Celje - skladišče
D-Per
III 19/1980
COBISS e
GLASILO KOLEKTIVA
ŠTEVILKA 8 ♦ CELJE, OKTOBER 1980
Nova blagovnica v Rušah
Delavci TOZD Prodaja Ruše so imeli 10. oktobra 1980 svoj praznik, ko je Mera odprl novo zgrajeno blagovnico v Rušah. Tako je sedaj obljuba, ki jo je dal Mera ob pripojitvi bivšega trgovskega podjetja »Šumik« Ruše, končno izpolnjena.
Ob otvoritvi se je zbralo veliko ljudi, zlasti Rušanov, ki so več let čakali na sodobno trgovino kot je blagovnica. Kljub slabemu vremenu je otvoritev potekala po določenem programu.
Pred novo blagovnico zbrane občane je pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Stane Poglajen, ki je dejal:
»Prijetna mi je dolžnost, da lahko v imenu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov Krajevne skupnosti Ruše iskreno pozdravim vse prisotne na današnji Otvoritveni slovesnosti.
Trenutek predaje -tega lepega in sodobnega objekta svojemu namenu je velika delovna zmaga članov
kolektiva trgovske delovne organizacije Mera Celje in pomemben dogodek za naš kraj oziroma prebivalce Ruš in bližnje okolice. Žal, zaradi mnogih ovir in objektivnih težav, ki so spremljale gradnjo, dobivamo ta objekt s precejšnjo zamudo.
Vso priznanje in zahvalo smo dolžni investitorju in prejšnjemu vodstvu Krajevne skupnosti Ruše, predvsem predsedniku sveta ing. Teržanu, ki so z vztrajnostjo, upornostjo in trudom dosegli, da je to
pomembno delo danes končano.
To mi le najsodobnejši trgovski lokal v našem kraju, temveč se tudi arhitektonsko in urbanistično vključuje v okolje in s tem prispeva k iz-gledu Ruš. Pridobili smo dvakratno površino vseh dosedanjih prodajnih prostorov, kar naj bi zadostovalo nekajletnim potrebam tukajšnjega prebivalstva.
Poleg živilskega in tekstilno-teh-ničnega dela je sestavni del trgo-
OB DNEVU MRTVIH
V spomin — DAN MRTVIH. V spomin na naše naj dražje, ki j ih ni več med nami, okrasimo ob tem dnevu njihove gomile, prižgemo svečko, pos tajimo ob grobu, spominskem Obeležju, se zamislimo... Nemi so naši obrazi, otrne se tudi solza po licu. O kako radi bi še živeli, kako radi bi se veselili svojih in naših uspehov, kako radi bi še uživali sadove svojega plodnega dela, kako radi bi še postorili to in ono ...
Da, zelo dobro se jih še spominjamo, ko so bili še med nami, ko smo družno ustvarjali jutrišnji boljši dan, srečnejši dan. Toda smrt ne vpraša, smrt kosi, je neizprosna.
Spominjamo se tudi vseh znanih in neznanih žrtev, ki so padle v junaški in zmagoviti borbi naših narodov za svobodo. Trd in težak je bil boj, milj on sedemsto tisoč življenj je terjal. Dolžni smo jim zvestobo, v imenu živih, v imenu jutrišnjega dne. Živeli so tudi za nas, tudi za nas so umrli. Usahnilo jim je mlado življenje v borbah, v taboriščih, v zaporih. Rodna zemlja jih krije po dolinah, holmih in vrhovih.
Zelo boleč, globoko v človekovo zavest segajoč je letos spomin na smrt velikana naše dobe, velikega revolucionarja in borca za človekove pravice in mir v svetu — tovariša Tita. Umrl je človek, ki smo ga imeli najrajši, umrl je prvi državnik v zgodovini človeštva, ki ga je obkrožalo toliko resnične ljudske ljubezni kot doslej še nobenega. Ta ljubezen je bila izraz resnične sreče povezane s Titovim delovanjem, Titovim zgodovinskim preoblikovanjem našega življenja. Tito je bil izjemna osebnost, ki ni odločilno vplivala samo na zgodovino vsega človeštva. Njegove zasluge za srečo našega delovnega človeka, za socializem in mir na svetu so neizmerne. Zato bo Tiito ostal med nami kot simbol humanega socializma, boja za bratstvo in enotnost, za enakopravnost, za svet brez vojne.
Ob Dnevu mrtvih — slava njihovemu spominu!	S. E.
Nova blagovnica v Rušah

vine tudi bife, ki naj nudi kupcem dopolnilne usluge predvsem ob ponudbi specialnih kav.
Slavnostni govor predstavnika DO Merx Jožeta Gračnarja, dipl. inž.
Vrsta novih dobaviteljev, ki se doslej niso pojavljali na našem območju in pester asortimam artiklov, ki jih bo blagovnica nudila, bosta bistveno izboljšala preskrbo našega območja, nam, potrošnikom, pa prihranila marsikatero odvečno pot po nakupih v Maribor.
Ruše niso spalno naselje, torej je večina prebivalcev zaposlena v kraju samem. Cenimo, da je tudi Merx upošteval to dejstvo, saj je od preko 60 zaposlenih, kar 3/4 iz Ruš in okolice. Zaposlitev so dobile predvsem žensike, ki doslej sploh niso bile zaposlene ali pa so se na delo vozile izven Ruš.
Vemo, da so delavci Merxa v Rušah do sedaj delali v slabih delovnih pogojih in neprimernih prostorih, kar se z današnjim dnem bistveno izboljšuje in zato upravičeno pričakujemo, da bo kontakti-ranje s strankami na primerni ravni in v obojestransko zadovoljstvo.
Želimo tudi, da bodo odnosi nove blagovnice z ostalimi trgovskimi organizacijami v Rušah, konkretni in pristni, temelječi na zdravi konkurenci in poslovni morali, kar naj pripomore k višji kvaliteti celotne trgovske ponudbe v Rušah.
Pri vsklajevanju interesov, želja in potreb potrošnikov ter ponudbe trgovskih organizacij pa mora še vidnejšo vlogo kot doslej odigrati svet potrošnikov pri krajevni skupnosti.
Dovolite mi, da še enkrat članom kolektiva Merxa iskreno čestitam k tej pomembni delovni zmagi ter da jim zaželim še obilo delov-
nih uspehov, predvsem pa, da bi se v novih prostorih kar najbolj prijetno počutili tako delavci kot kupci — prebivalci našega kraja.«
Za tem se je zvrstil kulturni program, v katerem je sodelovalo 60 mlajših pionirjev Osnovne šole »Janko Glazer« .iz Ruš. Ti pionirji so pod vodstvom učiteljice Šlaher Marije zapeli pesmiitii »Naša četica koraka« in »Lastovkam v slovo«. Učenka Bokan Darja pa je recitirala prigodnico »Merxovim graditeljem«, ki jo je za to priložnost napisal Ernest Kočivnik. Takole glasi:
Lepo stavbo ste zgradili!
Za korist in dobro kraja nov objekt smo pridobili, ki vse z upanjem navdaja, da življenje v kraju našem še bolj bujno bo cvetelo, ko v lokalu svetlem vašem bo ljudi kar mrgolelo; očkov, mamic, otročajev Ruš in iz sosednjih krajev, da s postrežbo si kulturno priskrbite artikle urno, zlasti hrano svežo, zdravo pa še praške, olje, kavo in kar človek potrebuje, ko življenjske cilje snuje...
Za prispevek v tem duhu hvala vašemu posluhu!
Nato je navzoče krajane v imenu delavcev Menca in posebej delavcev TOZD prodaje Ruše pozdravil direktor Delovne skupnosti skupnih služb Jože Graonar in nadaljeval:
»Zahvalim se vam, da ste se udeležili današnje skromne, a za nas pomembne svečanosti. Otvori-
tev blagovnice Ruše sledi otvoritvam in predaji namenu marketa Mislinja, blagovnice v Šentjurju, Motela v Šentjurju, Hotela Mene Ravne, Industrijske pekarne Rog. Slatina, marketa Ostrožno, Samopostrežbe Polule, Samopostrežbe Svetina in še nekaterih manjših objektov, medtem ko sta pred dokončanj em blagovnica Nova vas in Vitanje, pričeta pa je gradnja blagovnice v Velenju. Več projektov je pripravljenih za začetek gradnje in je zanje potrebno le še zaključiti finančne konstrukcije.
Nova blagovnica bo krajanom in potrošnikom širšega območja omogočila nakupovanje skoraj vsega pomembnejšega blaga dnevne potrošnje na enem mestu in v najširšem možnem izboru. Trudili smo se, da bi blagovnico založili predvsem z blagom osnovne preskrbe in dnevne potrošnje, kar dosedaj v Rušah ni bilo zadovoljivo rešeno. Precej površin smo namenili tudi prodaji in izboru trajnejših dobrin. V novi blagovnici bo tako mogoče kupiti živila v najširšem izboru s posebnim poudarkom na sadju, zelenjavi, kruhu, pecivu, delikatesi, svežem mesu in pijačah; gospodinjske potrebščine; kozmetiko širokega izbora; izdelke domače obrti; posodo, stelklo, porcelan in izdelke iz .plastike; kolesa, motorje in avtomobilsko kozmetiko; belo tehniko; akustične aparate, pripadajočo opremo in pripomočke; svetila in električni material ter še mnogo drugega iskanega blaga.
V bifeju bomo nudili tople napitke, širok ižbor brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter tobaka in tobačnih izdelkov.
Blagovnica ima 1700 m2 brutto površin, na prodajne in skladiščne površine pa odpade cca 1200 m2. V blagovnici bodo službe TOZD prodaje Ruše dobile tudi dolgo pričakovane poslovne prostore.
Tehnologija prodaje in skladiščenja ter delovni pogoji so zasnovani na najsodobnejših principih, kar omogoča še nadaljne širjenje ponudbe. V blagovnici je montirana najsodobnejša hladilna in delovna oprema, ki zagotavlja pri prodaji živil ohranjanje svežine, kakovosti in neoporečnosti. Lasten elek-tro agregat bo omogočal normalno poslovanje tudi ob izpadu elektrike.
V blagovnici bo zaposlenih 48 delavcev, ki bodo skrbeli za hitro in dobro postrežbo, obenem pa kupcem pri nakupu svetovali. Pričakujemo začetno povprečno mesečno realizacijo 6 milijonov dinarjev, kar bo bistveno povečalo obseg dela sedanje TOZD prodaje Ruše. Povečan obseg bo omogočil boljšo organiziranost in zagotovil rentabilnost in socialno varnost delavcem.
Naj navedem nekaj podatkov o poteku gradnje ter vrednosti investicije. Odločitev za gradnjo blagovnice v Rušah sega v leto 1972. Do gradnje ob odločitvi ni prišlo, ker so bili ravno v tistem času sprejeti omejitveni ukrepi, ki so praktično onemogočali gradnjo prodajnih površin. Po dokončanju načrtov smo imeli težave s pridobitvijo lokacijskega dovoljenja, ki smo ga dobili šele 30. 3. 1979. Na osnovi tega dovoljenja in zagotovitve sredstev je bilo 20. 4. 1979 izdano gradbeno dovoljenje in končno 7. 5. 1979 pričeta tudi gradbena dela. Ker so gradbeni načrti bili izdelani že le-
ta 1974, je bilo potrebno zaradi sprememb predpisov le te novelirati, kar smo storili koncem leta 1977 in ponovno še neposredno pred pričetkom gradbenih del. Načrte smo morali med gradnjo dopolnje-
vati in jih prilagajati novim predpisom, spremenjenim pogojem, dodatnim zahtevam ter novi tehnologiji. Vse te spremembe so povzročale projektantu, izvajalcem, nadzoru in končno investitorju dokaj-šne težave. Kljub vsem tem težavam pa smo vendarle uspeli dokončati vsa dela le s trimesečno zamudo.
Vrednost del in opreme je naslednja:
din
—	gradbena in obrtniška
dela	32,000.000,00
—	oprema	5,200.000,00
—	zemljišče, prispevki,
načrti in	ostalo	2,800.000,00
—	zaloge blaga in
40,000.000,00 drobnega	inventarja 8.000.000,00
— 4,8 °/o prispevek za energetiko	2,000.000,00
Skupaj	50.000.000,00
Viri financiranja:
din %
—	kredit Kreditne
banke Maribor 11,000.000,00	22
—	kredit Konstruktor
Maribor	4,000.000,00	8
—	kredit dobaviteljev
opreme	2,000.000,00	4
—	kredit dobaviteljev
blaga	5,000.000,00	10
—	krediti in združena sredstva
TOZD Merx	28,000.000,00	56
50,000.000,00 100
Iz strukture virov financiranja je razvidno, da so TOZD Merx nosile glavno breme investicije. Krediti Danke in dobaviteljev opreme ter drugi krediti so najeti z razmeroma kratkimi odplačilnimi roki, zato bo potrebno zagotoviti pomoč pri odplačevanju vseh TOZD Merxa. Čeprav se Merx kot delovna organizacija reorganizira in so se delavci na referendumih izjasnili o formiranju štirih novih delovnih organizacij in sestavljene organizacije Merx Celje, ni bojazni, da bi TOZD prodaja Ruše po reorganizaciji prišla v položaj, da ne bi mogla kriti obveznosti iz naslova te investicije. Delovne organizacije, ki se formirajo iz sedanjega Merxa bodo prevzele vse dosedanje obveznosti in zagotovile tudi nemoten nadaljni razvoj po srednjeročnih načrtih.
V novi sestavljeni organizaciji Merx bo v bodoče združeno kmetijstvo, živilska industrija, trgovina nadrobno in trgovina na debelo ter gostinstvo in turizem. Ta močna sestavljena organizacija bo tudi jamstvo za realizacijo še preostalih nerealiziranih investicij na področju TOZD prodaja Ruše.
Končno bi se ob tej priliki v imenu delovne organizacije Merx želel zahvaliti za uspešno delo in dobro sodelovanje Konstruktorju Maribor in vsem njegovim kooperantom ter vodstvu in delavcem gradbišča blagovnice Ruše, dobaviteljem opreme Primat Maribor in LTH Škofja Loka ter njunim monterjem, glavnemu in odgovornemu projektantu dipl. ing. arh. Kocmut Magdi ter soproj ektantom, Raz voj-
Predsednica sindikata tov. Hrže-njak Antonija odpira blagovnico
nemu centru Celje, ki je vršil nadzor, posebno pa še tov. Brežnik Binetu kot glavnemu nosilcu te naloge, delavcem Mene — TOZD
Tehnični oddelek blagovnice

transport in pomožni obrati za dobro opravljena zaključna dela. Posebna zahvala za napore pri usposobitvi blagovnice za otvoritev velja vsem delavcem blagovnice in TOZD prodaje Ruše, vodstvu blagovnice Šentjur, ki je s svojo nesebično pomočjo pomagalo pri organizaciji in usposobitvi nove blagovnice, delavcem propagandno aranžerslce službe, delavcem delovne Skupnosti skupnih služb Celje, ki so sodelovali pri snovanju im izvajanju investicije in organizaciji ter delavcem marketinga, ki so poskrbeli za založenost in nabavo blaga.
Predsednico osnovne organizacije Sindikata TOZD prodaje Ruše tovarišico Hrženjak Antonijo prosim, da prereže trak in s tem preda blagovnico delavcem v upravljanje.
Potem, ko je tovarišica Hrže-njakova prerezala vrvico, je povabila navzoče na ogled trgovine in na prvi nakup. Potrošniki se kar niso prvi hip znašli v prodajnih prostorih, kjer je bilo Okusno razvrščeno blago od artiklov osnovne potrošnje, tekstila, pa Vse do bele tehnike itd. Z obrazov potrošnikov je bilo moč razbrati dobro počutje in zadovoljstvo nad založenostjo trgovine. Tako meni tov. Črnko Angela, gospodinja iz Ruš, da se odgovorni za preskrbo dovolj brigajo, da bi posodobili trgovino in blago pripeljali čim bliže potro-šnemu centru. Kolektiv Ruš se je zelo trudil, da bi potrošniki bili zadovoljni, vendar v dosedanjih majhnih prostorih m bilo mogoče nuditi tako bogatega asortimana. Črnko Angela se je kot nekdanja predsednica Sveta potrošnikov zanimala za založenost trgovine in dajala določene pobude. Te pa bo možno spraviti v življenje šele sedaj v novi trgovini, ki pa ima na voljo velike skladiščne prostore. Med nakupovalci sta bili tudi Šmi-govc Ljudmila, gospodinja iz Ruš in njena hči Jasna. Priznali sta, da sta doslej kupovali pri »konkurenci«, ker pri Merxu določenih stvari ni bilo v trgovini!. Še ta hip nista mogli verjeti, da kupujeta v novi trgovini, v trgovini, o kateri se je dolgo govorilo. Mislili sta, da ne bo iz tega nič. Šele ko so začeli kopati temelje sta videli, da gre za res in da bo nekaj zrastlo.
V blagovnici je zaposlenih 54 delavcev. V glavnem so to novi člani kolektiva, čenič Adolf je poslovodja tehničnega in tekstilnega oddelka. Poprej je bil zaposlen kot poslovodja pri Metalki v Mariboru. Izkušen trgovski delavec s 30-letno prakso je prišel v Ruše na prigovarjanje direktorja TOZD tovariša Nussdorferja. Nekoliko zaskrbljen, ker ne pozna mladega kadra, je začetne težave že prebrodil. Meni, da bo postavljen plan dosegel, le če bo imel v poslovalnici dovolj bla-
ga. Hladilnike in zmrzovalne skrinje je na mah prodal. Treba bo zopet naročiti take predmete, ki so iskani na tržišču.
težav in da bo z lahkoto čistila te prostore.
Še in še bi lahko naštevali dobra mnenja in počutja potrošnikov,
Kolektiv blagovnice
Kolarič Vilma, trgovska pomočnica, doma iz Selnice ob Dravi, je tudi nova trgovska delavka v blagovnici. Poprej je delala pri konkurenčnem podjetju in sicer v samopostrežni v Selnici ob Dravi. V pičli uri, kar je za prodajno mizo, je lahko od potrošnikov dobila najboljše vtise. Tudi sama je nadvse zadovoljna nad bogato založenostjo poslovalnice. Zaposlitev v novi blagovnici je našla tudi Požarni Štefka, gospodinja iz Ruš, ki je čistilka v tehničnem oddelku. Pravi, da ji to delo ne bo delalo
zllasti Rušanov, katerim se je dolgoletna želja končno le uresničila. Sicer pa otvoritev nove sodobne trgovine sovpada z močnim razmahom samih Ruš, kjer se širijo stanovanjska naselja in s tem veča krog potrošnikov. Le tem je treba preskrbeti vsakodnevne dobrine, imeti posluh do njih in korekten odnos. Tega se kolektiv v novi blagovnici v Rušah v polni meri zaveda in zagotavlja, da bo storil vse za dobro počutje in zadovoljstvo potrošnikov.
Urednik
Področje izobraževanja v Merxu ter naloga OZD pri uvajanju usmerjenega izobraževanja
Danes v svetu obstoja mišljenje, da je izobraževanje moč družbe in odločilni faktor ekonomskega in družbenega razvoja. Obstoja vse večja odvisnost med izobraževanjem in ekonomskim razvojem. Investiranje v izobraževanje je tako postalo bistveni faktor.
Tudi v organizaciji združenega dela Merx obstoja posebni oddelek v Okviru kadrovsko-splošnega sektorja, ki se ukvarja s problematiko
izobraževanja. Obseg dela je kar obsežen, saj oddelek sodeluje pri organiziranju in spremljanju uspešnosti strokovnega izobraževanja delavcev, splošno družbeno-ekonom-skega izobraževanja, funkcionalnega izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja delavcev, pripravnikov in obvezne počitniške prakse ter počitniškega dela.
Sodeluje tudi pri pripravljanju predloga programa štipendiranja

dijakov in študentov in izvršuje naloge po sklepih samoupravnih organov za realizacijo programa ter spremlja uspešnost njihovega študija.
Prav tako sodeluje z zunanjimi izobraževalnimi in vzgojno izobraževalnimi institucijami pri profiliranju potrebnih kadrov, razvoju učnih programov in urejevanju pogojev izobraževanja.
V šolskem letu 1980/81 imamo na seznamu 46 štipendistov, od tega 14 študentov in 32 dijakov, prevladuje pa ekonomska smer študija in šolanja.
Na podlagi družbenega dogovora v štipendijski politiki v Sloveniji in samoupravnega sporazuma o štipendiranju dijakov in študentov v občini Celje se oblikuje višina štipendije, ki pa je odvisna tudi od učnega uspeha. Zaradi porasta življenjskih stroškov prihaja vsako leto do valorizacije vrednosti točke kadrovskih štipendij.
Področje izobraževanja ob delu v zadnjih nekaj letih vse bolj pridobiva na veljavi. Delavci ostajajo v rednem delovnem razmerju, ves preostali prosti čas pa se posvečajo študiju. Tudi pravilniki o strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju nudijo vse ugodnosti takšni obliki izobraževanja.
Trenutno se v naši OZD izobražuje ob delu 74 delavcev, več kot polovica pa jih je iz TOZD prodaje Celje in TOZD grosist Celje.
Uveljavljanje zakona o usmerjenem izobraževanju pomeni po-družbljanje vzgoje in izobraževanja. V njem so določila, obvezujoča talko za OZD — uporabnike kot za vzgojnoizobraževalne organizacije — izvajalce. Delavci, drugi delovni ljudje in občani imajo neposredno pravico in dolžnost, da načrtujejo vsebino in obseg usmerjenega izobraževanja in da v svobodni menjavi dela z izvajalci — vzgojnoizobraževalnimi organizacijami organizirajo tisto izobraževanje, ki ga sami ne morejo izvajati.
Usmerjeno izobraževanje ne obsega le klasičnega, v šolah organiziranega izobraževanja, ampak tudi tisto, ki ga izvajajo temeljne organizacije v združenem delu bodisi same ali v sodelovanju z izobraževalno organizacijo, delavske univerze, izobraževalni centri in druge organizacije oz. skupnosti, ki izvajajo izobraževanje kot svojo glavno dejavnost.
Zakon opredeljuje tri glavne vrste usmerjenega izobraževanja:
—	izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe za začetek dela
—	izpopolnjevanje strokovne izobrazbe
—	usposabljanje z delom. Izobraževanje pred vstopom v
delo, ob delu in iz dela je popolnoma enakovredno. Izobraževanje odraslih se izvaja v prilagojenih
oblikah. Izobraževalne vsebine je možno pridobiti tudi po delih in s samodzobraževanjem.
Temeljno načelo usmerjenega izobraževanja je, da mora biti vse izobraževanje po osnovni šoli naravnano na zadovoljevanje potreb dela in vsestranskega razvoja osebnosti v socialistični družbi. Takšno izhodišče postavlja izobraževanje kot proces, ki se uresničuje na posameznih področjih združenega dela, za delo in samoupravljanje. Združeno delo si zagotavlja izobraževanje na načelu svobodne menjave dela v neposrednem odnosu z izvajalci ali pa preko samoupravnih interesnih skupnosti in po njih. S takim odnosom lahko združeno delo uveljavlja svoj vpliv na vsebine, obseg, organizacijo in trajanje vzgojno izobraževalnega dela. Ob tem pa mora združeno delo opredeliti svoje interese po izobraževanju z vidika tekočih in dolgoročnih razvojnih potreb, z vidika neposredne svobodne menjave dela in po njih.
Le z načrtnim pristopom ugotavljanja izobraževalnih potreb predstavljenim v izobraževalnih načrtih bo mogoče usmerjanje mladih in delavcev v izobraževanje po vrsti vzgojnoizobraževalnih progra-
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na svoji seji razpravljalo o humanizaciji dela z vidika varnega in zdravega dela, preprečevanja invalidnosti ter zaposlovanje invalidov. Pri tem je ocenjevalo značilna gibanja in dosežene uspehe ter problematiko in negativne pojave na tem področju.
Že na 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije je bil sprejet sklep o ustanovitvi posebnih odborov oz. komisij za varstvo pri delu, kateri naj delujejo pri delavskih svetih TOZD. Odbori naj M kritično presojali humanizacijo dela z vidika varstva pri delu in uveljavljali vpliv delavcev na planiranje humanih delovnih razmer in na izvajanje takšne politike na tem področju, ki bo zagotavljala uveljavljanje slehernega delavca kot nosilca odločanja v delovnih pogojih v najširšem pomenu besede. Da hi se dosegla humanizacija dela v najširšem smislu mora biti podana osnova v planih in programih vsake TOZD, v katerih se morajo jasno opredeliti obveznosti v zvezi s skr-
mov ter vsklajevati interes potreb združenega dela z interesi mladih, in delavcev.
Udeleženci vzgojnoizobraževabrega procesa imajo pravico do varstva pri delu, do zavarovanja za primer nesreč pri delu in do nagrade v sorazmerju z njegovim prispevkom k dohodku TOZD.
Usmerjeno izobraževanje zajema vse izobraževanje po osnovni šoli — izobraževanje za pridobitev izobrazbe, usposabljanje z delom in na delu ter stalno izpopolnjevanje. Namenjeno je torej mladim, M se pripravljajo za delo in zaposlenim v vsej njihovi delovni dobi. V sistemu usmerjenega izobraževanja dobiva OZD mnogo pomembnejšo vlogo. Vsaka OZD postaja trajno središče za izobraževanje delavcev.
Ugotavljanje izobrazbenih potreb, načrtovanje, programiranje in izvajanje celotnega izobraževanja — zlasti pa lastnega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja je postala trajna pravica in odgovornost delavcev v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Izobraževanje v OZD bo potrebno torej postaviti na nove vsebinske, organizacijske in samoupravne temelje, to pa je delo, ki nas že čaka.
Mitja Cmer
bjo za varno in zdravo delo in delovno okolje. Varno delo je treba pojmovati kot nepogrešljiv del socialne varnosti delavca in kot bistveno prvino delavca za produktivnost dela in doseganje večjega dohodka. Zakon o varstvu pri delu v drugem odstavku drugega člena govori:
»Šteje se, da so varno delovno okolje in varne delovne razmere zagotovljene, če delavec ob normalni pazljivosti ter strokovni in delovni sposobnosti lahko opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar.«
Iz navedenega citata je razvidno, da se varno delovno okolje in delavne razmerje ustvarjajo s tehničnimi, Zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi in drugimi ukrepi in ne s sistemom delitve dohodka in osebnih dohodkov, oziroma nadomestili in dodatki, ki jih delavci dobivajo po že utečenem sistemu nagrajevanja. Odbori za varstvo pri delu (bodoči) se morajo odločno zavzemati za odpravo takšnih po-
Ustanavljanje odborov za varstvo

javov in pojmovanj posameznih delavcev, ki v takšnem nagrajevanju oziroma nadomestilih vidijo svoj trenutni materialni interes, ne pa tudi dolgoročnih posledic, ki jih ima tako delo na upadanje delovne sposobnosti in na zdravje.
Napredek tehnologije in znanosti terja večje sodelovanje med projektantskimi organizacijami in strokovnimi službami in odbori za varstvo pri delu v izogib poznejših sanacij novozgrajenih objektov, ki so namenjeni za delovne in pomožne prostore.
Odbori za varstvo pri delu naj bi po programu skrbeli tudi za zdravstveno varstvo delavcev in s tem v zvezd za redne preventivne preglede delavcev in stalno preverjali kakšne so storitve obratnih ambulant. Skrb za invalide dela mora biti ena izmed glavnih področij delovanja odbora za varstvo pri delu. Skrbeti mora, da se invalidi po končanem zdravljenju čim-
prej normalno vključijo v delovno okolje. Zelo pomembna naloga odbora bi bila pri prezaposlovanju delavcev invalidov iz ene TOZD v drugo TOZD, če v eni izmed njih ni ustreznega dela.
Delovno področje odborov za varstvo pri delu mora biti vključeno v razvojne in investicijske načrte, v kadrovske plane, v planiranje ekonomske in socialne politike ipd.
Da bi se pristopilo k čimprejšnji organiziranosti odborov za varstvo pri delu moramo v samoupravnih aktih jasno opredeliti naloge, status in vsebino dela.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se zavzema za ustanovitev teh odborov do 31. 12. 1980.
Ivan Kidrič
Referendumi so uspeli, sedaj so pred nami volitve
Prvega oktobra so v naši delovni organizaciji potekali referendumi za sprejem samoupravnih sporazumov o združitvi v nove štiri delavne organizacije in o združitvi v SOZD Mera. V naslednjih dneh so se tudi delavci v delovnih organizacijah, ki so bile zainteresirane za pristop v sestavljeno organizacijo združenega dela odločali za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mera. Tako so referendumi potekali v Savinji Mozirje, Modi Celje, Teko Celje, Dravinjskem domu Slovenske Konjice, Tkanini Celje, Kmetijskemu kombinatu Šentjur in v Kmetijskih zadrugah Celje, Laško in Slov. Konjice.
Rezultati referendumov so bili povsod zelo uspešni, tako v naši delovni organizaciji, kot tudi drugje, razen v delovni organizacija Teko Celje, kjer bodo zaradi napak v izvedbi referenduma, referendum ponovili.
S tem, ko je sprejet samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Mera je končan prvi del postopka za ustanovitev nove SOZD. Rezultat, kot ga imamo sedaj pred seboj kaže, da so aktivnosti potekale v najširšem krogu, da je bilo omogočeno slehernemu delavcu seznaniti se z reorganizacij Skami spremembami. Na to kaže tudi podatek, da je bila tudi v kmetijskih delovnih organizacijah, kjer imajo zaradi narave dela težave z udeležbo, le-ta precej visoka.
Nova SOZD in DO bodo začele
delovati s 1. januarjem 1981. Do takrat pa je potrebno opraviti še dosti dela, v nadaljevanju je potrebno najprej izvoliti organe u-praVljanja v novih DO in SOZD. Zato so že razpisane volitve, ki se bodo v vseh organizacijah združenega dela, udeleženkah sporazuma vršile med 14. in 20. novembrom. Kandidacijski postopek bodo vodi-
PRODAJA CELJE PRODAJA ŠENTJUR PRODAJA LAŠKO PRODAJA RAVNE PRODAJA SLOVENJ GRADEC PRODAJA ŠOŠTANJ PRODAJA RUŠE PRODAJA RADEČE GROSIST MLIN
GOSTINSTVO CELJE GOSTINSTVO RAVNE GOSTINSTVO RADLJE PEKARNE CELJE PEKARNA ROG. SLATINA TRANSPORT
le osnovne organizacije sindikata, v medsebojnem sodelovanju. Delavca v TOZD bodo volili svoje delegate v delavski svet novih delovnih organizacij in SOZD. Delavski svet nove SOZD se bo prvič sestal 21. novembra, kjer bodo dogovorjene naloge, ki jih bo potrebno opraviti v obdobju do novega leta.
98,6	96,0	96,0
95,8	94,7	94,7
90,8	86,8	86,2
96,1	93,9	93,9
92,2	90,5	90,5
98,1	96,8	96,8
97,6	97,5	97,5
98,6	90,2	97,2
94,0	86,0	84,0
97,2	92,5	92,5
97,6	97,6	97,0
90,4	88,6	88,6
93,0	90,2	90,2
96,9	97,2	95,7
96,6	95,0	91,6
99,3	93,1	93,7
IZID REFERENDUMA 1. 10. 1980
		
G3	& "d	SS o združ.
TOZD	N	v SOZD Mera % ZA
M	<Z> >b-	

L\\\V
^Merx" 1000 km
po Sloveniji
Pred letom dni je Kolesarski klub Rog Franek iz Ljubljane pri-praviiil prvo kolesarsko transverzalo po Sloveniji, M je dolga 1000 km in poteka preko najlepših delov naše ožje domovine. Na to naporno pot se je podalo do sedaj bolj malo kolesarjev, saj je potrebno zato žrtvovati svoj prosti čas, v našem primeru dopust, denar in dobro voljo.
Vse to ni delalo ovire nam, skupini kolesarjev, ki smo se odločili prevoziti omenjeno transverzalo. Naj takoj na začetku povem, da je skupina kolesarjev bila zelo pisana tako po starosti kot po poklicu. V skupini nas je bilo 5 kolesarjev, 2 iz Merxa, eden iz ŽTP Celje, eden iz Železarne Štore, eden pa je še študent.
Pokroviteljstvo nad našo akcijo je prevzel Mera, ki nas je tudi finančno podprl in se mu ob tej priliki tudi zahvaljujemo.
štartali smo 10. avgusta zjutraj v Ljubljani, pot nas je vodila v Škofijo Loko in naprej do vasi Sorica, kjer smo počivali in malicali. Že do vasi Sorica je bil hud vzpon, ki se je potem proti vrhu Soriške planine še stopnjeval. Makadamska cesta in spust v dolino Save Bohinjke sta nas precej namučila, saj so se nam od stalnega zavira-
nja smodile obloge, tako da smo morali na več mestih kolesa »ohla-j e vati«. Na Bledu smo zavili proti Gorjam in vozili proti Jesenicam in dalje proti Kranjski gori, kamor smo prispeli že v nočnih urah. Prenočevali smo v hotelu Erika,
kjer se nam je počitek še kako prilegel, saj smo za naslednji dan že imela v mislih vzpon na Vršič.
Zgodaj zjutraj 11. avgusta smo z rahlim strahom štartali na Vršič, ki vsakega prevzame, saj 800 m višinske razlike z 20 °/o vzponi vsa-
Kolesarji pred Titovo rojstno hišo v Kumrovcu
Vzpon na Vršič — 11. avgust 1980
kega kolesarja še kako oznoji. Prihod na 1611 m visoki prelaz je junaško dejanje, ki smo ga tudi mi zmogli.
Spust v dolino Trente je bil najtežji del celotne transverzale, imeli smo š te vile okvare na naših »jeklenih konjičkih«, ki smo jih sproti odklanjali Pot nas je vodila skozi Bovec, Tolmin do Nove Gorice, kjer smo imeli v hotelu Argonavti kontrolno točko. Po krajšem počitku smo nadaljevali z vožnjo po tako imenovani »vinski cesti« vse do Sežane, kjer smo prestopih ju-gaslovanskoTitalijansko mejo in se preko Opčine ter Bazovice spustili proti Ankaranskemu mejnemu prehodu, kamor smo prispeli v večernih urah.
Prenočevali smo v Meraovih počitniških hišicah, zaspali smo kot bi nas nekdo postrelil, saj smo tisti dan prevozili 218 km, največ na celotni naši trasi.
Vsak večer sva z Edijem napravila podroben načrt do kam bomo prevozili naslednji dan in se tega striktno držali. Vsako podaljševanje bi samo povečevalo stroške naše akcije.


Za tretji dan smo si zastavili cilj priti do Keočevja, kar smo tudi uresničili, kljub hudemu neurju blizu Ribnice. Takoj na začetku smo se spoprijeli s Črnim Kalom, ki ni bil lahek, nato smo preko Kozine in Senožeč prispeli v Postojno. Nedaleč iz Postojne smo zavili proti Rakeku in Cerknici, blizu Ribnice nas je do kože namočilo, toda sklenili smo vztrajati do Kočevja. Prenočevali smo v hotelu Pugled, kjer smo se tudi pošteno okopali in posušili.
Čeprav močno utrujeni smo sklenili 4. dan priti do Ptuja, ki je bil od nas oddaljen še okoli 172 km.
4. dan dopoldne smo vozili skozi Novo mesto, Kostanjevico na Kriki, Krško, Senovo in opoldne prispeli do Podsrede. Ta del trase je izredno slikovit, saj ga spremljajo številni vzponi spusti zlasti tisti del, ki pelje skozi spominski park Trebče.
V Kumrovcu smo obiskali tudi spominsko hišo Josipa Broza Tita,
se nekaj časa zadrževali zaradi fotografiranja, potem pa nadaljevali pot proti Podčetrtku, Podplatu, Slovenski iistrtici in Ptuju, kjer smo prenočevali v hotelu Petovia.
5. etapa od Ptuja do Slov. Gradca, dolga 205 km je potekala skozi Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto, Radence, Gornjo Radgono, Lenart, Maribor, po Dravski dolini mimo Radelj, Dravograda do Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Ta etapa je bila v glavnem ravninska /toda v nogah se je že poznalo okrog 700 km, ki so nas pošteno namučili, čeprav o krizi še ne moremo govora ti.
Zadnja etapa je bila najkrajša, čeprav se nam je zdela najdaljša, prevozili smo 132 km. Trije iz ekipe smo v petek Zjutraj, 15 .8. opravili še gorski vzpon na Malo Kopo, dolg 15 km, ki se je štel za osvajanje vrhov.
Lahko rečem, da je bilo zadnjih 100 km najtežjih, čeprav so se kraji vrstili kot na. tekočem tra-
ku, tako Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Braslovče, Vransko in Motnik. V Tuhinjski dolini smo imeli še zadnji težji vzpon, ki nam je pobral še zadnje atome moči. Vožnj a mimo Kamnika preko Domžal do Ljubljane je bila samo še formalnost.
Na Zmajskem mostu smo zaključili našo ekspedicijo, dolgo natanko 1034 km, čakal nas je tudi že novinar »Dela«, sledile so čestitke, obujali so se spomini.
Za zaključek naj naštejem udeležence karavane:	Stepišnik Edi,
Čmer Mitja (oba Merx), Fajs Mirko (ŽTP), Škornik Srečko (Železarna Štore), Vitan Vidko (študent). V spremstvu pa sta bila: Rebernik Zvone din Štraus Ida.
Namen akcije je bil popularizirati kolesarski šport v širši celjski regiji in dokaz, da sta volja in delovna zagnanost dovolj, da Kolesarski klub zaživi tudi v Celju.
Čmer Mitja
Uspeh TOZD Gostinstva in turizma Celje na 28. CIZ '80 v Kranjski
gori
Od 22. do 24. 10. 1980 je bil v Kranjski gori že 28. gostinsko turistični zbor Slovenije, kjer so delavci v gostinstvu in turizmu prikazovali svoje znanje na področju kuharskih in slaščičarskih umetnostih im v pripravah pogrinjkov ter športnih ter spretnostnih tekmovanjih.
Na zboru so sodelovali tudi učenci gostinskih šol iz cele Slovenije, ki so se v tekmovanjih »V ŽIVO« pomerili pri pripravi jedi in pijač. V času zbora je bila v Kranjski gori na pobudo republiškega
odbora sindikata delavcev gost. in tur. Slovenije tudi problemska konferenca na temo »DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV«.
Kot že vrsto let doslej je naša TOZD tud letos sodelovala na gostinsko turističnem zboru in se iz Kranjske gore vrnila z zelo vspod-budnimi odličji, ki bodo vsekakor pripomogli k še boljšemu delu vnaprej. Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije je restavraciji hotela Mene podelilo priznanje in ZLATO PLAKETO za doseženo
kvaliteto gostinskih storitev v letu 1980. Na to priznanje smo še posebej ponosni, saj se s petimi zvezdicami, kar je na j višja možna ocena ponaša samo 11 restavracij v v Sloveniji.
V tekmovalnem delu pri pripravi pogrinjkov sta bila oba izdelka, ki jih je pripravila ekipa hotela Merx zelo dobro pripravljena, saj je dobil eden zlato in drugi bronasto odličje.
Tudi kuharski strokovnjaki so se izkazali. Ekipa motela Merx iz Šentjurja je za svoj izdelek prejela prvo nagrado občinstva, ki je prav tako sodelovalo pri ocenjevanju kulinaričnih izdelkov. Ekipa hotela Merx pa je za svoj izdelek prejela bronasto odličje.
Uspeh naših ekip je bil torej popoln, kar pomeni veliko vzpodbudo za delo vnaprej in seveda tudi veliko obveznost, da vsa priznanja, ki so nam bila podeljena upravičimo tudi pred gosti, ki obiskujejo naše lokale.
Šolanje blagajničark
Raziskava o povprečnih inventurnih razlikah v trgovini, ki je bila izvršena na širšem slovenskem prostoru, je pokazala, da sta v trgovini predvsem dve kritični, rizični in slabo organizirani področji za kateri nimamo organizirano šolanje kadrov. To je prevzem blaga oz. prevzemni del Skladišča in izhod blaga — blagajniška linija.
Eni kot drugi so samouki iz vrst prodajalcev ali priučenih delavcev.
Strateški pomen blagajne, rizič-nost dela z neusposobljenimi delavci in začetniki, so narekovali lastno šolanje blagajničark za slepo tipkanje na mehanskih in elektronskih blagajnah.
Prvi tečaji (po več kot 10 letih prekinitve prvi in verjetno edini v
Jugoslaviji) so dali zelo dobre rezultate. Blagajničarke dobijo v petdnevnem tečaju več znanja, spretnosti in natančnosti kot samouk v nekaj letih. Posebno dobri so rezultati na elektronskih blagajnah, kjer je hitrost samega tipkanja cca 40 % večja, oz. manjša poraba časa.
Bistveno pri šolanju pa je predvsem:
—	da tečajnice ugotovijo, kje je meja njihovih psihofizičnih sposobnosti,
—	da se učijo odpravljati napake

na vajah in ne na sredstvih DO ali svojem žepu, ko plačujejo razlike,
—	da s hitrejšim in pravilnejšim tipkanjem pridobijo več časa za pravilno manipulacijo z denarjem, pozornost kupcu, blagu in osebno relaksacijo,
—	da dobijo samozavest, da je njihovo delo kakovostno, koristno in v mejah ali celo nad pričakovanji,
Priprava kadrov Ruše
Z otvoritvijo blagovnice Ruše se je zaposlilo v DO Mene TOZD Prodaja Ruše 47 novih sodelavcev, katerim želimo v DO Mene prijetno počutje ter uresničitev osebnih ciljev in ambicij.
Novi sodelavci so prinesli s sabo solidno znanje, vendar pa je treba za uspešen, hiter in teamsko vsklajen štart blagovnice z novimi kadri še marsikaj dodelati.
Razpis je imel zadovoljiv odziv in izven TOZD-a Prodaje Ruše, saj je večina zaposlenih iz neposredne bližine kraja. Uvajanje novega te-ama in izbor asortimana je poleg strokovnih služb Merx-a uspešno podprl kolektiv blagovnice Šentjur, ki ima to pot uspešno in z malo problemi že za sabo.
Za kadre blagovnice Ruše je bil organiziran uvajalni seminar, kjer so se temeljito seznanili s sedanjo organiziranostjo DO Merx, predsto-
— da se jim z obvladanjem znanja zdi delo lažje in veča ljubezen do poklica.
Med dosedanjimi absolventkami je veliko takih, ki bi lahko na tekmovanjih, ki so bila včasih organizirana na republiškem nivoju in v DO MERX posegla po maj višjih odličjih in priznanjih.
Anton Laznik
za blagovnico
ječim referendumom, novo organiziranostjo SOZD Merx, in predvsem njihovimi nalogami, plani ter organizacijo blagovnice.
Strokovni del je vseboval šolanje blagajničark za slepo tipkanje, seminar za preprečevanje tatvin, kodeks ponašanja trgovinskih delavcev ter program o sodobni prodaji blaga. Usposabljanje je bilo dopolnjeno s prhko 400 diapozitivi in dvema filmoma iz stroke.
Za živilski del so prejeli sodelavci bogato ilustrirane programe za oddelke sadja, mesa, delikates in pekarskih izdelkov. Po teh in tudi nekaterih drugih oddelkih so nekateri sodelavci opravili prakso v Šentjurju, kjer smo te programe uspešno uporabljali od otvoritve dalje.
Kljub uspešni praksi, vzorom, pripomočkom in pomoči, pa so in bodo morali opraviti delavci blagovnice Ruše glavni del sami.
Laznik Anton
Skupno je v letošnjem letu letovalo 1.600 gostov in to v Bdogra-du na mora 1.330 gostov (izkoriščenost 96 %), v Ankaranu 140 gostov (izkoriščenost 72 %), v Strunjanu 130 gostov (izkoriščenost 83 %). Skupna povprečna izkoriščenost vseh razpoložljivih kapacitet pa je znašala 83,7 °/o.
Povpraševanje delavcev OZD »Mera« za letovanje v počitniških domovih ob morju je bilo le za malenkost večje kot lansko leto. Največ interesentov se je prijavilo za čas od 20 .julija do 10. avgusta, pred in po tem času pa je ostalo nekaj nočitvenih kapacitet neizkoriščenih. Neizkoriščene nočitvene kapacitete pa seveda bremenijo sredstva Počitniškega doma.
Za povečanje lastnih namestitvenih kapacitet v Strunjanu je bila nabavljena nova prikolica s 4 ležišči. Tako ima Počitniški dom v Strunjanu poleg dveh počitniških hišic še 4 prikolice. Seveda pa so tudi prikolice stalni letni strošek za Počitniški dom, saj je treba za njih plačevati ležarino skozi vse leto.
Organizacijo letovanja in skrb
za prehrano v Počitniškem domu Biograd na mora je tudi letos imela TOZD Gostinstva in turizma Radlje ob Dravi.
Po številnih izrazih zadovoljstva in maloštevilnih pritožbah gostov je sklepati, da je bila tudi letošnja organizacija letovanja v DO »Mera« Celje uspešna.
A. S.
Letni oddih na morju
Počitniški dom OZD »Mera« Celje je v letošnji sezoni nudil delavcem in njihovim družinskim članom za letovanje ob morju 256 postelj in to v Počitniškem domu Biograd na mora 207 postelj, v Ankaranu 28 postelj in v Strunjanu 21 postelj.
V	času sezone od 20. junija do 31. avgusta se je zvrstilo skupno 7 izmen, od katerih so 4 trajale po 10 dni, tri izmene pa po 11 dni. S tem načinom je bilo omogočeno letovanje tudi tistim, ki so potovali z lastnim prevoznim sredstvom ne glede na parno oziroma neparno številko.
V	Biogradu na mora smo nudili gostom nastanitev v privatnih sobah prehrano in gostinske uslu-
ge pa v lastni restavraciji. V počitniških kampih v Ankaranu in Strunjanu pa so na voljo samo nastanitvene kapacitete z možnostjo lastne priprave hrane v devetih počitniških hišicah in štirih prikolicah.
Koriščenje razpoložljivih kapacitet je bilo v ravnokar minuli sezoni zadovoljivo. V Počitniškem domu v Biogradu na mora je bilo na voljo 15.111 nočitev, izkoriščenih pa 14.538 nočitev ali 96 %. Skupno je tu letovalo 1.330 gostov in to v juniju 92 gostov, (izkoriščenost 40,4 %), v juliju 634 gostov (izkoriščenost 98,8 %), v avgustu pa 604 gosti (izkoriščenost 94,1 %).
Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. oec. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana
VRATARIC Breda, dipl. ing. PLANKO Vera
Odgovorni urednik:
CMER Ladislav, dipl. iur.
Izhaja mesečno Tisk:
TOZD Papirkonf ekci j a Krško Naklada 2900 izvodov

Uspel nogometni turnir
V soboto, dne 27. 9. 1980 se je na igrišču Zavoda Ivanke Uran j ek vršil veliki nogometni turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 18 ekip. Kot zanimivost naj povemo, da je sodelovala tudi ženska nogometna ekipa iz TOZD prodaja Laško, ki se je hrabro borila in proti ekipi »Transporta« dosegla častni zadetek.
Sodelovale so naslednje ekipe: Agropromet, Transport Mlin, Prodaja Laško (ž), Grosist, DSSS, Prodaja Laško (m) in Skladišče I.
Zaradi precejišnjega števila ekip smo se poslužili kup sistema (na izpadanje), tako da je nekaj ekip odigralo samo eno tekmo.
Rezultati:
Grosist : DSSS 1 : 0
Transport : Prodaja Laško (ž) 5 : 1
Agropromet : Prodaja Laško (m)
0 : 1
Mlin : Skladišče 10:1
Polfinale:
Transport : Prodaja Laško (m) 0 :1 Grosist : Skladišče 14:0
Finale:
Grosist — Prodaja Laško (m) 3 : 0
Zmagovalec turnirja je postala ekipa Grosista, M je pravo vrednost pokazala šele v finalni tekmi, ko je gostom iz Laškega že skoraj pošla sapa.
Najboljši strelec turnirja je bil igralec Breznikar iz ekipe Transporta, ki je odsegel 4 zadetke.
V prihodnje bi si podobnih turnirjev še želeli, seveda tudi s sodelovanjem katere od ekip iz koroškega kota.
Mitja Cmer
ganizator srečanja so bile družbe-no-politične organizacije »Mera« TOZD Laško.
V našem TOZD imamo 11 bivših sodelavcev — upokojencev. Tega srečanja se je udeležilo 7 upokojencev. Seznanili smo jih o go spodarskem stanju TOZD-a, o predvideni reorganizaciji DO Mera, o vzrokih pomanjkljive preskrbe z nekaterimi proizvodi itd. Zanimali so se za srednjeročni plan našega TOZD za obdobje 1981-1985 in iz tega se vidi, da jim ni vseeno kako smo si začrtali pot ustvarjanja.
Zavedamo se njihovega prispevka med NOB, da so ti sodelavci v preteklosti v drugačnih pogojih u-stvarjali materialno. osnovo naše temeljne organizacije združenega dela in nasploh naše družbe.
Iz njihovih besed smo spoznali, kako so bili srečni in obenem tudi presenečeni, saj je bilo to prvo srečanje upokojencev na našem TOZD-u.
Omeniti moramo, da naša DO Mera se jih vsako leto spomni in priredi srečanje upokojencev ter jim tudi izroči majhno nagrado za njihov dolgoletni trud in so ji zato tudi hvaležni.
Ob letošnjem srečanju smo pa tudi mi spoznali, kako si naši nekdanji sodelavci želijo tudi takšnega srečanja v ožjem krogu z našimi družbenopolitičnimi predstavniki našega TOZD-a. Zato pa naslednje leto spet nasvidenje.
Vera Planko
ZAHVALA
Vsem sodelavcem v DSSS se iskreno zahvaljujem za izrečene najlepše želje ob odhodu v pokoj in za lepo darilo, M mi bo v trajen spomin.
Franček Kralj
Ob izgubi mojega dragega očeta, se iskreno zahvaljujem delavcem hotela Mera Ravne na Koroškem za podaritev cvetja in izražena sožalja.
Škufca Anica
Obvestilo za ljubitelje rekreacije
S Šolskim centrom za blagovni promet v Celju smo 30. 9. 1980 podpisali pogodbo o koriščenju njihove telovadnice za rekreacijsko telovadbo.
Rekreirajo se lahko vsi delavci celjskih Temeljnih organizacij združenega dela vsak torek med 18. in 20. uro, in sicer od 13. oktobra 1980 do 30. maja 1981.
V telovadnici ni dovoljeno igrati rokometa in nogometa, na razpolago so številni rekviziti za razgibavanje, možnost igranja odbojke in košarke.
Vse uporabnike telovadnice opozarjamo, da se omenjenih navodil držijo, kajti v nasprotnem primeru se lahko pogodba razveljavi.
Prav tako vas opozarjamo na spremembo termina za kegljanje v motelu »Mera« v Šentjurju, kjer bo odslej na razpolago 1. in 2. steza vsako soboto od 17. — 19. ure.
Uporabnike kegljišča prosimo za red in disciplino, da ne bi motili gostov motela. Kegljanje ni možno brez uporabe copat!
Mitja Cmer
Tovariško srečanje upokojencev Merx Laško
V letošnjem letu je bil organiziran teden upokojencev od 14. do 21. septembra 1980. V našem TOZD smo organizirali srečanje za naše upokojence in sicer 20. 9. 1980. Or-