Izgled umnega živinorejca — naj bolji nauk
drugim.
V7 Podverbi na Koroškem redi posestnik Lanner goveda tako izverstno , da njegovo ime slovi delec po svetu in vsak mesar poprašuje pri njem po klavni živini.
Kako pa ravna ta umni mož, ki ima zmiraj po 50 in še več repov v svojih snažnih hlevih za spitanje nastavljenih, naj povedo tudi „Noviceu po slovenski prestavi gosp. Zalokarjcvi.
Gospod Lanner tehta vsako živinče, kadar ga pitati dene, in zapiše od vsakega posebej, kar tacaš teii.
Vsako živinče potlej ne le pitano in ob prodaji tehta, temuč tudi še vmes, vsakih 14 dni, ali po okolišinah vsaki mesec, dokler pita, da ve , koliko je pripital. Tehta tudi klajo za vsako govedo za vsak dan sproti; in vse to dela od dne do dne, od tedna do tedna skoz ves čas, in vse natanko zapiše.
Zvediti, koliko pri pitanji in odebelenji živine piča zda, je mogel prej zvediti, koliko vsako tako živinče potrebuje za svoje ohranjenje v takem stanu, da namreč ne shujša pa se tudi ne odebeli; ker vsaka žival, se veda, če bi tudi nič ne delala, vendar sleherni dan toliko živeža potrebuje, da se v nje namesti, kar se po dihanji, kožnem hlapenji in po drugih potih zgubi. Ze človek zgubi vsakih 24 ur po samem potenji ali kožnem hlapenji 4—5 funtov; žival po primeri svojega života se ve da še več. Ako bi manj živeža dobivala, kakor ga je zgubila, bi začela hujšati; ako bi ga pa več dobivala, bi se začela debeli t i.
Po velikoletnem, natanko zmiraj zapisovanem takem ravnanji se je prepričal, da vsako govedo pri počitku v hlevu potrebuje na vsak cent svoje žive teže vsaki dan poldrugi funta dobrega sena ali kake druge reči, ki po primeri ravno toliko zda, kolikor dobro seno, da zmiraj pri svoji teži ostane. Postavimo, vol teži 8 centov; potrebuje tedej vsaki dan 12 funtov dobrega sena ali kake druge primerne redivne klaje, da pri svoji teži ostane, če ne dela. Delavna živina pa, se ve da, več potrebuje, ker se tudi bolj zdela ali utrudi, in več izhlapi, ki tedaj tudi več moči zgubi in se ji mora namestiti. Potrebuje delaven vol srednje velikosti kakih 20 funtov , in kadar zlo terpi, se več dobrega, redivnega, tečnega živeža na dan. Ravno tako potrebujejo tudi več breje, doječe ali sicer molzne krave, ker tudi one vsaki dan več oddajajo. Tudi je izstradana živina bolj ješča in več potrebuje, in mlada, ki je nar bolj v rašči, ravno tako.
Vola odebeliti mu gre po tem takem dobre redivne piče, dobrega sena, ali pa kaj druzega, kar je senu primerjene redivnosti, več od poldrugega funta žive teže od centa; pa vendar ne preveč in ne premalo. Koliko tedaj? Po več skušnjah se je skazalo, da za pitanje gre na cent žive teže še enkrat toliko, kot le za ohranjenje pri enakem stanu ali pri enaki moči, tedaj na cent žive teže 3 funte, in po tem za 8 centov težkega vola vsak dan 24 funtov; za 10 centov težkega pa 30 funtov itd. Ne več pa, če bi tudi rad jedel, ker po skušnji vol ne zraste en dan prav do pol fanta od centa žive teže;   kar bi tedaj vol več dobival, bi
šlo v blato in gnoj, dokler že 24 funtov sena pri volu 8 centov to da, in nič več ne. Ce bi pa vol manj dobival, postavimo, 18—20 funtov , bi pitanje prepočasi šlo , in se morebiti še ne doveršilo in bi več pojedel. Dobi vol 8 centov težak vsaki dan 24 funtov dobrega sena in raste na debelosti po 3 funte na dan, bo v 30 dneh vagal 8 centov in 90 funtov, v 60 dneh 9 centov in 80 funtov, in v 90 dneh 10 cejitov 70 funtov itd., in bo pojedel v 90 dneh 21 centov in 60* funtov sena, česar polovica pride na pitanje, drugov pa na ohranjenje v njegovem stanu.
Ce bi bil vol le na pol vpitan, in bi 8 centov težak zdaj že 9 in pol centov težil, bi se mu po ti teži mogla piča dajati, da bi v takem stanu ostal, namreč blizo 24 funtov dobro redivne piče na dan. Ce bi se pa do konca pital, bi se-moglo s pitavno pičo v vagi ravno tako rasti, kakor vol na teži raste. Ima, postavimo, vol ta čez 60 dni 9 centov in 80 funtov, naj se mu zdaj že 30 funtov dobre piče daje.    (Konec sledi/)
List 83.
List 84.
Izgled umnega živinorejca — naj bolji nauk
drugim.
(Konec.)
v
Ce bi se mlada živina pitala, ki pri dobri klaji tudi raste, bi se ji mogla, kakor težja prihaja, od tedna do tedna po enaki postavi piča dokladati.
Kar s pitanjem dorašeni živini teže priraste, je skorej vse meso in mast; koža, kosti, glava, noge in drobovina ostanejo pri starem; zboljšek gre le na meso in loj. Kar tedaj živina v pitanji več od navadnega vsakdanjega živeža za odebelenje povžije, plača z mesom in lojem. Tedaj kakor živina pri pitanji na teži raste, raste na mesu in na loji, in loj v primeri mesa, večidel peti del mesa. Postavimo, pitaven vol z8 centi, ima dopitan 10 centov in 80 funtov žive teže, ima tedaj mesa 460 funtov, loja po 96 funtov.
Je živinče do pitan o, je potlej zaverženo vse, kar se mu dalj« poklada;  ker se potlej  ne pita več,  mar še raje
hujša, ali se ga pa kaka bolehost loti. Sam gnoj je zdaj se dobiček, ki je od dobro rejeiie živavde nar boljši, kakor je že v drugem kraji rečeno bilo.
Pitanje se ne da nič pohiteti ali posiliti, ker ima vsako živinče mero vsak dan rasti, in se ne da prisiliti, da bi bolj rastlo; pitanje pa je nekaka rast.
Pri enakomerni reji ne gre meso in loj vselej enakomerno na vsako govedo, ali na vsako žival; marsiktera žival je močnejšega želodca, krepkejših čev, in se prej odebeli. Pa tudi niso vse klaje enako redivne. Vsaka žival ima neko evojo od natore dobljeno zmožnost le toliko in ne več živeža na-se vzeti. Ce bi tedaj živališče tudi več snedlo in zavžilo , in v čeva poslalo , bi vendar cevne pijavčice ne mogle vsega, kar je redivnega, poserkati in v kri za rejo in vdebelenje života poslati, taka redivna reč bo tedaj šla po čevah naprej v gnoj.
Kakor pa se živališče bolj debeli in vse svoje mezdre kakor predalčike z mastjo napolnuje, toliko manj je ješče. Toraj gre takemu, da je popolnoma dognano, za pičo bolj mehke in prijetniši reči dajati, in ne zmiraj enih, ampak, proti koncu posebno, mu preurjati, da bo raje jedlo in se dogotovilo.
Da z živino lepo ravnati, ji prijazen in dober biti, veliko pomaga k dobri reji in k dobremu pitanju, in da postane žival hudobna in termoglavna po hudobii tistega, kiji etreže, je iz brezštevilnih skušinj poterjeno.
336