dve točki več od Jadrana TKB. San Dona je premagal postavo Pierobona, ki je sedaj sama na repu lestvice. V prihodnjem kolu pa bo spet derbi na spodnjem delu lestvice s tekmo Castel San Pietro - San Dona. Cesena bo gostovala pri Virtusu iz Padove, kjer so domačini seveda favoriti. Zmaga jadranovcev v Montebelluni bi bila zato več kot zlata vredna, (bi)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Oberdan 0:2, Čuk 6:12, Pregare 0:5, Sosič 1:3, Bat-tini 3:9, Rauber 10:16, Daneu 5:9, Per-tot 3:5. TRI TOČKE: Oberdan 0:1, Pregare 0:2, Sosič 0:2, Battini 1:2, Rauber 3:5. SKOKI: Oberdan 2 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 3, 3; Sosič 2, 2; Battini 4, 5; Rauber 6, 3; Daneu 7, 5; Pertot 1, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Oberdan 2, 5; Čuk 2, 2; Pregare 1, 2; Sosič 2, 2; Battini 0, 2; Rauber 4, 2; Daneu 3, 3. ASISTENČE: Pregare 1, Sosič 1. BLOKADE: Čuk 1, Battini 1, Pertot 1.
vrsti drugouvrščeni najboljši športniki Primorske. Priznanje so prejeli Dunja Trebižan, Jernej Abramič, Balinarski klub Skala, Arianna Bogateč, in odbojkarice Bora Friulexporta.
Slovita »Lambada«, ki vodi na vseh glasbenih lestvicah sveta, je razveselila tudi sežansko občinstvo, ko so ob notah tega glasbenega hita nastopile1 članice baletne skupine Kiwi. Časa je bilo še za nastop skupine Happy day s himno Primorski ter tonskega prispevka o »organizaciji mitingov« pa so že bili na vrsti najboljši športniki leta 1989.
Kot prva je nagrado dobila namiznoteniška igralka iz Semedele Polona Čehovin. S toplim aplavzom sta bila sprejeta tudi kanuist solkanskih Soških elektrarn Andrej Grobiša in predsednik istega kluba, ki je zmagal v ekipni konkurenci. Šesto leto zapored je bil za najboljšega zamejskega športnika proglašen openski kotalkar Samo Kokorovec, ki je pred mikrofonom potrdil, da se pripravlja na osvojitev lovorike svetovnega prvaka. V ekipni zamejski konkurenci pa je tokrat prvo mesto pripadlo nogometnemu društvu Juventina iz Standreža (priznanje je dvignil predsednik Lado Marchi), ki si je v dveh sezonah zagotovilo napredovanje iz 3. v 1. amatersko ligo.
Prireditev Naš športnik 1989 v Sežani pa so sklenile mlade plesalke baletne šole iz Dutovelj, (bi—pr)
totip
1.	— 1. Fazio Sal	2
	2. Grano Di Valle	1
2.	— 1. Indice OM	X
	2. Istant Boy	X
3.	— 1. Debos	X
	2. G usek	2
4.	— 1. Fremura	X
	2. Duel G ar	2
5.	— 1. Ecador Dell	X
	2. Going Del Pino	X
6.	— 1. Bob The Fighter	2
	2. Barrea	1X2
KVOTE
12 (239 dobitnikov)	4.350.000
11 (5.214 dobitnikov)	200.000
10 (46.199 dobitnikov)	22.000
lestvici
IZIDI 14. KOLA
JADRAN TKB	- Oderzo			92:99
Cesena - Electrolux PN				96:77
Montichiari -	Montebelluna	104:79			
Ozzano - Virtus PD				84:82
Petrarca - Castel S.Pietro				100:78
San Dona - Pierobon PD				90:76
Vicenza - Imola				106:77
Malaguti - Faenza				91:75
	LESTVICA			
Montichiari	14	10	4	1292:1190 20
Virtus PD	14 10		4	1203:1127 20
Imola	14 10		4	1214:1228 20
Montebelluna	14	9	5	1381:1272 18
Petrarca PD	14	9	5	1386:1292 18
Ozzano	14	9	5	1160:1138 18
Vicenza	14	8	6	1304:1190 16
Faenza	14	8	6	1148:1163 16
Malaguti	14	8	6	1280:1275 16
Pordenone	14	7	7	1180:1240 14
Oderzo	14	6	8	1177:1167 12
Cesena	14	5	9	1193:1291 10
JADRAN TKB	14	4 10		1130:1205 8
Castel S.P.	14	4	10	1116:1282 8
San Doni	14	3 11		1197:1260 6
Pierobon	14	2	12	1130:1261 4
PRIHODNJE KOLO (6. in 7.1.1990) Montebelluna - JADRAN TKB; Piero-bon PD - Malaguti; Faenza - Montichi-ari; Imola - Petrarca PD; Oderzo - Vi-cenza ; EIectrolux PN - Ozzano; Virtus PD - Cesena; Castel S. Pietro - San Dona.
JADRANOVI STRELCI Čuk 278; Rauber 251; Battini 144; Pregare 141; Daneu 133; Sosič 109; Oberdan 51; Pertot 10; Crisma in Corsi 5.
IZIDI 13. KOLA
BOR RADENSKA - Ponte Piave	86:90
Virtus UD - Ardita GO	89:74
San Daniele - POM Tržič	114:8»
Sacile - Latisana	86:58
Tecnoluce - Intermuggia	97:77
Inter 1904 - Nervesa	97:82
Mogliano - Roncade	84:71
Santos - Arte GO	76:78
LESTVICA			
Virtus PD	13 12		1
Roncade	13	11	2
San Daniele	13 10		3
Mogliano	13 10		3
POM Tržič	13	7	6
Inter 1904	13	7	6
Intermuggia	13	6	7
Tecnoluce	13	6	7
Sacile	13	6	7
Santos	13	5	8
Ardita	13	5	8
Latisana	13	5	8
Arte GO	13	5	8
Ponte di Piave	13	4	9
Nervesa	13	3 10	
BOR RADENSKA	13	2	11
1087:891 24 1111:1064 22 1207:1105 20 1113:1030 20 1064:1094 14 1048:980 l4 1112:1135 12 1066:1048 12
UOO.Ilv* '
908:990 1°
Po sobotnih spodrsljajih v srečanjih pred domačimi gledalci v ženski odbojkarski D ligi
Zaskrbljujoč položaj
Brežank in
Sergij Stančič
Po zmagi v sobotnem goriškem derbiju OLympia še naprej trdno stoji na odličnem drugem mestu na lestvici moške C-2 lige. Na vrhu lestvice je Cima Truciolari iz Sacileja, ki ima 16 točk, torej dve več. Glede na izredno dolgo prvenstvo je prednost minimalna. Za Goričani je četverica, ki je doslej zbrala 12 točk: poleg Mebla Imsa
Kontovelk
in Bora Cunje Avtoprevoza še Volley iz Pordenona in Vivil iz Ville Vicenti-ne. Odbojkarji Mebla Imsa so izgubili oba slovenska derbija, tretje srečanje pa so predali Prati. Odbojkarji Bora cunje Avtoprevoza so po uspešnem začetku kar trikrat zapored potegnili krajši konec, dvakrat zapored v gosteh in za konec doma proti Volleyu iz Pordenona. Sobotni uspeh borovcev je bil izredno težak, a ne gre pozabiti, da je bil peti zapored. Po tritedenski prekinitvi prvenstva (in ne 14 dneh, kot smo napačno napisali v soboto), bo naslednji derbi v Trstu med Borom Cunjo Avtoprevozom in Olympio izredno zanimiv.
Kljub porazu (sicer dokaj tesnem) na gostovanju v Tržiču, je Sloga Koimpex še naprej druga najmočnejša šesterka v skupini C-2 lige. Povratnik iz C-l lige Fincantieri ima sedaj isto število točk kot slogašice, a precej slabšo rza-liko v nizih. Vrsta Agoresta je še naprej na 4. mestu, toda torkat sama, ker je Juniors izgubil sredi Casarse s prvim favoritom Kennedyjem. Goričan-ke niso izločene iz bitke za osvojitev enega od treh mest na končni lestvici, a v prihodnje bo potrebno bržkone
________Moška C-2 liga________
IZIDI 9. KOLA
01ympia Gorica - Meblo Imsa 3:1, Rozzol Trst - Bor Cunja Avtoprevoz 2:3, Intrepida Mariano - Libertas Turjak 3:1, Prata - Volley Pordenone 1:3, Torriana Belca Gradišče - Vivil Villa Vicentina 1:3, Crismare Tržič - Volley Bali Videm 3:0, Cima Truciolari Saci-le - Pav Remanzacco 3:1.
LESTVICA
Cima Truciol.	9	8	1	25:8	16
01ympia GO	9	7	2 24:8		14
Volley PN	9	6	3	19:11	12
Meblo Imsa	9	6	3 21:13		12
Bor Cunja A v.	9	6	3 20:13		12
Vivil	9	6	3	19:12	12
Crismare Tržič	9	5	4	22:16	10
Volley BV	9	5	4	17:16	10
Remanzacco	9	5	4	19:18	10
Prata	9	3	6	15:23	6
Rozzol	9	3	6	13:22	6
Torriana	9	2	7	11:24	4
Intrepida	9	1	8	5:25	2
Libertas Tur.	9	0	9	6:27	0
PRIHODNJE KOLO (13. 1.)
Meblo Imsa - Crismare Fincantieri Tržič, Bor Cunja Avtoprevoz -01ympia Gorica, Volley Bali Videm -Cima Truciolari Sacile, Vivil Villa Vicentina - Rozzol Trst, Volley Porde-non - Torriana Gradišče, Libertas Turjak - Prata, Pav Remanzacco - Intrepida Mariano.
pokazati bolj zanesljivo igro kot doslej. Nabrežinski Sokol Indules je na gostovanju v Martignaccu nastopil zelo okrnjen in nasprotnicam, ki so ga dohitele, iztrgal niz. Po sobotnem
Ženska C-2 liga_________
IZIDI 9. KOLA
Libertas Martignacco - Sokol Indules 3:1, Fincantieri Tržič - Sloga Ko-impex 3:2, Agorest Gorica - Virtus Fontanafredda 3:0, Pieris - CUS Videm 0:3, Celinia Maniago - Prata 0:3, Juniors Casarsa - Kennedy 1:3, Pav Natisonia - Torriana Gradišče 1:3.
LESTVICA
Kennedy	9	9	0	27:6	18
Sloga Koimpex	9	7	2	25:8	14
Fincantieri	9	7	2	24:10	14
Agorest GO	9	6	3	19:11	12
CUS Videm	9	5	4	19:16	10
Torriana	9	5	4	21:18	10
Juniors	9	5	4	19:17	10
Prata	9	5	4	15:14	10
Martignacco	. 9	4	5	19:16	8
Sokol Indules	9	4	5	17:18	8
Celinia	9	3	6	10:21	6
Fontanafredda	9	2	7	7:23	4
Pav Natisonia	9	1	8	7:24	2
Pieris	9	0	9	0:27	0
PRIHODNJE KOLO (13. 1.)
Sokol Indules - Agorest Gorica, Sloga Koimpex - Pieris, Kennedy -Pav Natisonia, Prata - Juniors Casarsa, CUS Videm - Celinia Maniago, Virtus Fontanafredda - Fincantieri Tržič, Torriana Gradišče - Libertas Martignacco.
spodrsljaju, ki je peti v devetih nastopih, je ekipa iz Nabrežine nazadovala za tri mesta.
Položaj Brega Agrar je v ženski D ligi vse bolj zaskrbljujoč. Po nepriča
________Ženska D liga__________
IZIDI 9. KOLA
Breg Agrar - Al Fungo Humin 1:3, Kontovel Electronic Shop - San Gi-orgio Porcia 2:3, San Luigi Gorica -Lavoratore Fiera Martignacco 1:3, Promovolley Pordenon - Gammaleg-no Cecchini 3:0, Virztus Trst - ASFJR Čedad 2:3, Banca Popolare Centa -Aguila Spilimberghese 3:0, Danone Rivignano - DLF Trst 1:3.
LESTVICA
Promovolley	9	9	0	27:3	18
Banca P. Centa	9	8	1	25:6	16
DLF Trst	9	8	1	24:11	16
ASFJR Čedad	9	6	3	21:14	12
Al Fungo	9	5	4	21:14	10
Gammalegno	9	5	4	18:17	10
Martignacco	9	4	5	19:21	8
Rivignano	9	4	5	16:20	8
San Giorgio	9	4	5	14:23	8
Virtus TS	9	3	6	16:22	6
Kontovel ES	9	3	6	14:19	6
San Luigi GO	9	2	7	10:24	4
Breg Agrar	9	1	8	11:25	2
Spilimberghese	9	1	8	8:25	2
PRIHODNJE KOLO (13. 1.)
Al Fungo Humin - Kontovel Electronic Shop, ASFJR Čedad - Breg Agrar, Aguila Spilimberghese - Danone Rivignano, San Giorgio Porcia -Banca Popolare Centa, Gammalegno Cecchini - Virtus Trst, Lavoratore Fiera - Promovolley, DLF Trst - San Luigi Gorica.
kovanem spodrsljaju s San Giorgiom iz Porcie je zabredel v nevarne vode še Kontovel Electronic Shop. Nadaljevanje prvenstva pa ni najbolj ugodno za naša dva četrtoligaša.
Ob sobotnem odbojkarskem derbiju Olympia - Meblo Imsa
Vzdušje edinstveno, obnašanje pa...
Ženska odbojkarska C-l liga
Borovke slabe pri sprejemu servisa
Odbojkarsko srečanje med goriško 01ympio in Meblom Imsa (moška C-2 liga) je v telovadnico privabilo rekordno število gledalcev, saj smo jih našteli petsto in več. To je verjetno najbolj razveseljiv podatek s srečanja med slovenskima šestericama, ki je imelo velik pomen tudi za vodilne položaje na lestvici.
Občutek smo imeli, da prisostvujemo kakemu srečanju višjih, rekli bi celo najvišjih odbojkarskih lig. Navijači ene in druge strani so tekmovali, kdo bo bolj glasen, kdo bo prevladoval pri navijanju in bodrenju. Škoda, da se je ta lep in za naše razmere nenavaden koreografski spektakel na trenutke sprevrgel v nešportna pretiravanja in škoda tudi, da so se tega »bakcila« nalezli tudi nekateri igralci, njihovi spremljevalci in sama sodnika, ki sta bila pod vsako kritiko. Razumemo, da sami profesionalni športniki glede obnašanja ne dajejo dobrega zgleda, razumemo, da je derbi nekaj posebnega, razumemo tudi, da je boj za točke neizprosen, a vendar znamo, da šport pomeni tudi vzgoja, pomeni primerno obnašanje, pomeni znati uporabljati pamet in ne se predajati naj nižjim človeškim istinktom.
Po tem »moralnem nauku«, ki smo si ga dovolili tudi zaradi tega, ker se osebno z vsakim pretiravanjem ne strinjamo, povejmo, da smo mimo vsega tega prisostvovali enemu od odbojkarskih trenutkov, ki bo verjetno ostal zapisan v naši zgodovinski knjigi. Sicer prepustimo besedo tistim, ki so bili neposredno v stvari.
Bivši trener Mebla Imse in dober poznavalec odbojkarske stvarnosti Zvonimir Brožič je povedal naslednje: »To je pravi derbi, kot ga v takih ligah redko vidiš. Mislim, da je toliko gledalcev že prava redkost, pa kakšen entuziazem: odlično! Glede igre bi rekel, da sta bili ekipi preveč živčni in zato sta obe veliko grešili. Glympia je pokazala večjo zbranost v odločilnih trenutkih tretjega in četrtega seta, kar
je tudi glavni razlog za njeno zmago. Za konec pa beseda o sodnikih: bila sta zares slaba in nedorasla temu srečanju.«
Vojko Jakopič (trener 01ympie): »To je prvič v karieri, da doživljam tak derbi. Ob tem pa moram žal reči, da obnašanje nekaterih igralcev Mebla Imse na parketu ni bilo primerno, čeravno so tudi nekateri naši odbojkarji prestopili mejo športnega vedenja. Škoda, da smo zašli v taka pretiravanja, saj bi derbi lahko dobil drugačne razsežnosti. Ubral je zgrešeno pot, tudi zaradi obnašanja nekaterih igralcev in dela publike.«
»Za zmago pa se moram v prvi vrsti zahvaliti našim navijačem, ki so nas stalno bodrili, tudi v težkih trenutkuih srečanja.«
»S tehničnega vidika bi rekel, da smo bili boljši v napadu, četudi smo proti koncu nekoliko popustili. Tudi blok je v začetku dobro deloval, seveda z izjemo prvega seta, ko so nas nasprotniki povsem pregazili. Srečanje
so označevale tudi številne napake, kar je tudi razumljivo, saj v obeh ekipah nastopajo mladi igralci, za katere je bila ta tekma velika psihološka obremenitev.«
O srečanju je trener Mebla Imse Rajko Petejan menil: »O tekmi ni kaj dosti povedati. Zmagala je ekipa, ki je manj zgrešila, in to je bila 01ympia. Mi smo igrali precej slabo in v končnem delu smo naredili vrsto začetniških napak. Ob slabem sprejemu, ki nas je spremljal skozi celo tekmo, smo ob koncu veliko žog zapravili zaradi dotikov mreže in podobnih nerodnosti.«
»Ob tem pa si povsem negativno oceno .zaslužita sodnika, ki nista bila kos nalogi. Poziv k umirjenosti pa bi naslovil tudi odbornikom, ki sedijo na klopi in se morajo zavedati, da z določenim obnašanjem škodijo vsej ekipi.«
RUDI PAVŠIČ
Na sliki: pogled na številno občinstvo na sobotnem derbiju med Oiympio in Meblom Imsa.
Letošnji prvi tretjeligaški mestni derbi med Borom Elpro in OMA Mobili San Giusto ni bil kaj prida lep in privlačen. Pri obeh šesterkah je bilo precej nervoze, dosti napak in igra sama je bila često raztrgana, brez lepih in atraktivnih potez. Pri napakah in nepovezani igri so žal prednjačile naše odbojkarice.
Element, ki je v največji meri odločal o razpletu srečanja, je bil servis. Varovanke trenerja Manzina so s servisom sicer neposredno dosegle 14 točk (štiri več kot borovke), a pogosto so spravljale v veliko zadrego nasprotnice, ki niso zmogle organizirati učinkovitega napada. S to tehnično-taktično potezo so zastopnice OMA z izredno dobrim protinapadom zadele v črno nič manj kot 18-krat in pospravile skoraj 35% točk od 52, kolikor so jih zbrale.
Največ preglavic so odbojkarice Bora Elpro imele pri sprejemu servisov, ki jih je izredno natančno in zanesljivo pošiljala preko meje podajačica Pellaschierije-va. V prvem nizu, ko je omenjena igralka tretjič prišla na servis, je bil delni izid 7:6 za OMA. Pred naslednjo menjavo se je rezultat na mah spremenil v 14:6. Točke so nasprotnice dosegle po sledečem vrstnem redu: protinapad, 2 zaporedni napaki naših, protinapad, ace, protinapad in še napaka. Borovke so potem z izredno zagrizeno igro razliko ublažile, a preko enajstice le niso zmogle.
Drugi niz je bil resnično poglavje zase. Nasprotnice so dosegle nič manj kot 7 acev, naše odbojkarice pa so zgrešile prav toliko servisov. Pri vodstvu nasprotnic s 3:1 je bila spet glavni "krivec" omenjena igralka. Ko je prišla na servis, je pripomogla, da se je omenjeni izid po hitrem postopku spremenil v 9:1. Potem ko je kazalo, da je niz povsem izgubljen (13:6), so varovanke trenerja Kalca zaigrale kot prerojene.
S štirimi uspešnimi protinapadi ter blokom in acem so se približale na samo točko zaostanka, a v končnici so po dveh zaporednih napakah splavali po vodi vsi upi, da bi naše stanje v nizih odbojkarice izenačile. Verjetno je bila končnica drugega niza odločilna za končni razplet derbija. Bržkone smo gledali najboljši Bor Elpro v tretjem setu, a izreden pre-
blisk je bil preveč kratkotrajen, da bi lahko spravil na kolena vse bolj samozavestne nasprotnice, ki so tako pospravile peti zaporedni par točk.
Kljub tretjemu zaporednemu porazu Bor Elpro še naprej ostaja na spodbudnem mestu na lestvici. Slovenske odbojkarice je prehitela samo ekipa CMC Ve-nezia Mestre, ki je premagala Pav iz Vidma. Praznih rok je ostal tudi Dolo z Vivilom, ki z OMA Mobili San Giusto deli 2. mesto na lestvici. Od neposrednih tekmecev je presenetljivo izgubil še Foče Colori Latisana s skromnim Ghe-marjem, ki je tako pospravil prvi dve prvenstveni točki. V neposrednem obračunu novincev je bil uspešen Cordenons.
(G. F.)
IZIDI 8. KOLA
Bor Elpro - OMA San Giusto 1:3 (11:15, 12:15, 15:7, 5:15), AUSA Pav Cer-vignano - Albatros Treviso 1:3 (7:15, 6:15, 16:14, 8:15), Ghemar - Foče Colori Latisana 3:1 (15:9, 11:15, 15:7, 15:13), Vivil Villa Vicentina - Dolo Pallavolo 3:1 (15:11, 15:10, 12:15, 15:8), CMC Venezia Mestre - Pav Videm 3:2 (15:4, 10:15, 5:15, 15:7, 15:6), Cordenons - Peroni Tržič 3:2 (15:4, 15:11, 9:15:10:15, 15:8).
LESTVICA
Albatros TV	8	7	1	23:9	14
Vivil	8	6	2	19:10	12
OMA S. Giusto	8	6	2	19:11	12
CMC Venezia	8	5	3	17:14	10
Pav Videm	8	4	4	18:13	8
Bor Elpro	8	4	4	15:13	8
Dolo	8	4	4	17:15	8
Foče Latisana	8	4	4	17:17	8
Cordenons	8	3	5	13:19	6
Peroni Tržič	8	2	6	11:15	4
AUSA Cervign.	8	2	6	9:21	4
Ghemar	8	1	7	6:22	2
PRIHODNJE KOLO (13. 1.)
Pav Videm - Bor Elpro, Albatros Treviso - Peroni Tržič, Cordenons -Ghemar Piove di Sacco, Dolo Pallavolo - AUSA Pav Cervignano, Foče Colori Latisana - CMC Venezia Mestre, OMA Mobili S. Giusto - Vivil Villa Vicentina.
Na letni skupščini koprskega Jadra
Bogat obračun in smeli načrti
KOPER — Jadralci koprskega Jadra, ki so z novim domom vodnih športov dobili sijajne pogoje za dejavnost, so tudi letos s svojo razvejano dejavnostjo najuspešnejši jugoslovanski jadralni klub, z delom in uspehi v mladinskih razredih pa celo med vodilnimi v Evropi. Jadralci, ki so v petdesetih letih napravili prve samostojne korake, so v naslednjem desetletju dokazovali in se borili za obstanek ter v sedemdesetih letih pričeli organizacijsko in tekmovalno prodirati, se v osemdesetih letih uveljavljati, so s sedanjimi pogoji pred novo prelomnico, je bila strnjena ugotovitev, ki smo jo povzeli iz poročila predsednika Mirka Kos-toine na sobotni letni skupščini.
Osnovna dejavnost koprskih jadralcev je bila tudi v preteklem letu uveljavljanje olimpijskih in mladinskih razredov, v katerih so dosegli 3 naslove državnih prvakov, 3 zlate kolajne na sredozemskem Prvenstvu, 3. mesto na evropskem prvenstvu v razredu optimist, 4. mesto na mladinskem svetovnem prvenstuv v razredu 470 ter dve 6. mesti na mladinskem ev-
ropskem prvenstvu (evropa, finn). Koprski jadralni delavci so se izkazali tudi kot organizatorji 5 mednarodnih in domačih regat, v državni reprezentanci je jadralo 17 jadralcev, med katerimi se je še posebej uveljavil Peter Podunavac v razredu optimist, ob njem pa še Branko Brčin (evropa) in Jure Orel (finn).
Med poglavitnimi načrti, ki so si jih zadali na skupščini, so povečana skrb za članske posadke v olimpijskih razredih 470, finn in FD, v mladinskih razredih pa nadaljevanje že pred leti zastavljanih ciljev. V klubu namreč ne skrivajo želje, da bi jim tokratni olimpijski ciklus (po veliki krivici pred dvema letoma) moral »prijadrati« udeleženca olimpiade v Barceloni in s tem ciljem bodo jadralcem: Kosmina, Gašič (FD), Podunavac, Petrič, Antonaz, Glavina (470) in Orel (finn) omogočili zares optimalne pogoje, v okviru klubskih možnosti seveda. Na materialno pomoč JZ namreč ne morejo računati, dovolj bi jim bila moralna podpora, ki so jo v preteklem obdobju najbrž kar vsi klubi pogrešali. (Kreft)
Košarkarska prireditev v Miljah
Pred dnevi je v telovadnici v Miljah tamkajšnje košarkarsko društvo Mon-teshell priredilo slovesnost ob zaključku leta, katere se je udeležilo tudi lepo število domačinov, med katerimi ni manjkalo tudi miljskih Slovencev.
obvestila
SK DEVIN
obvešča, da bo priredil 7., 14., 21. in 28. januarja 1990 smučarske izlete z avtobusom na razna smučišča. Cene: štirje prevozi 55.000 lir, en prevoz 15.000 lir, samo tečaj pa 40.000 lir. Informacije in vpisovanje v večernih urah na št. 200236.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da organizira štiri nedeljske izlete in tečaje, ki jih bodo vodili naši vaditelji.
Izleti bodo v Sappado v dneh 14., 21. in 28. januarja ter 4. februarja 1990. Vpisovanje in informacije na sedežu društva v telovadnici v Dolini v dneh 2., 4. in 8. januarja od 19. do .21. ure.
PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da bo plavalni tečaj v Lipici tudi 2. januarja 1990.
SK BRDINA
organizira avtobusni izlet v Kranjsko goro ob priliki tekme za svetovni pokal. Izlet bo 6. januarja 1990 z odhodom avtobusa z Opčin ob 6. uri.
Vpisovanje na sedežu društva, Proseška 131, še danes, 27. t. m., in 3. 1. 1990 od 20. do 21. ure.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 Jir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. i st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 27. decembra 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

ZTT
Trsi
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Upati je, da bo ugrabljeni Cesare Casella kmalu prost
Aretirali so voditelja ugrabiteljske skupine
V Louisiani je eksplodirala druga največja rafinerija v državi
Nesreča v rafineriji Exxon
ogroža dobavo nafte v ZDA
CARERI (REGGIO CALABRIA)
Na božični predvečer so karabinjerji aretirali domnevnega organizatorja ugrabitve študenta Cesara Caselle, ki je v rokah ugrabiteljev že od 19. januarja 1988. Giuseppe Strangio je bil že več let na begu in preiskovalci menijo, da gre za najbolj spretnega organizatorja ugrabiteljskih tolp. V nedeljo se je ujel v past, ki si jo je tako rekoč nastavil sam. Z družino Casella je namreč po večmesečnem molku ponovno vzpostavil stike, da bi zahteval še drugi obrok odkupnine. Oče Casella je doslej izplačal že milijardo lir. Namesto posrednika Casellovih, so ponesli denar na dogovorjeno mesto karabinjerji. Pripravili so zasedo in prišlo je tudi do streljanja. Strangio je bil lažje ranjen v nogo, druga dva člana tolpe, ki sta ga spremljala, pa sta se razbežala in ju še iščejo.
Strangio je takoj po aretaciji poslal svojim »sodelavcem« poziv, naj s Ce-sarom Casello še naprej ravnajo kot doslej, svetoval pa jim je tudi, naj ga
ob prvi ugodni priložnosti osvobodijo. Obljubil je tudi, da bo držal besedo in da imen svojih pajdašev ne bo nikoli izdal. Preiskovalci so sedaj prepričani, da je fantova osvoboditev le še stvar časa. S tem pa se ne strinja Cesarov oče. S sodnikom, ki vodi preiskave se je namreč dogovoril, da bo pristal na sodelovanje karabinjerjev, le če mu bodo lahko dokazali, da je sin še živ. Karabinjerji pa tega bistvenega dokaza nimajo, čeprav preiskovalci verjamejo besedam šefa tolpe, Strangia, ki zatrjuje, da fanta skrivajo na Aspro-montu. Oče Casella se namreč boji, da bo aretacija Strangia kompromitirala vse dosedanje delo.
Tako družina kot preiskovalci sedaj čakajo na odziv ugrabiteljev. Medtem pa so oddelki policije in karabinjerjev ponovno prečesali tisti del Aspromon-ta, kjer sklepajo, da imajo ugrabitelji skrivališče. Da ne bi ovirali morebitne Cesarove osvoboditve pa so danes iskanje prekinili za 48 ur.
NEW YORK — Za družbo Exxon je bilo 1989. leto odločno »črno«. Prav na božič je močna eksplozija skorajda uničila eno njenih rafinerij v neposredni bližini glavnega mesta Louisiane Eaton Rouge. Eksplozijo je menda povzročilo uhajanje plina, v vrsti silnih požarov, ki so sledili eksploziji pa je ena oseba izgubila življenje, nekaj desetin pa je bilo ranjenih.
Eksplozija je bila tako močna (pravi potres, so trdili domačini), da so počile šipe vseh stanovanj in trgovin v okolici. Policijski agenti so morali zato poskrbeti za varnostno službo, saj se je izkazalo, da je tudi božič čas šakalov.
Rafinerija v Eaton Rougeu je druga največja v državi, zato Američane skrbi, kako bo z dobavo goriva prav v času, ko so ZDA odkrile, da j ih že sto let ni tako zeblo.
Na sliki (telefoto AP): gost dim se je še včeraj valil iz rafinerije Exxon v Eaton Rougeu, na reki Mississippi v Louisiani.
Na Sardiniji ugrabitelji praznih rok
CAGLIARI — Dejavnost sardin-' skih ugrabiteljskih tolp se je v letošnjem letu nekoliko umirila. Ta čas namreč nimajo nobenega talca, zadnji trije poskusi ugrabitve pa so se jim izjalovili. Poseg policije jn karabinjerjev je ugrabiteljem preprečil tudi, da bi od družin ugrabljenih oseb dobili kakršno koli odškodnino. Možje postave so v ločenih akcijah osvobodili podjetnika Luco Deliberta, zdravnika Franca Cugio in industrijca Ambrogia Agloiatija. Ugrabiteljem pa je klavrno spodletel tudi poskus ugrabitve, saj je neki očividec, ki je prisostvoval ugrabitvi, takoj obvestil karabinjerje in tako preprečil najhujše.
Pred desetim leti je Sovjetska zveza Z vojaškim desantom zasedla Afganistan
RIM — V noči na današnji dan so pred desetimi leti sovjetska transportna letala na kabulskem letališču izkrcala prve elitne oddelke, ki so z bliskovito akcijo prevzeli nadzorstvo nad ključnimi položaji v mestu. Medtem je peta kolona izrabila frakcionaško sovraštvo med obema kriloma afganistanske partije (paršam in halk) ter likvidirala pristaše predsednika Hafizulaha Amina. Nekaj ur kasneje je ista usoda doletela tudi Amina, njegovo funkcijo pa je prevzel bivši premier Babrak Karmal, ki so ga iz Moskve pripeljali skupaj z invazijskimi četami. Zaman je Sovjetska zveza skušala upravičiti invazijo kot nudenje »internacionalistične bratske pomoči« na izrecno zahtevo kabulske vlade. Potek celotne operacije je nesporno dokazal, da je sovjetski voditelj Brežnjev v Afganistanu ponovno uresničil svoje načelo o omejeni suverenosti za vse države, ki so tako ali drugače padle pod vpliv Sovjetske zveze.
Varnostni svet OZN je takoj obsodil invazijo in zahteval umik vseh »tujih čet« iz Afganistana. Islam-
ska konferenca je prekinila vse stike z marionetnim režimom v Kabulu, tedanji ameriški predsednik Carter je sprožil gospodarske sankcije proti SZ in sklenil bojkotirati olimpijske igre v Moskvi.
Sovjetske okupacijske sile pa so se že v začetku soočile z zapleteno afganistansko stvarnostjo, ki je v osemnajstem stoletju preprečila, da bi tudi ta dežela postala plen kolonialnih apetitov. Prisotnost tujih vojakov je takoj sprožila plemenski osvobodilni boj proti zavojevalcem in njihovim kvizlingom, tako da je morala Sovjetska zveza iz meseca v mesec večati število »omejenega kontingenta bratske pomoči«. Na Zahodu je marsikdo z zadovoljstvom ugotavljal, da ima tudi Sovjetska zveza svoj Vietnam in začel aktivno podpirati mudžahedine, islamske gverilce.
Skoraj desetletna državljanska vojna je zahtevala več kot milijon mrtvih in 5 milijonov beguncev. Kljub neenotnosti islamske gverile, sedem sunitskih in osem šiitskih skupin, sovjetskim okupacijskim si-
lam ni uspelo streti odpora. Še več, protigverilska strategija požgane zemlje je še okrepila odpor in sovraštvo.
Maja leta 1986 je kompromitiranega Babraka Karmala zamenjal šef tajne službe Nadžibulah, ki je takoj poskušal pomiriti strasti z amnestijo političnih zapornikov, z odpravo komunističnih simbolov in z večjo vlogo islama v državi. V teh naporih pa je bil neuspešen, saj je prisotnost tujih vojakov izničevala vse njegove napore. Lani pa je prišlo do prvega premika, ko sta februarja Nadžibulah in sovjetski voditelj Gorbačov napovedala umik sovjetskih čet iz Afganistana. Ko je letošnjega 4. februarja še zadnji sovjetski vojak zapustil Afganistan, je gverila poskusila zrušiti Nadžibulahov režim, a ji to ni uspelo, ker se je spopad iz narodoosvobodilnega spremenil v plemenskega. Afganistanske tragedije ni konec, a že samo dejstvo, da je Sovjetska zveza obsodila svojo intervencijo, je zgovoren dokaz, da je doktrina omejene suverenosti končala v ropotarnici zgodovine.
Ljubki božični gepardi
Zoološkemu vrtu v Sydneyu je dedek Mraz prinesel pravo naravno redkost: štiri bratce-geparde	(AP)
Tudi sodno vročenje je na Kosovu vroče
ISTOK (KOSOVO) — V Ljubovždi pri kosovskem Istoku je prišlo do spopada pripadnikov milice s člani družine Kadrija Vutaja. Miličniki so šli k Vutajevim, da bi jim vročili sodni poziv. Po poročanju Tanjuga pa naj bi miličnike na obzidnih vratih dočakala z motiko in sekiro Zečir Vutaj in njegova sestra Fatima. Zečir naj bi na miličnike celo streljal z lovsko puško, tako da so miličniki odgovorili z avtomatskim orožjem in se umaknili.
Svojci so lažje ranjenega Zečira prepeljali v Peč, medtem pa je večji oddelek milice vdrl k Vutajevim ,in v poslopju odkril večjo količino municije.
Kadrija Vutaja, njegova sinova Alija iri Zečir j a ter hčerke Fatimo in Razo so aretirali.
Kitajska še prebavlja dogodke na Tienanmenu
PEKING — Na Kitajskem ni še ugasnil odmev tragičnih majskih dogodkov na Tienanmenu. Prav v teh dneh je pekinška policija aretirala pet Kitajcev s stalnim bivališčem v Hongkongu, ker so pomagali kitajskim »disidentom«, da so zbežali iz države in našli zavetišče v britanski koloniji, kjer naj bi, po mnenju policije, ščuvali ostale Kitajce k uporu.
Med aretiranci je tudi znani hongkonški podjetnik Luo Haixing, ki je obtožen, da je nekemu disidentu pomagal celo do Francije. Obtožbe so vsekakor hude, saj gre v bistvu za tako imenovane »kontrarevolucionarne dejavnosti«, ki so kaznive celo s smrtjo.
V težave je zabredel tudi 58-letni nekdanji predsednik državnega združenja kitajskih sindikatov Zhu Houze, ki je v državi slovel po svojih »liberalnih« stališčih. Kitajska tiskovna agencija je posredovala vest, da se je moral odreči svoji javni funkciji, ker je združenje sindikatov podprlo majsko gladovno stavko pekinških študentov. Sindikati naj bi takrat zbrali 100 tisoč yuanov (36 milijonov lir), ki so jih namenili stavkajoči mladini.
Zaradi tega je moral Houze, ki je bil dve leti direktor oddelka za propagando KPK, zapustiti svoje delovno mesto. Po pisanju agencije, naj bi ga na čelu sindikalne organizacije zamenjal 63-letni Yu Hongen, nekdanji minister za premog.
Za praznike 80 žrtev na španskih cestah
MADRID — Od petka pa do ponedeljka zvečer je na španskih cestah umrlo 80 ljudi, približno sto pa jih je bilo huje ali lažje ranjenih. Na ta način so Spanci še enkrat potrdili, da so njihove ceste izredno nevarne. Po statističnih podatkih je namreč krvni davek zaradi prometnih nesreč eden najvišjih v Evropi, po uradnih podatkih španskega ministrstva za prevoze pa je število mrtvih glede na število avtomobilov v Španiji dvakrat večje kot v ostalih državah Evropske skupnosti.
Eksplozija porušila podeželsko hišo
CHIETI — Tričlanska družina je utrpela hude opekline zaradi eksplozije plina v stanovanjski hiši na podeželju v Buonconsigliu v okolici Chietija. Hiša je bila uničena, vse tri, 23-letnega Marca Graziosija, 26-letno Paolo in njuno enoletno hčerko Mario, pa so odpeljali najprej v bolnišnico v Chietiju, po nudenju prve pomoči pa so jih prepeljali v klinični center za opekline v Rimu.
Stanovanjsko hišo so Graziosijevi najeli pred dnevi in včeraj popoldne so se najbrž namenili tja, da bi jo opremili. Takoj ko so odprli vrata je prišlo do strahovite eksplozije. Predvidevajo, da je do eksplozije prišlo zaradi uhajanja plina iz cevi, ki so vodile od rezervoarja do hiše.
Mrzel konec leta v ZDA
Združene države Amerike je ob koncu leta zajel hud mraz, ki je vodnjake spremenil v ledene skulpture, predvsem v Kaliforniji pa je povzročil izredno veliko škodo na agrumih	(Telefoto AP)