Z8. Stralllm. I LMIIiil, i soboto, S. fthraorji 1916 XL1X. leto, .Slovenski Narod- velja ▼ llmblfanl na dom dostavljen: relo leto naprti • • . . K 24'— pol ieta m • m m • 9 ]-'~ četrt leta m • • • • . 6*— na mesec m • » • • ■ ▼ upravništvu prejeman: celo leto oaprej • ■ • • K 22"— pol leta m • • . • . 11-— četrt leta m . . . . . 550 na mesec - • • • • • 1*90 Dopisi na? se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica sL ft (v pritličju ievoj telefon S L 34. Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelje In pravnike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 1-i vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inscratl U d, to je administrativne stvari. ■m Posamezna številka velja 10 vZnarfev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. „Narodna liskama" felelon at 89. .Slovensld velja 90 posili za Av stro-Ogrsko : celo leto skupaj naprej m pol leU • • ćetrt leta m „ • . na mesec m • • • 12a Memčljot edo leto naprej ! • . . K D>—. za Ameriko in vse druge dežele? \ m * celo teto naprej • * « « K 35.—; VpraSan-jem glede fnsenrtov ae naj priloži za odgovor dopisnica al! znamka* Bpravništvo (spodaj, dvosksčc levo), Knafleva a lis a št 5S telefon s(.a$* aiarailiis! NAŠE KRIŽARKE OBSTRELJUJEJO ITALIJANSKO VZHODNO OBAL. Dunaj, 4. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dogodki na morju. Skupina križark je 3. t. m. dopoldne ob italijanski vzhodni obali močno poškodovala kolodvore v Ortonl in San Vitu, več skladišč in neko tovarno v okolici ter neko plavajoče dvigalo ter razdejala železniški most čez reko Arielo severno od i trtooe. Po obstreljevanja objektov v San Vitu smo opazili požare. Skupina križ ar k se je nemoteno vrnila. Brodovno poveljstvo. ITALIJANI SO RAZDEJALI DE- VINSKI GRAD. — PR! TOLMINU ITALIJANI POTISNJENI NAZAJ. Dunaj, 4. februarja. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Italijansko bojišče. Topovski boji so ostal! ob primorski tronii precej živahni ter so se raztezali na več kraiev v koroške in tirolske obmejne pokrajine. Grad v Devinu je več strelov sovražne artiljerije deloma razdejalo. Ob tcimlnskem mostišču so se Italijani vsled zadnjih podvzetii naših čet umaknili na pobočja zapadno od ceste Ciginj-Selo. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H 6 f e r, iml. ■ ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 2. februarja. V Lagarinski dolini je obnovil sovražnik zjutraj 31. januarja s pomočjo svoje artilje-n svoje napade na naše po-ie severe - vzhodno Mori, ki smo jih vedno imeli v svoji posesti. Sovražnika smo presenetili, premagali in pc S' ji pregnali.* V goriškem od-seka in na kraški planoti navadno artiljerijsko delovanje. Zadeli smo neko kolono na maršu na poti v Marcottini in Sv. Martin. Kakor se ! oroča, je vdrl lastni oddelek drzno v neki sovražni okop južno - za- hodno Sv. Martina na Krasu, katerega je uničilo 50 bomb. 3. februarja. V Lagannski dolini je napadel dne 1. februarja lasten poizvedovalni oddelek, katerega je podpirala artiljerija, sovražne skupine severo - zapadno Mori in jih ie razpršil. V odseku med Astico in Vorro so se bližali zvečer dne 1. februarja sovražni oddelki v belih plaščih, katere so podpirale strojne puške, našim pozicijam vzdolž fronte Cima Norre (?) - Millegrobc, vzhodno Lavarona. Protinapad jih je pregnal. V Suganski dolini je privedlo napadanje naše infanterije do novih uspešnih bojev s sovražnikom med Roncegnom in Ronki. Ob Soči časoma topovsko delovanje. Naša artiljerija je obstreljevala sovražne čete na pohodu skozi križišče v Rusieču. severo - vzhodno Gorice. Na kraški planoti je vdrl eden naših oddelkov nenadno v sovražni jarek v odseku Sv. Martina, tam vjei nekaj mož in vplenii puške in ročne bombe. (Rusič je kraj v Furianiji, pod Brdi, blizu Krmina, torej ni severovzhodno Gorice, ampak zapadno Gorice. Tam so Italijani že od početka vojne in tam ni torej nikakega križišča naših čet. Italijanska poročila so vsak dan bolj zmedena. Op. uredništva.) Sodba o našem vojnem brodovju. Preko Ženeve poročajo iz Pariza: »Liberte in >-La Presse« izjavljata, da so zavezniki doslej podcenjevali avstro-ogrsko vojno brodov-je. Brocovje ima izborno bazo ter smotreno vodstvo in kaže veselje do ofenzive. Italijansko bojišče. S primorske, tirolske in koroške fronte se poroča o topovskih bojih. Italijani se trudijo zadnje dni dosti okoli tolminskega mostišča, iu/ del s Sv. Lucijo bi radi zavzeli, a vsi napori ostajajo brezuspešni, * ikor vedno. Ne le, da naše čete drž; vse svoje pozicije, marveč sovražnik je moral, ker ga naše patrulje \ edno vznemirjajo, pomakniti svojo 1 onto na pobočja zapadno ceste, ki vodi iz Čiginja v Se!o, severo - zapadno Sv. Lucije. Italijanski parnik vjet. \z Est« poroča: Nemški parnik »Konig Albert^ so te dni privlekli v Kotor. Na krovu je bilo 300 srbskih vjetnikov iz Meduc. Ta parnik je bil prvotno last severno-nem-škega Llovda, potem so ga vjeli Angleži in prepustili Italijanom. Zapazil ga je neki naš letalec, nakar ga je vjel odposlani nas podmorski eoln in ruši'ec spravil v pristanišče v Kotoru. Italijansko brodovje. ki je baje blokiralo obal. ni poskusilo nikakega napada. Počasne vojne operacije. Uradno poročilo italijanskega armadnega vodstva naglasa, da sc vršiie vojne operacije leta 1915. le počasi, to v glavnem radi neugodnih prostornih razmer, radi dolge fronte, radi težkih geograf^ćnih okoliščin in radi mogočnih utrdb Avstro-Ogrske. — No, vse te razmere obstojajo še vedno, torej je pričakovati še dalje > počasnih- italijanskih operacij, Dočasnih. to se pravi: po-p^noma brezuspešnih. Nova razvrstitev italijanskih čet. Preko Lugana poročajo, da se je izvršila za italijansko fronto vsled •dosedanje brezusnešnosti vojevanja rova razvrstitev čet. Vsi listi poročajo o tej novi razvrstitvi. Italijanski ministrski svet. Za danes je sklican italijanski ministrski svet, ki se bo bavil. kakor naznanja »Secolo«, z bližnjim obiskom francoskega ministrskega predsednika Briand?, ki pride v R'm najbrže koncem prihodnjega tedna. MMn misli na odstop. Vojni pristaši so jako nevoljni radi Salandrovih govorov. Zamerijo mu. zakaj ni molčal raje. ako nima kaj boljšega povedati in smatrajo za neumestno, da pripisuje največje narodne zaslnge in naloge svojim liberalnim strankarskim pristašem, do-čim so pomagale vse stranke, da ie bii .v dandrov kabinet sploh mogoč. Salandra obupava. nlandra ie govoril v Genovi. Živahno so ga aklamirali, ali njegov govor preveva resignaciia. Rekel jc na pozdrav župana, da upa kmalu zoper videti Genovo, ako bo položaj vsled vojnih dogodkov bolj razvese- ljiv. Salandra se je pritoževal radi težkoč glede dobave premoga in rekel je končno: Ako bi bili mi poprej bolj varovali svoje gospodarske interese, potem bi bili dandanašnji močnejši v vojni in močnejši tudi napram zaveznikom. Ta stavek pač dokazuje, da Italija nima nič dobrega pričakovati od Anglije, ki jej noče dati večje množine premoga. Salandra vidi pred seboj temno bodočnost, ker je Italija tako slaba v gospodarstvu in na bojišču. Salandra je drugič govoril. Lugano, 3. februarja. Ministrski predsednik Salandra je fmel v umetniškem društvu v Turinu še drug govor. Senator Ferrere di Casnbiano je v svojem ogovoru larazii zaupanje Turincev, da doseže Italija zaželjeni cilj in da ne bo sklonjen mir, dokler Italija ne dobi alpsko mejo ter gospodstva nad enim ali drugim bregom Adrije in dokler ni italijanska armada prišla kot zmagoviti osvoboditelj v Trident m v Trst. Na to je odgovoril ministrski predsednik, da mu je težko, odgovoriti s primernimi besedami na ta plemeniti pozdrav. Tudi on da služi idealu v vojni in v miru velike, slavne in bogate Italije. Predvsem svetuje turinskim političnim faktorjem, naj ostanejo edini in močni in naj podpirajo sedanjo viado. da bi mogli v danem trenotku sedanjo vlado nadomestiti z drugo. Vojna izčrpava moči in nastopi lahko trenotek, v katerem bo morala vlada kreniti na pota umikanja. Švedski kralj 2n Italija. »Sozialdemokratan- poroča: V merodajnih političnih krogih se je govorilo lani o koraku kralja Gustava potom švedskega odposlanika v Rimu pri italijanski vladi ob času, ko je imela Italija pričeti vojno, in ki je meril na to, Italijo odvrniti ođ udeležbe na vojni na strani entente. Ako bi Italija to storila, bi to močno vplivalo na držanje Švedske. »Poli-tiken« potrjuje, da je bila stvar znana tudi v političnih krogih v Stock-holmu. Dotično pismo je bilo privat^ no in ministrstvo ni nič vedelo o njem. Baje je dobila prepis pisma tudi vlada v Londonu in Parizu, kar ie Švedski otežkočilo vzdržanje ne-, vtralnostl. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Italijanski zrakoplovec, ki je bi! v Lugano vržen na tla, se imenuje Barbatti. Hotel je preskusiti nov dvokrovnik. Barbatti je izročen vojaškemu poveljstvu t Švici in ostane interniran no eas vojne. Petdeset zastopnikov privatnih! transportnih dražb v Italiji je sklenil lo, da bo zahtevalo nujnih odredb s strani vlade proti pomanjkanju premoga. Ako te družbe ustavijo svoj obrat, bo ustavljen promet na železnicah v obsega 700 km. Novi vpoklici domobranskega letnika 1881. in kavalerijskega letnic ka 1891^ dalje vseh specijalnih čet letnikov 1881. do 1888. so določen! na dan 7. februarja. Preko Lugana poročajo, da je naznanjeno iz Anglije znižanje pre-voznine v Italijo, ki je znašala dne 3. februarja 93 lir za tono, obenem pa je došlo naznanilo, da je Anglija znatno povišala originalne cene premoga._____ ogodki na Balkanu. KROJA ZASEDENA. Dunaj, 4. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. C. in kr. čete. ki operiralo v severni Albaniji, so zasedle Krojo in dospele s svojimi sprednjimi četami do reke Išme. Položaj v Črni gori je i neizpremenjeno miren. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. fl 6 f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Derolin, 4. februarja. (Kor. ur.) Wolftov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Naši letalci so opazovali v vardarski dolini južno grške meje in pri pomolu v solunskem pristanišču raz-sežne požare. Vrhovno arcnadno vodstvo. LISTEK. Zločin v flrcijalu. Francoski spisal E. G a b o r i a n. (Dalje.) >Da!« >Potem se je stvar najbrž tako-: zgodila: Morilci so z vrta zaslišali ': oum, pogledali so na vrt in kar so videli, je bilo tako strašno, da so r^Ii sekiro ob tla in zbežali. Le po-;te sled na parketu; očitno je, da sekira ni padla iz rok morilcu, ko je stal poleg skrinje, nego da jo je zagnal od sebe, ko je stal pri oknu*« »Res je, res! Toda to dejstvo je prevrnilo vse moje kombinacije.« »Tudi moje! V začetku sem menil, da so zločinci tu mirno in brezskrbno delali, zdaj pa vidim, da jih je nekaj motilo in sicer nekaj takega, da so strahoma zbežali.« Oče Plantat je poslušal z naj-Ijo pozornostjo in je ves drhtel radovednosti. : Opraviti imava torej z različnimi indiciji,« je nadaljeval detektiv, s prostovoljno in z neprostovoljno ::arejenimi. Postelja je bila povaljana, da bi preiskovalci zasledovali zločin v napačni smeri, ta utisk v parketu pa je neprostovoljno narejen indicij. A mogoče je tudi, da ta utisk v parketu ni neprostovoljno narejen. Prej sem mislil, da že nimam več dvomov, kakega značaja so morilci, in bi bil stvar v tisti smeri zasledoval, zdaj pa . . .« Detektiv je umolknil, naguban-čil čelo in cmakal z ustnicami. »Zdaj pa . . .?« je nestrpno vprašal oče Plantat. >.Ne zamerite mi, da sem se nekoliko spozabil. Slabo navado imam, da časih glasno mislim in zato delam najraje sam. Navadno povem svoje mnenje šele, kadar sem kako preiskavo popolnoma končal. Toda pred vami nimam ničesar skrivati. Povem torej, da zdaj ne vidim, kam bi se obrnil.« »Kako to?« »Menil sem, da že vem, kar je glavna stvar, kdo so namreč krivci, a zdaj vidim, da tega ne vem. AH so tepci, ali so prekanjenci vseh pre-kanjencev? To moram najprej dognati. Zvijača z uro in s posteljo sta mi merilo, po katerem sem napravil svoje sklepe. Rekel sem si: V drugem nadstropju so našli sekiro, ki so jo prinesli morilci tja in jo nalašč tam pustili. V jedilni sobi so pustili na mizi pet kozarcev, torej je bilo morilcev ali več kakor pet, ali pa manj, ravno pet jih pa gotovo ni bilo. Na mizi so obležali tudi ostanki nekih jedil, a morilci niso v tej hiši ne jedli ne pili. Grofičino truplo je ležalo na bregu, položeno je bilo torej na^šč tako, da bi tam več ur ležalo. Umorjena grofica ima v rokah kos suknja, a morilec ji ga ni nalašč stisnil v roko. Truplo je neštetokrat zabodeno, grofica je torej umrla vsled vbodliaja s kakršnimkoli orožjem.« »Izvrstno, izvrstno!« je vzkliknil oče Plantat. »Nič še ni izvrstnega. Tu je namreč konec moje niti in zdaj ne znam naprej. Če bi bilo vse to res tako. kakor sem povedal, potem bi bil morilec mirno položil sekiro iz rok. ne pa io od okna vrgel sem do skrinje na tla.« »A vendar pravim še enkrat: izvrstno! Kar ste povedali o sekiri, to ne ovrže drugih vaših kombinacij. Nobenega dvoma ni, da so imeli morilci namen, ravnati tako, kakor ste vi povedali, samo nekaj je moralo biti vmes, kar jih je zmotilo.« »Morda je bilo tako,« je menil detektiv. »Vidim pa še nekaj drugega.« »Kaj pa?« »Za zdaj še nič. Najprej si moram ogledati jedilno sobo in vrt.« Šla sta po stopnicah dol in sto-j pila v jedilno sobo, kjer je Plantat » pokazal detektivu kozarec in steklenice, ki jih je bil prej na stran postavil. Detektiv si jc vse dobro ogledal, potem je izjavil z odločnim glasom: »Iz teh kozarcev ni nihče pil.c »Kaj? Iz nobenega?« ;>Iz nobenega.« Oče Plantat je detektiva jako pisano pogledal in si mislil: Možiček, zdaj pa sodiš prenaglo.« Lecoq se je samo nasmehnil in odprši vrata poklical slugo. »Dragi prijatelj, pazite in odgovarjajte vestno in natančno.« »Slušam*« »Ali je bila v tej hiši navada, da so imeli v obednici kaj vina?« »Ne! Jaz sem šel vedno neposredno pred obedom in pred večerjo v klet po vino.« - »Več polnih steklooic Ni Uto torej nikdar v tej sobi?« »Nikdar.« »Pa vsaj kaki ostanki?« »Tudi ne. Pokojni gospod grof je namreč dovolil da dobe posti vse vino. kar ga ostane.« . »Kam pa ste devali prazne steklenice?,« »Tu sem, v spodnji predal bu-feta. Kadar se jih je nekaj aaaralo, sem jih odnesel t klet.« »Kdaj se je to zgodilo zadnjič?« Sluga Francois je nekoliko premišljeval, potem je rekel: »Pet ali šest dni bo tega.« Dobro! Zdaj pa še povejte, kake likerje je gospod grof najraje pil?« »Pokojni gospod grof,« je nekako jokaje rekel sluga, »ni skoro nikdar likerjev pil. Le izjemoma kdaj je popil kozarčtt likerja, a vedno le iz te steklenice* ki stoji pri peči.« »V bufetu torej ni bilo nobene načete steklenice, ne ruma, ne konjaka?,« »Ne!« »Hvala, iffoafi prijatelj. Za zdaj sva opravihuc Sluga Francois je hotel oditi, a* naenkrat ga je Lecoq poklical na--zaj in je tako mimogrede rekel: »Ker sva ie govorila o pijači, poglejte v spodnji predal bufeta, če je tam toliko vinskih steklenic, kakor bi jih moralo po vašom mnenju biti.« Sloga je edprl watca in ves začudeni vzkliknil: »Glejte vendar, nobene stekle-* ■iee ni tu.« »Res je,« se je nasmehnil Lecoa, potapljal slugo po rami ia ga oeV alovil. _ (Dalje prihodnjič.) Drač težko poškodovan. Iz Aten poročajo: Bombe avstrijskih letalcev So napravile v Draču mnogo škode. Ena bomba Je priletela na poslopje, kjer so se nahajali srbski častniki. 20 jih je bilo ubitih. Srbski prestolonaslednik se je mudil med bombardementom v Draču. Srbska skupščina. Rim, 4. februarja. V Rimu nahajajoči se srbski poslanci so glasom »Messaggero« brzojavno prosili ministrskega predsednika Pasiča. naj pred svojim odhodom v Rim in v Pariz naznani, če se hoče z deputacijo teh poslancev posvetovati o sklicanju skupščine. Poslanci žele, da bi se skupščina sešla v kakem mestu na Francoskem. Izmišljotine sovražnikov. Dunal, 3. februarja. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Glasom posrednih poročil iz Cetinja, sta bila general Becier in major Loin-par zadnjo noč v svojih hišah umorjena. Lepaki, naznanjajoči kapitulaciji, so bili odtrgani. Avstro - ogrska vojaška oblastva so vsled tega aretirala mnogo meščanov in jih nekaj dala ustreliti. Za dokaz, da so te vesti neresnične, bi pravzaprav zadostovalo, da se opozori na vir, iz katerega izhajajo, in ki ga ni drugje iskati, kakor v črnogorskem generalnem konzulatu v Rimu. Povrh naj bo še omenjeno, da ni bilo mogoče strgati v londonskih časniških poročilih omenjenih lepakov, ker sploh niso biii nabiti. Kar se tiče baje umorjenih funkcijonarjev. je pribiti, da je eden, namreč general Becier, adrav in popolnoma svoboden v Ce-tlniu, drugi, major Lompar. pa da službuje v črnogorskem vojnem ministrstvu. Tudi sicer se more le novic poudariti, da se v Črni gon ni primeril noben upor proti našemu vojaštvu. Sofja, 3. februarja. Francoska radio - telegrafska postaja v Lvonu |e razposlala včeraj ser.zncijonalno vest. da ie bila v Sofiji razkrita zarota proti vojnemu ministru, Čerš. da je v Sofiji mnogo nezadovoMnežev. zlasti med socialistično mladino in med uradnišlvom. Francoska brzojavka dostavlja še nič manj senzaci-fona!no vest. da je dostikrat dobiti na zidovih v Sofiji lepake ostre vsebine proti ministrom in celo proti kralju in da se dostikrat zgode ra-buke z nemškimi oficirji, kar je pro-vzročllo mnogo aretacij. Bolgarsko občinstvo se vsem tem tender poznim vestem smeje. Položaj pred Solunom. »Corriere della serat poroča: Mackensen je prispel v Bitolj. Armade centralnih držav se pripravljajo na napad proti Solunu. »Agence Havas« javlja: Avstrijci in Nemci so popravili železniško progo Gievgieli - Strumica. V Solunu se neprestano Izkrcavajo enten-tine čete. Na Donavi. Bukarešta, 4. februarja. »Unl-versuU javlja: Dne 1. februaria je ruska topovska ladia ustavila pri Peniju po Donavi nizdol vozeči parnik »Tra?an«, ki je vlekel za seboj pod grško zastavo vozečo ladjo : Gheorge«. Ruska ladja je ti ladji pozvala, naj se peljeta v Reni, da hn^ta tam preiskani. Ladji sta zbežali v romunsko vodovje, a ruska ladja jima je sledila. Novi poziv, naj rresta v Reni. je bil brez uspeha. Končno je ruska ladja šiloma odpeljala moštvo grške ladje ter je še!e po več ur trajaloči preiskavi izpustila v Peniju, nakar sta obe ladji nadaljevali svoje potovanje. IZ ROMUNSKFGA PARLAMENTA. Bukarešta, 4. februarja. V zbornici je predložil finančni minister Costinescu zakon o zvišanju vojaškega kreditn za 200 milijonov frankov ter' zakon o naknadni odobritvi dosedanjih vojaških izdatkov. Celotni kredit vojnega ministrstva znaša dosedai 600 milijonov. Take Jonescu je vložil interpelacijo o zunanjem položaju ter poudarja1, da njegovi somišljeniki niso svojega znanega stališča prav nič spremenili. V senatu so zahtevali pojasnila o razdelitvi 50.000 vagonov žita, ki so bili prodani Avstriji in Nemčiji. Minister Costinescu je odgovoril, da se bo razdelila dobava tega žita na velike in ma^e posestnike. NOVI VPOKLICI V ROMUNIJI. Curih, 4. februarja. »Zuricher Zeitung« javlja: Romunska vlada je pozvala letnik \S9C. predčasno pod orožje. K vojaškim vajam so pozvani tudi člani romunskega avtomobilskega zbora. Avdijence na romunskem dvom. »Pester Llovdc javlja iz Bukarešte: Kralj Ferdinand je mefel x posebni avdijenci voditelja nevtra- lističnih konservativcev, Marghilo-mana ter senatorja kneza Contacu-zeno, ki se je te ini vrnil s potovanja po Nemškem. Romunski letale! nad Bolgarijo. Iz Sofije poročajo: V zadnjem časn so se pojavili opetovano romunski letalci nad bolgarskim ozemljem. Bili so obstreljevani. Vesti, da le bilo več romunskih pilotov ranjenih a!i ubitih, pa niso resnične. Bolgarska vlada je v Bukarešti ostro protestirala. NEVTRALNOST GRŠKE. Švicarska brzojavna agentura objavlja nove izjave kralja Konstantina, iz katerih sledi, da hpče kralj ostati za vsako eeno nevtralen. »Na ustrašimo se nobene grožnje in če bi se ententa izkrcala v Pireju, bomo zapustili Atene ter se preselili v La-riso. Centralne države se ozirajo na težkoče, v katerih se nahaja Grška in ne bodo ničesar storile, kar bi spravilo Grško v nevarnost, da bi morala svojo nevtralnost popolnoma opustit i.€ »A Vilag* poroča iz Aten: Glasilo grškega dvora in generalnega štaba (katero?) objavlja senzacionalno izjavo, da se bo kralj Konstantin odpovedal prestolu in zapustil deželo, če se mu ne posreči obvarovati grško državo vojne nevarnosti. Voina z Rusijo. LETALSKI NAPADI V RUSIJI. Dunaj, 4. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: Rusko bojišče. Neka avstro-ogr^a lefn.lska floiiija je metala bombe na ruski eapri kraj Mž?insk, zapad no od Kremjenca. Mnogo poslopij gori. SIcer se ni pripetilo nič posebnega. Namestnik načelnika generalnega štaba nI. M o f e r, f mL • m m NEMŠKO URADNO POROČILO. Bcrolin, 4. februarja. (Kor. ur.) Wofffov suad pojoči: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Ncben'h posebnih dogodkov. Vrhovno a \ o vodstvo, RUSKO URADNO POROČILO. 2. februarja. V okolici Ikski- a jc sovražna artiljerija včeraj ži- vahno delovala. Južno od Ogra je naša artiljerija u?rešno preprečila dela s stroji, s katerimi je sovražnik kopal, ter uspešno obstreljevala sovražne n^z'cije za strojne puške pri otoku Glandon (?A km od Dvinska ob reki navzdol). Pri Šiškovu (13 km zapadno od Dvinska) so poskusili Nemci zaoust:ti svoje jarke in prodreti proti naš!m pozicijam, naš Ogenj pa jih je vrgel nazaj. Ju-zno od Pripfata v okolici Voljke Ga-luzijskaje (14 km zapadno od Rafa-lovke) so naše patrulje, od katerih je en del operiral na slepo srečo, uspešno izvršile poizvedovanje, pri čemer se je poročnik Cege Svrovoj pnv B0sebno odlikoval. Iz Galicije in Bukovine ni poročati ničesar. Proti Rusiji. Petrogradska poročila poročajo, da koncentrirajo centralne države v Voliniji mnogo čet in vojnega materijala. Najbrže se bo tu pričela sovražna ofenziva. Pa tudi Rusi zbirajo v Besarabiji silne čete ter se ■sočno utrjujejo. Glasom trnka reških poročil ie dospel car v Kišincv, kjer je konferiraj z vodilnimi vojaškimi krogi. Saški kralj v Varšavi. Saški kralj je dospel 2. t. m. v Varšavo ter obiskal generalnega gu-I ernaforja in šefa uprave. MINISTRSTVO STIRMER. Iz Petrograda poročajo, da novi ruski ministrski predsednik Stirmcr ni prevzel nobenega portfelja. Pač pa je takoj ob svojem nastopu grajal delovanje ministra za zunanje zadeve in finančneara ministra, tako. da so že krožile vesti, da bosta tudi ta dva odstopila. Govori se tudi, da bo višji prokurator sverega sinoda Vol-r*^j rrd*topil in da bo njegov naslednik Lukjanov. Zakaj je prišel Stirmer do predsedstva ruskega ka^'^eta. ni niti v Rus;;t. ni niti v krofih entente znano. Kakor njegov prednik, je tudi on za to. da se vojna dobojuje do skraj-aega konca. Edino, kar ra razlikuje odGoremvkir:a. je. da odločno zahteva sklicanje dume. Mogoče je. da hoče nastopiti nroti korupciji v Rusiji. To bi se dalo sklepati iz aretacij zaradi špekulacij z žitom. V Moskvi je bilo zara-ditega aretiranih S00, v Odesi 200 oseb. POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI. BcrcKn, 4. februaria, (Kor. ur.) VVoflfov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Vsled ponovne angleške raz-streJitve se je omsiMa e a izmed or'h vdrfsn, k? smo j?h zr-edli se-verozapadno Huflucha. Pri Loosu In pri Neuville živahni boji z ročnimi trrartatam!. Sovražna ar.iljeriji je razvijala m mv.c^lh točkah fronte posebno v Argonah živahno delavnost. Vrhovno armadtro vodstvo. * PEH NEMŠKEGA PODMORSKEGA ČOLNA OB IZLIVU THEMSE. — USODA NEMŠKEGA ZRAKOPLOVA »L 19.«. Eero!:n, 4. februaria. (Kor. ur.) VVoSifov urad pv/očn: Veliki slavni stan: Dne 31. j r rja in I. februarja je potonil nemški podmorski čoln v izlivu Ternse en angleški armirani stražnl parnik ter 1 belgijski in 3 angleške stražo Izvršujoče ribiške parnlke. Mornariški zrakoplov »L 19« se ni povrnil z ne'^e^a izvidnega poleta. Izvršene poizvedbe so ostale brezuspešne. Reufer poroča, da le naletel angleški ribiški parnik King Stcphan, ki domicillra v Orimsbv, na zrakoplov, ko je plaval v Severnem morju. Gondola bi fe!o zrakoplova sta se nahajala deloma pod vodo. Posadka se je naha«ala v onih delm, ki so bili še rad vodo. Prošnjo za rešitev je angleški ribiški parnik odklonil, češ, da je njegova posadka manjša, kakor posadka zrakoplova. Ribiški parnik se le namreč vrnil v Gr?msby. Šef mornariškega admiralskega štaba. Grhnsbv, 4. februarja. (Kor. ur.) Dva mornariška čolns, ki sta bila odposlana na mesto, kjer Je Zeppeii- nov zrakoplov ponesrečil, sta pre-iskala vso soseščino, a nista našla nik ;a sledu o zrakoplovu, iz tega se sklepa, da se je potopil. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 1. februarja popoldne. N Sesa? važnega ni poročati razen par strelov naše artiljerije med Oiso in Aisno na sovražne pozicije pri Sv. Lcocada in v Lotaringiji na sovražne oddelke v okoli :i Panevra. 1. f e b r ■ a r j a zvečer. V Artoisa precej živahen topovski boj ju/no od višine 119. Severno od ceste St. Nicolas-St. Laurent (severovzhodno od Arrasa) jc poskusil neki sovražni oddelek napad, ki pa je bil takoj z ročnimi granatami ustavljen. Naša artiljerija je obstreljevala sovražne pozicije ob cesti v Lille (južno od Thelusa) ter provzročila požar, kateremu so sledile eksplozije. V.cd Avro in Oiso so namerile nari sovražnih baterikh v okolici Viniyia. 5e- varoiapadno od Berrv au Baca korakajoče nemške čete smo presenetili s svojim topovskim ognjem. V Champagni smo bombardirali sovražna naprave severno od Sonaina, V Voevru uspešen ogenj na dve metali min severozapadno od Flireva. V Lotaringiji so naše baterije razdejale neko sovražno stražnico na vrhu 423 vzhodno od Senonesa. Na ostalih delih fronte topovski ogenj. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. Naša artiljerija je obstreljevala razne točke nemških črt med Inero in Sommo. Nekaj artilerijskega delovanja na obeh straneh v okolici Wu!verghema in ob cesti v Menin. Nemci pravijo v svojem poročilu, da so vjeli angleške vojake. Gre pri tem za neki poizvedovalni oddelek 5 mož. od katerih sta dva še zbežala. Belgijsko poročilo. 1. februarja. Artiljerijski boj neposredno južno od Dixmuidna. Vur na drugih točkah belgijske fronte. 2. februarja. Včerajšnja noč in današnji dan sta potekla razmeroma mimo, razen pri Dtxmuidnu, kjer cc je razvil silen artiljerijski boj, in v smeri Bl Steenstrate, kjer so živahno metali bombe. »Zeppelln« nad Parizom. -Petit Parisienc vpraša, ali so umestne represalije zaradi napadov »Zcppelinov?. Lavedan, Donnav, Ri-cliepin, brata Margueritte, bivša ministra Klotz in Bedier, ravnatelj Fabre in Edmond Perricr odgovar-:ajo, da je treba odprta nemška mesta z največjo strogostjo kaznovati. Samo če bo mnogo žen in otrok ubitih, se bo sovražnik premislil. Ponesrečeni francoski zrakoplovci. Dne 1. februarja je bilo na Francoskem več zrako-plovskih nesreč. Dva letalca sta se ponesrečila ^ri Becon les Bruvcres ter sta bila ♦■ežko poškodovana. Pri letališču pri Ville 5auvare se je ponesrečil neki belgijski letalec in pri Ftampcsu zopet neki francoski letalec. Proti Briandu. »L* Oeuvre« pravi, da Briand kljub svojim lepim besedam ne more prikriti, da ima Francoska vlado, ki je popolnoma brez energije. Treba je takojšnje irpremembe. Zrakoplovskl napad na Anglijo. O nemškem zrakoplovskem napadu dne 31. januar, pravi angleško uradno poročilo, da je dokaz za dejstvo, da se zrakoplovi ne morejo orijentirati in da med vožnio svoje smeri ne morejo natančno določiti. Dognano je sedaj, da je bilo ubitih 33 mošk'h, 20 žensk in 2 otroka: ranjenih 51 moških, 48 žensk in 2 °troka: dve cerkvi sta bili poškodovani, eno ro^'cv'*? za zborovanja ^arauov nmčeno. 14 hiš demoliranih in mno^ro h;š poškodovanih. Na dveh mestih so bile poškodovane železniške naprave, a ne posebno težko. Poškodovani sta le dve tovarni, ki pa "imata voia?kega značafa, in ena pivovarna: lahko so poškodovane tri lruj?e tovarne. Do^'ej je bilo najdenih vsega *kupai* "oo bomb. Mnoiajo lih je padlo na kmetska zemb'išča, • rircf) napravile nfkake škode. Vojaški in dfolomafčn! problemi četverozveze. Ko pride francoski ministrski predsednik Briand v R:m, se bo na sestanku italijanskih in francoskih državnikov razpravljalo o mednarodnem položaju glede na vojno in na odno-Saje zaveznikov med se^oj zlasti, kaj na? se sklene glede Albanije in Soluna in kako delovanje mislijo razviti zavezniki spomladi. V Rimu se pokaže, ali se reši problem enotnega poveljstva in enotne akcije in ako se reši, ali naj se vstvari centralni vojaški svet ali naj sc potire na posvetovanja, kamor treba. Po rešitvi vojaškega problema se poskusi rešiti diplomafični problem v istem smislu. Glede oskrbovanja se je že doseglo nekaj, in sicer so se francoske, angleške in italijanske intendature že zedinile glede skupne nabave sena, ovsa in koruze. Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 4. februarja. (Kor. ur.) Poročilo »Agencc Telcgraphiouc Milli«: Ghvni stan poroča: Fronta v Iraku: Sovražnik, ki je v Felahiji poskusil z delom svojih čet, prodirati, Je bil odbit in prisiljen umakniti se v stare svoje pozicije. — Kavkaska fronta. Na raznih mestih boji predstraž in krajevni boji. Sicer nič novega. 4. februarja. Na nobeni naših front se ni pripetila nikaka pomembna izprememba. V Kut el Amarl. Iz Kodanja poročajo, da je položaj v Kut el Amari z ostanki svoje divizije obkoljenega generala Town- i shenda zelo kritičen. Turške pozicije so baje zelo močne. General Aylmer se nahaja še v starih pozicijah, 16 milj vzhodno od Kut el Amare. Resna napetost med Ameriko in [fcmMje. Nemšfco - ameriška kriza traja. Predsednik Wilson se vrne te dni v Washington in po njegovem povratku je pač pričakovati končne odločitve celega spora. V posebni noti je izjavila Nemčija koncem januarja, da je pripravljena, plačati vsem pri potopitvi »Lusitanije« oškodovanim ameriškim državljanom, oziroma njihovim svojcem primerno odškodnino. To ponudbo je ameriška vlada odklonila ter je znova zahtevala, da Nemčija javno izjavi, da Je bila potopitev »Lusitanije« nezakonita in da kaznuje poveljnika podmorskega čolna, ki je »Lusitanijo* torpedirah Tej zahtevi Nemčija noče in ne more ustreči. Berlinski oficijozni listi poudarjajo, da tu ne gre le za vprašanje prestiža, temveč da bi Nemčija s tako izjavo vso dosedanjo taktiko svejih podmorskih čolnov sama označila za protizakonito in vsako nadaljnjo podmorsko akcijo že v naprej onemogočila. Na drugi strani zatrjuje Reuter, da je ameriška vlada tokrat trdno odločena, prekiniti diplomatične stike z Nemčijo, če le - ta ne ustreže v doglednem času do pičice vsem ameriškim zahtevam. »Lokalanzei-srer« pripominja k tem vestem: Nikdar ne bo Nemčija priznala, da je njen podmorski Čoln po krivici potopil parnik, ki je bil natrpan vojnega materijala In munici;e. Ako državni tajnik Lansing res kaj takega zahteva, potem se vsiljuje misel, da se z Nemčijo »ploh sporazumeti noče. Tako v VVashmgtonu kakor v Berlinu se poudarja, da je položaj zelo resen in da je napetost med obema državama večja kakor kdaj poprej. Brezupna pa situacija tudi še nt _ AFERA »APPAMc Ameriška vlada se je tudi v aferi »Appam« postavila na stališče, lei je Nemčiji neugodno. Po nemškem nazoru je postala »Appam« nemška pomožna križarka in bi morala biti torej v nevtralnem ameriškem pristanišču razorožena, internirana in po vojni izročena Nemčiji. Ameriška vlada pa pravi v soglasju z angleškimi trditvami, da je smatrati parnik »Appam,« za vojni plen, s katerim mora nevtralna država postopati v smislu § 21. in 22. XIII. haaške konvencije. Nemški poveljnik mora torej ladjo »Appam« spraviti v najkrajšem času zopet na Široko morje, ali pa bodo ameriške oblasti ladjo zasegle, posadko spravile na kopno in ladjo zopet izročile angleškim lastnikom. Angleška vlada je naročila svojemu veleposlaniku v Wash!ngtonu. da naj preišče, od kod je prišla nemška ladja »Mowe«, ker so jo na njeni poti podpirale ameriške ladje. Več križark je že odplulo. švicarski listi poročajo, da so nevtralne države v resnih skrbeh zaradi stališča VViJsona napram Nemčiji. Wilson hoče baje s svojim nastopom preprečiti vojno nemških podmorskih čolnov proti Angliji. Novi Jork. 4. februarja. (Kor. r.) »Associated Press* poroča iz \Va-shfngtona: Državni tajnik Lansing »e konstatlral, da ni dvoma o tem, da je smatrati ladjo »Appam« za pomorski vojni plen. da pa je treba glede nadaljnega postopanja še razmotri-vanj z ozirom na haaško konvencijo in pru?ko-ameriško pogodbo. Gre za dejstvo, da se poročnik Berg brani izpustiti angleške pomorščake, ki so bili na ladji »Appam« zaposleni pri topovih. »Appam« In »M6we<. Nemška vojna ladja »M6we« je crlasom pripovedovanja poročnika Berga vpleniia in potopila 10. januarja parnik »Faringford«, nato parnik vpleniia in zasedla parnik »Cor-bridge«, 13. januarja potopila parnik »Drombon« in 15. januarja parnik »Ariadne«. Dne 16. januarja je srečala »Apparru, kateri se je približala, streljajoč v pozdrav z angleško zastavo. Dne 17. januarja je potopila »M5we« po ljutem boju parnik vClan Mactavish« in »Appam« le rešila še štiri može posadke te ladje, nakar je odplula proti Ameriki. Top, ki ga je imela »Appam* s seboj, je oddala vojni ladji »M5we«. »Appam« je priplula pod angleško zastavo tri rrnlje pred obal, nakar je šele razobesila nemško zastavo. News Port, 4. februarja. (K. ur.) Vsi Angleži so včeraj zvečer zapustili ladjo »Appam«, le Nemci so ostali na krovu. 28. štev. »SLffvWSKJ NA*©**, dne 5. februarja i»l6 Stran 3. Ogrski državni zbor. V seji 4. t. m. je poslanec San-dor razpravljal o pritožbah, ki sta jih bila v prejšnjih sejah izrekla dva poslanca glede delovanja velikih ogrskih bank zlasti glede pderuštva z živili, ki je uganjajo. Govornik je 'poudarjal, da stoje ogrske katoliške ljudske stranke v najtesnejši zvezi s temi bankami, katera zveza ni sa-'mo platonična. Predsednik Kreditne banke, ki je bila najhuje napadena, jc ^rof Czirakv. v ravnateljstvu pa so: knez Nikolaj Esterhaz}-, grof Josip Majlath in eden voditeljev kr-^Cansko-socijalnega gibanja. Grof Majlath je tudi član ravnateljstva cu-krarne, ki je last Kreditne banke. V ravnateljstvu tovarne za riž na Reki sedi grof Aladar Zichv. Banka za kolonizacijo in parcelacijo je z rejo prašičev in dajatvami za armado zaslužila neznanske svote. V ravnateljstvu te družbe sedi poslanec Simo-nvi-Semadam. Govornik je izrekel upanje, da stopi ta poslanec iz ravnateljstva družbe in vrne že preste tantijeme. Govornik je navedel še mnogo podatkov, poudarjajoč, da vendar ni verjetno, da bi nositelji tako zgodovinskih imem posojali svota imena družbam, ki uganjajo ode-ruštva, samo da bi vlekli tantijeme. — Ministrski predsednik grof Tisza je zavrnil izrek poslanca Rakov--zkc^a. ki ie rekel, da so banke zi-be! in grob ogrskih državnikov, ter potem pojasnil, da je sedanji ogrski trgovinski minister doprinesel materijalno žrtev, ko je zapustil svoje končno mesto in postal nrnister. Glede preskrbe živil je rekel ministrski predsednik, da se rekvirirana koruza porablja le za prehrano armade in prebivalstva. Izključeno je, da bi zasebne firme ali zacebniki kaj dobi;;. Pri uredbi vprašanja o živilih so se pač zgodile napake, a napake bi se bile vsaki vladi primerile. Vlada je odločena, nastopiti z vso stro-gostjo nroti vsem, ki skrivajo zaloge \ Ni vzroka misliti, da nastane lakotama če prebivalstvo ne bo poma-o, se znajo primeriti neprijetnosti. P r*P3i8ift Fran Špacapan Tz pisem, ki jih ie dobil eden najboljših nriiateljev pokojnega praporščaka Frana Špacapan a. asistenta pri deželnem hipotečnem zavoda v Gorici: Bojno polje. 11. oktob. 1915. Cenieni gospod! S težkim srcem Vam moram poročati prežalostno vest. da je padel na polju slave moj kolega in rojak, kolikor sem mogel spoznati iz njegove korespondence. Vaš dobri prijatelj Fran Špacapan. rraporščak našega polka. Nemila u^oda ie hotela, da ga je zadel v bo-jn dne 7. oktobra 1915 okoli !K>ldne-va sovražni šrannel in je skoro nato rmrl lahke smrti. Vam prvemu po- am o tem in Vas prosim, da ta žalostni dogodek javite megevim m... Zelo žal mi je za ni;~n. Bil mi je dober tovariš. Vesten ie bil . zato mi je bil velika opora r liji. Pri moštvu je bil zelo [ubijen. Hraber je bil, junak, vedno na čelu svojega voja, kjer ga je tudi dohitela nemila usoda. Za njegovo neustrašeno obnašanje v boju sem ga priporočil v odlikovanje. Bodo vsaj njegovi domači imeli hrab-rostno svetinjo v spomin na njega, junaka. — Poročnik L. Bojno p o H e, 29. okt. 1915. Cenjeni gospod! Ker želite podrobnosti o smrti prijatelia Spacapana, jih Vam podajem. Bilo je v noči na mi dan oktobra. Naš bataljon je v'] v neki šumi. Ce^o noč le deževalo. I i!o je, kakor iz škafa. Pozno v noč si io imeli vsi dosti onraviti, da si je ak napravil kako luknjo, kjer bi v! vsaj pred dež:em varno za- mati. Kar naenkrat okoli pol treh zjutraj nas prebudi iz sna klic: •.darm<-. Nehalo je deževati, ali tema je bila. da se ni videlo korak naprej. Ko se postavimo v red, odidemo I roti poziciji, kjer je b:l nas dan poprej izmenil neki madžarski polk. Culo se je samo navadno puškarenje kakor vsako noč, vznemirjali so na^ le posamezni streli topov levo od nas. Zdanilo se je, ko smo dospeli iz gozda na odprto polje. Videh" smo, kaj se je zgodilo in kie je ruski sovražnik. Došlo je povelje za prodiranje v rojni črti. Komaj se stotnija razvije v rojno črto, je začel topovski ogenj, ruski in naš. da nas Bog obvaruj! Izgub nismo imeli znattrh, ker je bil naš teren še precej krit. Tako smo prišli na sto korakov do naših starih pozicij, kjer so bili sedaj Rusi. Naša tretja stotnija je bila desno pred nami že razvita v rojno črto. Rusi so opazili, da smo se že tako daleč primaknili in začel je ogenj, kakoršnega še nisem doživel. Šrap-ncli. granate, od strani, spodaj strojne in navadne puške, vse je tolklo po nas. Cel pekel. To je bilo ob 11. uri dopoldne, .Vsi smo obležali kakor mrtvi, niti dihat! se ni upal nihče. Pogledam na levo in vidim, da je prišel Špacapan s svojim vojem na malo brdo, kamor so najbolj tolkli šrap-neli. Videl sem, da je zelo izpostavljen ob nekem hrastu. Kličem: Špacapan! Pomakni se malo nazaj! Toda on se pri hrastu ne gane. Mislil sem, da me ne sliši vsled strašnega pokanja, čeprav sva bila narazen komaj 20 korakov. Po rojni črti od moža do moža sem mu svetoval, naj se umakne. Tudi tokrat ostane na mestu. Mislil sem, da čaka, da ogenj malo poneha in se potem splazi nazaj. Čez pol ure je ponehaval ogenj, ker so Rusi začeli streljati na naše dohajajoče rezerve. Kar naenkrat mi javi infanterist: Praporščak Špacapan je padel. Pretresla me je ta vest, splazim se do njega, če mu bo še mogoče pomagati. Kri mu je tekla iz čela, v zadnjih vzdihljajih je bil. Šrapnelska krogla mu je šla ravno od tilnika skozi glavo in pri čelu je šla ven. Skoro na to je izdihnil poleg že mrtvih petih infanteristov ... Boj se je nadaljeval, došla je pomoč in Rusi so se morali umakniti iz naših jarkov... Šele drugi dan, ko je bilo zopet mirno, smo videli izgube, ruske izgube so bile velikanske. Toliko mrtvih skupaj Še nisem videl, čeprav sem že devet mesecev v fronti. Naš Špacapan je še vedno ležal pri hrastu. Dal sem ga prenesti v bližnjo vas kolonije Falkovvczv-zna, na specijalni karti zona 3, col XXXHI. Oivka in Mlynow. V bližini je večja vas Koryio. Pokopan je kraj pota v vasi pri križu. (Pismu ie priložena tudi sliica, tako da je grob lahko najti.) — Poročnik L. B o j n o p o 1 j e. 19. nov. 1915. Cenjeni gospod! Sporočiti Vam moram, da je dobil Špacapan za svojo hrabrost srebrno svetinjo I. razreda. Zal. da ga je nemila useda vzela iz naše sredine in da se ne more veseliti zasluženega odlikovanja. Svetinjo pcšUe pclkovno poveljstvo na njegove domače ... — Poročnik L. Lani v januarju je odšel Špacapan k vojakom. V Ljubljani je bil vesel, navdušen. Zbog svoje sposobnosti in neustrašenosti je bil kmalu povišan za praporščaka. Dlje časa se je boril na ruskem bojišču, kjer je slednjič padel junaške smrti. Časten spomin vrlemu Goričanu! Pismo t pobratimu Lucetu L. več ne doseže jih naše oko. Zupančič. Luce, ali mi oprostiš, da Ti pišem šele zdaj? Zdaj. ko si že davno davno za Tabo? Toda verjemi mi, čakal sem, ker nisem mogel verjeti in sem se Ti bal pisati mrtvaški list. Glej, roka se mi trese, ko Ti pišem te-Ie vrste in oči si ne upam dvigniti, ker me je sram pred Teboj. Luce, brate moj, ali mi odpustiš, da sem Te s temile besedami obsodil k smrti, prištel mrtvim. Tebe, ki si hotel in imel voljo živeti? Ve'iko je hrepenenje člove ovo, ali smrt ie čez hrepenenje. i se spominjaš onih majskih ve rov, Luce, ko smo se sprehajali po ivol-skem parku, Ti, Jože, Milan in jaz in smo sanjali o naših nevestah n se prešerno pogovarjali o naši bodočnosti? In se spominjaš tudi onega pomladanskega popoldneva, ko je solnce sijalo v našo sobico in smo držali Jožetu svečo? Oh, celo lepo, mlado življenje za en grenak trenutek. In Luce, kdo je Tebi držal svečo, ko si ležal na galiških poljanah, oblit s krvjo, in si jokal in pla-kal po materi in nevesti? Oh, Luce, ali mi moreš odpustiti? — Glej, jaz sem Te razumel, kot brat, kajti tudi zame je smrt blizu in tudi jaz imam mater in malo nevestico. Tudi jaz čakam, da pridem za teboj. — Stojim sam, popolnoma zapuščen na kraškem skalovju, politem z našo krvjo do gležnjev in zrem v noč proti domovini. In iz daljave mi prinaša veter na uho milo pesem slovensko, melanholično pesem naših fantov: »Je pa davi slan'ca pala je vse rož'ce pomorila. Če bi bila še ena sama, edina neprelita solza v teh tdpih očeh, ali ne bi človek zajokal, kakor dete? Kristus se je razjokal in v tistem tre-notku ni bil Bog, ampak človek, kajti njegova duša je bila polna in je omagala. In ali ni moja ie dvakrat polna, ali ne bi si člo^elf raztrgal oblačilo, kakor Pilat?^ O. Bog! Blagor Ti Luce, teočkrat Ti blagor, da si že dospel na Kalvarijo! Kajti glej, kakšna pot je pred menoj in mene je strah, ker omagujem. Brat moj, ali rne ne poznaš več, ali si po-zafcil name?. Ne vem, kakšna jo li- la Tvoja zadnja pot, ali dokler sta šli skupaj z mojo, sta bili grenki. Meni niso dali vode, Tebi še pelina ne. Vendar sva šla svojo pot, drug drugemu sva daJa dobro besedo in sva bila zadovoljna. In že zaradi tega, Luce, ne pozabi svojega brata v trpljenju in bridkosti! Mislim na svojo mater v temle trenotku in na svojo nevesto in tako hudo mi je pri srcu. Dobro vem, tam na Dolenjskem, v mali hišici, br»H sedajle še luč In stara mamica in mlado dekle sklanjata glavo na prsa in plakata: »Moj Luce, ja, moj Luce___« In jaz vem vse to, a ne potočim solze. Kajti moje oči so trudne in ni več solz v njih. Zgodi se božja volja: Če mi je odločeno, da še dalje romam po tej žalosti in trpljenja polni poti življenja, potem, o brat, ne pozabi me in podaj mi roko. Kajti moja noga je postala negotova in bojim se, da omahnem. Če pa mi je odločeno, da pridem kmalu za Teboj, potem: pozdravljen! Potolaži mi samo one, ki jih ljubim, da brez skrbi položim svojo trudno glavo k počitku... Na bojišču v januarju 1916. Janko D. Vesti iz primoiskib dežel. Iz Komna. Dne 31. januarja smo izročili hladni zemijici telesne ostanke glavarja dobro znane Š t r e k -1 j e v e rodbine v Komnu. Preminoli Andrej Štrekelj, ki je učakal častitljivo starost 82 let, ni bil izšolan mož, niti ni silil v javnost in v ospredje in ni iskal Časti in priznanja. Skromen in dobričina je bil v pravem pomenu besede. Srečen v zakonu in svoji obili družini, je svoje obširno gospodarstvo vodil vzgledno, kakor malokdo. Štrekljeva hiša je v njegovih rokah postala trdna, kjer so ubogi imeli zavetišče, a posli in delavci so veselo in vestno vršili pod dobrim gospodarjem svoje posle. Dasi sam priprost in neiz-šolan. jc sprevidel bistri mož, da je omika in znanje med prvimi pogoji za boljše življenje. Zato pa je dal vse svoje živeče sinove in hčere študirati in ni se zbal obilih stroškov, ki so šli za izobrazbo. Danes žive štirje njegovi sinovi, ki so v javnosti dobro znani, gg.: Alojzij Štrekelj, bivši deželni in državni poslanec, je vinarski nadzornik v Dalmaciji; Leopold, podjeten trgovec v Trstu; Albin, učitelj in župan v Škocijanu in Josip, nadučitcJj in učiteljski zastopnik v c. kr. okrajnem šolskem svetu v Komnu. Dobro in srečno poročeni hčeri kakor tudi njegova blaga soproga so pred njim umrle. Tiho in mirno delovanje Štrekljevo pa ni bilo le za hišo in družino, temveč je bilo v prid daljnji okolici in posebno Komnu. Sam je imel vzgledno gojeno živino v hlevu, izbrane trte v vinogradu, lepo sadno drevje in sploh, kar spada h kmetijstvu. Seveda so v tem oziru prednjačili njegovi kmetijsko izobraženi sinovi, 7Tasti Alojzij in Josip. Lepi vinogradi ob Komnu, sadonosniki, drevesnice in sploh podvig kmetijstva v tem delu Krasa, je tesno zvezan z imenom Štrekelj! Starosta Štrekelj je lepo dovršil svoje plodonosno delovanja ter neposredno in posredno pripomogel kot marljiv, dobrodušen delavec svojemu narodu do boljšega napredka. Naj mirno počiva v grudi, v kateri je iskal svoje sreče in rešitve! Po pogrebu so v spomin vrlemu možu nekateri ožji sorodniki nabrali za družbo sv. Cirila in Metoda 62 kron. katere dopošljemo družbi. C. kr. študijska knjižnica v Gorici s svojimi 30.000 knjigami in redkimi, dragocenimi deli, se nahaja še vedno na svojem mestu. Škoda je že velika, ker je staro gimj!azijsko poslopje že mnogo trpelo in ;so je granate močno razdejale. Knjižnico bi se bilo vendar lahko že preneslo kam na varno! — Razna društva v Gorici imajo tam tudi še vedno svoje lepe knjižnice. Evakuirane! iz Istre. Določeno je, da se vrnejo evakuiranci iz 12 občin. Vrnejo se v glavnem radi obdelovanja zemljišč spomladi. Odbor v pomoč beguncev na Dunaju se je zavzel pri notranjem ministrstvu za to, da se preskrbi begunce, ki se vrnejo, z moko in drugimi potrebnimi živili ter se osnujejo odbori v posameznih okrajih glede ureditve poljskega dela m preskrbe vsega potrebnega v to svrho. Posebno potrebno bo delavcev za Koper, Izolo. Piran, Buje, Kastav, Pazin in Volosko. V Zadru se je bilo naselilo več beguncev iz Boke Kotorske. Sedaj so dobili dovoljenje, da se smejo vrniti domov. ^Madžari In Reka.. Madžarsko časrnllKJl1 St • nuiujSem času zopet živahno bavi z raznimi notranjepolitičnimi vprašanji. Listi poudarjajo zasluge Madžarov v vojni ter zahte- penzacije, zlasti v razmerju napram Avstriji in pri ureditvi raznih notranjih ogrskih vprašanj. Kaj rado razmotriva zlasti madžarska časopisje tudi % Reki. »Pesti Hirlap« poudarja, da bo treba na Reki uvesti madžarski jezik tudi v mestno upravo, na sodišča in v šolo. »Z madžarskimi milijoni smo zgradili reško pristanišče, z več stotisoči madžarskih vojakov branimo Reko pred Italijani; pravica zahteva, da to mesto pomadžarimo. Kakor je v interesu Nemcev pravična in pametna ar-l /r< strijska jezikovna naredba, tako mo-ramo tudi mi uveljaviti pravo madžarskega državnega jezika.« , Madžarski opozicijonalni listi pozabljajo, da pripada Reka po zakonu Hrvatski in torej le potom nje deželam ogrske krone. Tudi si očividno niso na jasnem, da ni mogoče madža-rizirati mesta, ki je po svojem prebivalstvu tako ozko spojeno s svojim hrvatskim in slovenskim zaledjem. Dnevne vesti. — Umrl je v Judenburgu na štajerskem gospod Karol N i g r i n, dolgoletni, marljivi in zvesti pod-faktor »Narodne tiskarne«, v starosti 51. let. Ze dolgo bolehni pokojnik, ki je bil priljubljen in spoštovan v vseh krogih, ki so ga poznali, je bil 21. januarja poklican na vojaško službo, kjer je že čez nekaj dni tako omagal, da jc bil oddan v bolnico. 2. t. m. je naznanil svojim tovarišem, da je prišel ob vse moči in da ne more več sam pisati, danes pa je dospela vest, da je dne 4. t. m. umrl. »Narodna tiskarna« mu ohrani hvaležen spomin. Z — Milemu oratu Leopoldu Kle-menčiču. Šoštanj. Sredi novembra 1915 je došla staršem tužna vest o smrti edinega sina, padlega na južno - zahodnjem bojišču. Stotnik v. Helly in nadporočnik Zenko, oba F. K. R. pišeta ginljivo o padlem korporalu: »Žalostno vest Vam moramo poročati. Vaš sin Leopold, ki je služil pri naši bateriji, je umrl vsled rane, katero je dobil vsled eksplozije sovražne granate. Težki boji zadnjih dni so zahtevali tudi na naši strani marsikatero žrtev. Ne obupajte, da je med temi vrlimi moral pasti tudi Vaš sinko v zvestem izvrševanju dolžnosti za ljubljeno domovino. Padli, kmalu rešen trpljenja, počiva, tovarišem v trajnem spominu, v Kostanjevici. Cela baterija žaluje ob njegovi smrti. Bil je jako priljubljen tako pri častnikih, kakor pri moštvu, zelo marljiv in v vsaki stroki popolnoma uporaben, da ne izgubimo v njem le dobrega tovariša, temveč tudi izvrstnega vo-iaka. Tolažite se s tem, da je umrl kot junak na polju časti in da je ni rodbine v teh resnih časih, kateri bi nesreča prizanesla. Najiskrenejše so-žalje cele baterije, bodite ponosni na pridnega, vrlega fanta, ki je delal vso čast svojemu imenu.« Po smrti ga je dohitelo odlikovanje: priznali so mu srebrno hrabrostno svetinjo. Nepozabni brat! Zaplakali so za Teboj starši in sestrica v nemi, težki bolesti, zaplakali gorko Tvoji sokolski bratje in sestre — zakrvavelo je v nas —, zaplakala je domovina Tvoja: daljna zemlja krije cvetje, katero jc ona zasadila . . . Vršil si vselej in vestno svojo dolžnost. Šo-štanski Sokol izgubi v Tebi svojega vernega člana, prežetega tihega ognja do vsega, kar je lepega, našega, slovenskega . . . Tvoj zadnji pozdrav je veljal majki — domovini: Ljubil sem te, domovina, tvoje reke, tvoja polja, in sedaj umiram zate: domovina, sladka moja! Tebi. Polde, nevenijiv spomin bratskih src: naše bratstvo je živa vez, katere ne stare niti smrt, šoštanjski Sokol Ti ohrani vedno časten spomin, spomi-njajoč se svoje dobe borb in načrtov, v koji dobi si bil tako zvest sokof-skemu praporu, Ti, brat! Naša ljubezen do Tebe naj lajia vsaj nekoliko tugo Tvojih vrlih staršev! Zunaj noč tisočoka: nežna pesem Tvojih bratov Sokolov zveni v srebrno noč, kliče po zarji: Blag pokoj Tvoji duši, brat! — Sokol v Šoštanju. — Z bojnega polja. Posnemajoč svoje nemške tovariše, katerih veliko število je povodom zavzetja Lovčena in Cetinja sklenilo, mesečno do konca vojne darovati 1 K za nemški »Schulverein«, pošiljam obenem z naročnino za mesec februar tudi jaz 1 krono kot mesečni dar naši narodni šolski družbi sv. Cirila in Metoda, kar bom tudi v prihodnje redno pošiljal. Le škoda, da sem edini Slovenec pri tukajšnjem oddelku. Upam pa, da se pri drugih oddelkih dobe Slovenci, ki bodo ra-devolje darovali mesečno malenkost 1 krono za našo prepotrebno narodno šolsko družbo. Denar na bojnem polju itak nima nobene veljave in «e»dS*> 1 K. 1*1*1* m* 4mfe am kličem krepki * Rudolf P o lil p e, id P I artiljerije. vvlM i fl*****?* Ponrvijam vse moje slovenske tova* riše - sobojevnike, da žrtvujejo ta mali dar za našo bodočnost, za naše naredao Šolstva. — Ze na tretjem bojišču, dolgih 18 mesecev proč od lepe slovanske domovine, sem v mislih vedno doma ari svojih dragih. Vsem tovarišem vojakom želim obi-lo sreče na bojnem polju in veselo svidenje po končani vojni v naši mili slovenski domovini. Vam pa, vsem znancem, prijateljem in čitateljem »Slovenskega Naroda«, pošiljam pre-rčne pozdrave z visokih tirolskih ežnikov in vam kličem/ krepki »Na zdar!« — tovodja težke artiljeriji — Uspeh slovenskega pevca-vojaka. Piše se nam: Kakor poroča »Murtaler - Zeitung« z dne 12. januarja, se je vršil v Knittelfeldu dne 9. januarja velik koncert v prid ranjencem tamošnje bolnišnice in se je zlasti odlikoval pri prireditvi s svojim izbornim glasom slovenski rojak, gospod medicinec Makso M o r i c, prideljen tamošnji bolnišnici. Poročilo pravi: »Velik uspeh je spremljal ta večer tenorista gosp. med. Mori-ca. Zmagal je s svojim lepo donečim, obsežnim in uglajenim glasom, ki obvlada z lahkoto in sigurnostjo najvišje lege. Pri vsem tem se odlikuje njegov prijeten in čil glas z močjo in vztrajnostjo in premaga igraje vsako še tako težko nalogo. Razvijal je svoj tenor iz najnežnejšega piano do najjačjega forte. Lepa bodočnost ga čaka pri operi, kateri se misli dunajski medicinec posvetiti.«: — Vrlemu rojaku, ki je iz Spodnjega Šta-jerja, čestitamo. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil po enem letu Ivan Bernardi, doma v Maliii (Istra). Nahajal se je v Przemvslu in od takrat ni več pisal. Pismo je datirano dne 25. decembra 1915. Doma seveda nepopisno veselje. — Deželna gospodarsko-pomož-na pisarna za vpoklicane vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokii-cancev in njin svojcev. — »Glasbena Matica.« V drugem koncertu na korist goriškim be-gtmcem v soboto, 12. februaria, čaka glasboljubivega občinstva kar naravnost povedano, prav lepo presenečenje. Spoznali bomo novo visoko umetniško moč bratskega hrvatskega naroda. Kakor je Balokovič velik goslar prvega reda, tako ie prof. T k a 1 č i ć, sodeč po ocenah, ki smo jih brali o nfem, velik umetnik in briljanten virtuoz na vi-olinčelu, prvi in edini hrvatski virtuoz te vrste. On je rojen Zagrebčan. Študiral je pri prof. Pertlu na hrvatskem glasbenem zavodu, na dunajskem konservatoriju in pri pro~ fesorjih Ferd. Helmesbergerju in Dietrichu in je dovršil študije z velikimi uspehi. Še z večjimi je nastopil v koncertih. Živel je nekaj let v Parizu. Leta 1910. in 1914. pred izbruhom vojne je dosegel v svojih koncertih take uspehe, da so pariški »Le FigarOv-. »Comedia«, »Le monde musical«, »Temps«. »Le Soleil« polni hvale o njem. Več prihodnjič. — Vstopnice za ta koncert se dobivajo kakor navadno, v trafiki v Prešernovi ulici. — Družabni večer, ki ga je ljubljanska podružnica Avstrijskega mornariškega društva priredila na Svečmco v veliki dvorani hotela »Union«, je uspel tako izborno, da se je z mnoge odlične strani izrazila želja, naj bi podružnica čim prej priredila zopet kaj takega. Odlična vojaška godba je s svojim izvrstnim sviranjem stvariala najboljše razpoloženje, Ijubeznjive gospodične iz društvenega članstva so z uspehom prodajale srečke in cvetlice, odlično občinstvo, ki je polnilo dvorano prav do poslednjega kotička, se je imenitno zabavalo. Vstopnina in srečolov. ki so ga bili z odbranimi dobitki požrtvovalno založili ljubljanski trgovci, sta donesla toliko dohodkov, da bo blizu 900 K čistega prebitka za patrijotsko dobrodelne namene. — Naš rojak gospod dj^Fra« Žižek, tajnik v trgovskem rnimstr1 stvu in docent za statistiko na vseučilišču dunajskem, je imenovan za profesorja na vseučilišču vJFrank-furfu. — Osebna vest. V 8. činovni razred je pomaknjen glavni učitelj na tukajšnjem učiteljišču gospod Alojzij P et s c h e. — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od omizja na mladeniškem večeru v Št. Vidu-Grobelno zbirko 15 K. Iskrena hvala! — Poročil se je gosp. Karel F e r j a n č i č, bivši vodja »Narodne knjigarne«, sedaj artiljerijski ognji-čar v Szombathelvju, z gospodično Marico Juvanovo iz Ljubljane. — 100.000 vagonov romunske koruze. Romunski listi javljalo, da je osrednja komisija za prodajo in izvoz sklenjena s konsorcijem centralnih držav glede nakupa 100.000 vagonov romunske koruze. — Oddaja krompirja frri mestni aprovlzaciji. Prihodnji teden bo dva dni oddajala mestna aprovizacija krompir iz skladišča v »Mestnem domu*. Vsak dan od 8. do 11. dopoldne ter od 2. do 5. popoklne. V torek, dne 8. februarja, pridejo na vrsto številke od 100 do 219 dopoldne in od 3000 do 3040 ter od 4000 do 4040 popoldne. V sredo, dne 9. februarja, pridejo na vrsto številke od 4000 do 4160 dopoldne in od 4161 do 4240 popoldne. Druge številke pridejo pozneje. Krompirja dobi za sedaj vsaka stranka le eno vrečo ne glede na naročeno množino. Ostanek se bo oddajal na iste številke pozne-}e. Ta odredba je bila potrebna, da se vsled pomanjkanja krompirja od-pomore kar največjemu številu ljudi. — Javna knjižnica »Gospodarskega In izobraževalnega društva za dvorski okraj« naznanja, da je izšel hov imenik knjig. Knjižnica šteje 6528 izposojenju določenih knjig. Seznam se prodaja po 40 v komad ob knjižničnih poslovnih urah. to je ob torkih, sredah, petkih in sobotah od po! 6. do 8. zvečer in ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoldne v knjižnici Pred igriščem št. 1 (nasproti Marcana na Rimski cesti štev. 21). — Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani so darovali obleko sledeči dobrotniki: Ga. Go-rup Amabia, Ljubljana; slovenska trgovska šola, Ljubljana; ga. Pe-kleva Helena. Tra;skirchen pri Dunaju: gosp. škulj K., deželni poslanec. Pojema vas: županstvo v Litiji: župnije v ?t. Vidu pri Krariu: ga. Romih Marija. Osrersko. — Posredovalnica se darovateljem naj-toplcje zahvaljuje. — Preračunjevalni knrz za denarne pošiljatve v Švico znaša 100 frankov = 150 K. za plačala v Nemčijo pa 100 mark = 144 kron. — Zdravstveno stanje mestne občine ljub!ja^sVe. Od 23. do 29. januarja «e je rodilo 19 otrok: umrlo je 29 oseb, mrtvorojeni so bili 3. Za skrlatico je umrla 1 oseba, za jetiko 3, med njimi 1 tujec. Razen teh je umrlo še 6 vo:akov za lecrarjem in 1 vojak za kozami. Zboleli so: za kozami 1 domačin in 1 tujec, za škr-lat'co 2 domačina, za legnrcm 107 vojakov, za grižo 51 vojakov, za vratico 4 domačini in 2 tujca in za egiptovsko očesno boleznijo 18 vojakov: 1 otrok je bil vgriznjen od steklega psa. — Mestna Z3stav1i2!n!ca Hub-!:anska naznanja slavnemu občinstvu da se vrši redna mesečna dražba dne 17. febru-rja za v mesecu februarju 1915 zr^vbemh drac^ce-nosti in efektov (bln^a. perila, strojev, koles itd.) popoldne od 3. dalle v uradnih prostorih. Prečna ulica št. 2 Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitov zapadlih predmetov, temveč le nalka^e^ zadnji dan za stranke pred dražbo. Zahvala. Podpirano šolsko vodstvo se iskreno zahvaljuje za blago-dušni dar 10 K, katere je daroval g. Fr. Vuga. posestnik in gostilničar v Grobelrem, za revno šolsko mladino te šole, v počeščenje spomina rajn. gosp. nadučitelja Matije Zumra. — Šolsko vodstvo v Št. Vidu pri Grobelnem. dne 1. februarja 1916. — Josip Stritar, š. v. Ple-nenrta žena. V Zagreba je umrla gospa Amalra Pritvec. soproga računskega uradnika, v 78. leta svoje starosti. Svole lepo premoženje je zapustila humanitarnim in narodnokulturnim hrvatskim name-nom. Glavni dedič je »Društvo za podpiranje uradniških v*dov in sirot«, istrska Ciril - Metodova družba je dobila 1000 kron, »Hrvatska narodna straža« 3000 kron itd. Gospa Britve-eova je bi^a rodom mariborska Slovenka: v Zagrebu so Jo pognali kot navd"*eno, požrtvovalno Hrval:co. Prvi nordiški detektivski film te sez!!e »Mož z devetimi orstf« v tu-kaišmem »Kino - Ideal«. Z napetostjo pričakovani prvi nordiški detektivski film te sezije se predvaja od danes, dne 5. febr?*jr* do ponedeljka, dne 7. februarja. Film pač odgovarja svojemu pričakovanju s tem, da nastopajo prvovrstni nordiški umetniki, ima nanrto zanimivo vsebino, kamera ie tehnično izborno iz-peliana. Uč'r-kovitost, ki je doslej še p' bjlo para! — Kot druga glavna točka je: »Avstro-ogrske ski-čet* v Zillertalskih alpah«. Film nam prine! se slike od avstro-ogr. skikurzov v Ziliertal. alpah. Najprej se vidi krasna panorama berolinskih — kač — potem prvi pozdrav solnca, katerega žarki vso okolico z rožnatim svitom prclije/o, en pogled nepre-kosljive lepoti itd. Ta, 700 metrov do,g film, bo vzbudil veliko občudovanja. — Razen teh dveh velikanskih učinkovitosti, se predvaja še »Njegov prvi otrok«, veseloigra v ljubko Manni Zeiner v glavni vlogi. Samo pri večernih preastavah najnovejše »Avstro - ogrsko tedensko vojno poročilo«. — Spored mladini ni dostopen in se predvaja samo tri dni in sicer od danes S. do ponedeljka 7. februarja. — Od torka 8. do petka II. februarja — 4 dni: Velik spored učinkovitosti: »Kopališka miška«. Humorja polna burka iz kopališča v treh dejanjih. »Eremit«. Življenjska usoda v treh dejanjih. Sestavil znani umetnik Franc Ho-fer. Uprizoritev v tem lepem filmskem delu odgovarja umetnosti režiserja. Aurel \owoiny kot e.*emit in Rka Cermont kot hčerka kantorja sta dve krasni posiavl. Na bregu Save pri Mošnikn so našli truplo neke 18 do 20 iet stare ženske; je srednje velika, dobro re-jena. okroglega obraza, ima dobre zobe. lase kostanjeve barve, krilo je imela črno bluzo rdečo, čevljev ni nikjer. Truplo je moralo biti v vodi že teden dni. Najbrže je neznanka sama skočila v vodo. PrJjateij kokcci. V Vižmarjih je bilo ukradenih posestnici Mariji Er-žen 5 kokoši. Potem posestnici Mariji štrukelj istotam tudi 5 kokoši. Velikega prijatelja kokoši išče sedaj oblast. Skoz! okno je skoč!!a neka starejša gospa iz svojega stanovanja na Cesti na Rudolfovo železnico v drugem nadstron:u ter se močno poškodovala. Prepeljali so jo v deželno bolnišnica Ukradeno kolo. Neki krčmarici na št. Pctrski cesti je bilo ukradeno kolo. vredno 150 kron. Prijeli so nekega brezposelnega hianca. ki je osumljen, da je kolo ukradel in ga izročili sodišča. — Izgubljene stvsri v času od L do 20. januaria: črna usnjata denarnica t 200 K. črna usnjat3 denarnica s približno 20 K: zlat poročni prstan: črna denarnica s približno 19 K 40 vin.: 60 kron v p'atno zavite: črna denarnica s 120 K: rjava denarnica s 30 K; 6 bankovcev po 2 K: zlata verižna zapestnica; zlat ščipalnik; 30 K v bankovcih; zlata zapestnica z uro; črna ročna torbica; črna denarnica s približno 41 K; črnousnjata denarnica s 30 K; srebrna damska ura; denarn:ca s 3 K; rumenousnja-ta torbica: Črna denarnica z 10 K in nekaj drobižem; črna denarnica s približno 24 K; srebrna tula - ura z zapestnico; rjava listnica s 100 K; denarnica s 30 K: denarnica s približno 27 K; bankovec za 20 K: mala črna denarnica z 8 K: črn muf; srebrna damska ura: rjava denarnica z 11 K: bankovec za 2 K; zlata ura z zapestnico; zlata očala: rjavn boa z !isič:o glavo: bankovec za 2 K; rjava denarnica s 65 K M vin.: zlata zapestnica z obeskom; zelenr snjata denarnica z 10 K; rjava dena-nica s 500 K; denarna vrečra s 10 K; črnousnjata denarnica z 20 K, črnousnjata listnica s približilo 208 K; čmousnlata denarnica z 1 zlatnikom: zelena deram:ea s 16 K: rjava denarnica z 8 K: črna ročna torbica z denarnico In 1 K 74 vin.: konjska or'e?a; 3 b^kovci pe 2 K: kožuho-vina: r^r l "•'-rjat« dcnarn>a s 100 kronami; črnousnjata denarnica z 1 krono; rv>do'rasta denarnica s 6 K: 'lata damska ara: kuverta s lro K: ko€ahaetl evratnfk; kniiga s približno 89 K in večimf p^bomlcanr; lor-njon iz Eelflite kosti; denarnica z 20 K ia drobižem; črna tula - ura; zlat manšetni fpaajfe; črna rVnarnica s 60 K; Hara denarn'ea z 80 K. — Najdem stvar! v časa od 1. do 31. jfitfv*rfa; 5ria ^narnica z 10 ^roaemf: r*--\« *enarn: i t o v- va_ voj % vfjak': sWwa ruta: rjava denarnica a 10 IT 48 v'*.: rlat noročni •vat**; 20 v kv?V*v??V. črna ^e^rrok« z K* K; 4 kr^ne v bankovcih: zlat uhan: bankovec ra 2 K: 50 lr#*ov p«*Hr*atfh vr*č; srebrna žer*«» ara: »ive orriela'o: bankovec z« 7 K; t Vr»č* za vf*«ke; vreča s r^Mif«« fi* pie*-*e-: *iv peta1'*; rfavn ^entr^'^Ji r. 10 K: zlata c-ČVa: Čms deanararica a 8 K 98 vfn; palica s srebmnai roč^Vnt; č^a de^«rnica z 1 V *0 v->.: 7»«t rozlačen okvir. Vs? oni, kateri so raročfli novi CeriH\ aH vrr,rrf 7fl 5r„miff^ prj tvrdki R. Stermedcf, Celje. Štajersko, na! blagovoMio poti peti do za-Četka marca, ker *r fc letos ^^oto-vltev istih zaradi pomairfkanja orob-ja in surovrn nrkal z-^^^^nila. V vr;^*k^ ^'^z^ovmfe r^+t vpok]:cana dru*«bnika tvrdke Ciuha & Jeaih. iPod Trančoi vzljudno javila ta p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Razne stvarL * ,Prepovedane Igrače. „ Češki deželni šolski svet je^^flrepoveUa.i razširjanje otroških iger »Sokoli« in »Husitska vojska«. To so namreč podooe, ki so jih otroci izrezavali. * Izpurčena vjetnika. Cetvero-zveza je v Solunu aretirala bolgarskega konzula Neokova in tajnika bolgarskega ministrstva zunanjih dei, Abiamova. Oba sta bila prepeljana v loulcn in od tam prišeaši, dospela sedaj Ženevo v Švici. * V]et letalec, ime 3. februarja se je prikazal nad Lugancm v Švici italijanski vojaški letalec in je krožil naa mestom. Streljali so nanj iz topov m strojnih pušk ter ga zadeli. Letalec je bii prisiljen, iti na tla ter je bil interniran. Letalo je dvoknlo in na novejšega sistema. * Zaplenjena nemška posestva na Ruskem. »National Tidende« poroča: Pttrograjska vlada je zaplenila 900 nemških posestev. Med njimi je 37 trgovskih hiš, 80 mestnih zemljišč, 25 velikih in 711 ma'ih posestev. L'pravo teh posestev ima že vlada v rokah in porablja dohodke za svoje namene. * Ruska cerkev v Pragi. Na StaromČstskem namčsti v Pragi stoji lepa cerkev sv. Nikolaja, ki je služila pravoslavnemu obredu ter se je imenovala »ruska cerkev«. Na stolnih so bili »ruski« t. j. takozvani dvojni Andrejevi križi. Sedaj so oblasti določile to cerkev kot garni-zijsko cerkev in pred par dnevi so z velimi težkočami sneli s stolpov ruske križe. * Kongres nevtralcev. Madridski dopisnik »Dailv Telegrapha« je vprašal španskega ministrskega predsednika grofa Romanonesa, če so resnične vesti, da bo v kratkem v Madridu kongres nevtralnih držav. Ministrski predsednik je izjavil, da je to popolnoma neresnično. Španska vlada želi sicer iskreno mir, ne verjame pa. da bi bil že prišel treno-tek za prijateljsko intervencijo. * Trgovska vo5na Angležev. CTBČiia dobiva sedaj med vojno mno^o potrebščin iz Nizozemske in iz Skandinavskih držav. Prav zaradi tega poskusa Angleška, uveljaviti popolno blokado Nemčije. Nemški 'isti sodijo, da ji to ne bo mogoče. Ali ca je Angležem vsako sredstvo prav. da onemogočijo dovoz v Nemčijo, so samo minoli teden nakupili za izredno ceno kakih sto nizozemskih parnikov. * Nove katakombe so razkrili sedaj v Rimu in sicer blizu znanih kalistovih katakomb. Katakombe so bile slučajno razkrite. Otrok, ki se je na tistem prostoru igral, se je naenkrat pogreznil v zemljo. Ko so otroka izkopali, so vrdeli, da so pod zemljo starodavni hodniki in so hitro dognali, da je bilo tod starokristjansko pc rabšče. Doslej se je dognalo dvoie: da so bi'e te katakombe na-prn'Ij'ene za vladanja rimskega ce-sar'a Honorija 1. 404. in da so v letih 537, in Ootje izropali te grobe in odnesb na.'brže vse dragocenosti. * Kako dolgo bo trajala vojna? Ni ga človeka, ki bi ne vedel rad, kdal bo vojne konee. a nI ga Človeka, ki b* to mogel povedati. Vsak čas :e čitati kako prorokovanje. Zdaj se ie oglasil angleški general Hudson. Ta je rekel, da bo vojna po njegovem mnenju trajala še dlje. kakor je soril angleški vojni minister lord KHchenrr. Zna^o le. da je Kitchener H leta 1914. rekel, da bo vojna trajala vsai tri Itta. General l^adton pa meni, da bo trajala še dlje. Kako dolgo bo to. tega tudi ztntrtd Hudson ni vr^lel povedati. * O časooiitlu v New York« po--oča »Pas neue Peut*ch*and«: V \Tew York« frhala 7 velikih dnevai-kov. ki imajo skupaj okrog 8*8 mili-io^e naročnikov. Od teh najugled-neiših newyor*kih listov je Nefacem prijazen le »The Ntwyork - Journal«, last znenasra zaJcžrfka Hear-sta. »Journal« zastopa geslo: Amerika Amerikancem. — Najdražji in literarično najboljši dn«vn*fc je »The Newyork Cveiring Post«, organ ameriških velikih kapitalistov, ki je Nemcem sovražen, akoravno sodelujejo mnogi manr-mti nems"Vi Amerikanci n. pr. Karel Schurz. »The New-vork Sun«, ki se čita zlasti v bol'ših krogih, poskuša biti časih objektiven, k*r pa se mu le redko posreči. — Olaimi organ republikanske stranke »The Newyo»-k Tribune« je Nemrrm sovražna. Največji proti-nem5kt NifcfraC je »The Newyork Merald«. ki izhaja v posebni Izdali tndt v Parizu, lastnik tega lista le znani Oordon fVnnett. Protinemške gonje aa ajdeJešaJt tadt »Th§ N«w- york Times«, last znanih sovražnikov Nemčije Adolfa Ochsa in Samuela Straussa. Najbolj razširjeni dnevnik »The Newyork WorldU je last potomcev siromašnega madžarskega Zida Pollitzerja, ki so sedaj sorodniki Vandcrbildtovi. List Je Nemcem sovražen. »WorId« je ofi-cijozno glasilo predsednika NVilsona. * Zakonska žaiofgra dunajskega j adravaika. Zdravnik dr. Kikard n »trauss se je oženil leta 1913. in jc živel s svojo ženo srečno in zadovoljno. Cim se je začela vojna, je moral tudi on iti k vojakom. Septembra 1914 je prišel na kratek dopust na Dunaj in takrat mu je njegova žena kar brez ovinkov razo-deia, da je v času njegove odsotnosti začela ljubezensko razmerje s trgovcem NVeissom. Priznala je tudi, da je VVeissa že prej poznala, a da se takrat nista mogla vzeti, ker je bil VVeiss v slabih denarnih razmerah. Strauss je pa bil v svojo ženo tako zaljubljen, da ji je odpustil njeno nezvestobo in se zadovoljil z obljubo, da žena ne bo več občevala z Weiss'>m. Toda, komaj mtsec dni po moževem zopetnem odhodu na fronto, je gosra Straussova obnovila svo.c razmerje z Wcissom in se celo presella z njim v Monakovo. Dr. Strauss je novic prišel na Dunaj in je to pot dosegel, da mu je dal Vveiss častno besedo, da ne bo več zasledoval njegove žene. Toda tudi ti novi obljubi sta bili prazni. Gospa Strauss je po moževem odhodu zopet pohitela v Monakovo, kjer jo je VVeiss vedno obiskoval. Končno je prišla gospa Strauss v drugi stan. Mož pa Se vedno ni mis'il na to, da bi nezvesto ženo napodil, ali je od-^ovil nego je pohitel v Monakovo, se zopet porazumei z ženo in končno poklical k sebi Weissa, da bi se z njim dogovoril glede bodočega otroka. Dr. Strauss in Weiss sta imela v nekem hotelu dolg in razburljiv razgovor, ki se je tragično končal: dr. Strauss je namreč potegnil iz žepa revolver in je dvakrat ustrelil na Weissa, ki je takoj obležal mrtev. * Skrivnostna afera v B;;rTImpe-šti. Madžarski listi poročajo: Budimpeštanska po!:cra se bavi s skrivnostnim slučnjem. ki bi mogel biti predmet najsenzacijonalnejSega detektivskega romana. Trgovec A!t-man v Budimpešti ima 17!etno hčerko Irmo. neobičajno krasno dekle. Irma je bila zaposlena kot pomožna uradnica na budimre^tnnsk; g'avnt poštL Maja meseca 1915 je cdš«a nekega dne po navadi v urad, toda vrnila se ni več. Starši so se obupani zatekli k policiji, ki je po dolgem poizvedovanju dogna'a. da se je krasna Irma od^e'jala v spremstvu nekega poročnika v Novi Sad. Poizvedbe v Novem Sadu so bile sprva popolnoma brezuspešne. Irminega spremljevalca - poročnika sploh niso izsledili, pač pa je policija ugotovila, da 'e dekle Novi Sad kmalu zo-net zapustilo ter s* podalo v spremstvu nekega topnlčarja na severno ^oji^če. Tam se je izgubila vsaka je ?zročfl ku^at polic!1!. Jelena ToMv, t^da navzlic te^n je h;M stari Alt-man na policijsko ravnateljstvo - s tajnha n^an.lem, da *e Jelena Toldv ^^-Hj! ief !,«r?r^v, Trma. Prišel fe nre^orro. Uradnik mu je poveva!, da ?e Je!f*a Toldv dai rorr*^ odšla v Vefki Varadln. Pon!^ le prišla njenu sestra, frr.pi železniškega uradnika, ki !e ir?*vi!a, in. ronr!!e f?ek!e Woy V atarSem. Pazočaran je ra-PTTStn Altma^ policijsko ra\T,r•fe!,-stvo. 5?!7<*aHo ?e sesfa! v vesti-vr?n z rrk'm deteVtfvo'm, katerrmn Je pofo?!! svoje gorje. V razgovoru nm !e detektiv pop'sa! tnrji Je'eno Tol^v. H tfeteltHvovlh besed fe pre--fraP*ni oče. oporna!, da je JeVna "^oi^v ras nfeg^Ti hčerka Trma. Vse ~*T otnn !• rarprfHs Trmfna fot^rra-n*]a. v kater! ?e detektiv z vso s!?mr--Af«o ^eo«-as! Jelene TaMf. PoHc^fa *e taVa* «tor'if vse, da raz!«sn! zago-"r*ni (to^nfifV. totfa poizvedbe v V>!?Ven« Vararlfnii ao bfle brezi^pe-?ne. NTVdo taw* ne po*na Jelene ^ol--%rr fn r* a*'/»-r-«j'Va«r« uradr»:ka. Vi b! vn nlen ^vtia:. Takor pred wp-ieel Trma Alf«***, tako ?e seda? ?zgl-nlla Jelena T^l^v. tnkrat brez vsake** •Jed?*. Po!!eh*a s! ne ve več ooi^^ffafT. f>ornnevs se, da fe postala Trma žrtev rrrovcev z dekleti, fr? so fo tudi v drusrič z neobičajno SPI etpttatle ?« drznostjo iztrgali nesrečnim *tar§em. ! i 1649 strank je vložilo 1,702.754 kron 30 vin.; 1468 strank je. dvignilo 898.295 kron 56 vin.; torej več vlo^ žilo 804.458 kron 74 vin. Stanje vlcz 49,341.096 kron 28 vin. Število vlož-nih knjižic 31.145 kron. Hipotečnih in občinskih posojil se je izplačale 9900 kron; vrnilo 313.553 kron 16 v. Stanje posojil 32,742.000 K 81 vin. — Češka industrijska banka. Stanje denarnih vlog Jc znašalo koncem januarja 1916 95,328.992 kron 82 vin. — Pitani prašiči. C. kr. deželni predsednik za Kranjsko razglaša ceno, katere se je držati pri trgovanju s pitanimi prašiči; razveljavlja se razglas z dne 19. decembra 1915, št. 35.871 in se ne sme prekoračiti pri trgovanju s pitanimi prašiči z razglasom 17. oktobra 1915 določene cene 2 K 70 vin. — Kako bomo cepili ameriške trte? Na mnogoštevilna vprašanja od strani vinogradnikov sledi sledeči pouk: Ker ni mogoče dobiti gumijevih vezi, je zeleno cepljenje brez-Dspcšno. Najlagije bi se dalo cepiti še po ogrskem načinu (v precep), ali tudi tu je brez gumijevih vezi uspeh negotov. Zatoje najbolj še, da cepimo trte na suho, spomladi. Dovolj močne trte, to jc divjake, ki imajo lanske mladike vsaj tako debele kot svinčnik, cepimo najbolje visoko. V to svrho jih pri predstoječi režnji obvežemo tako, da pustimo na vsaki trti 2 do 3 najmočnejše mladike in te obrežemo na dolžino 1 m 30 cm do 1 m 40 cm. Zgornji dve očesi na teh mladikah pustimo, ostale oslepimo (oberemo). Kadar potem koncem aprila ali začetkom maja dosežejo pogajnki, izrasli iz puščenih dveh očes dolžino kakih 30 cm, odrežemo mladike pod temi poeraniki in jih ocepimo. Cepi se z angleško kopulacijo (poševna rez z jezičkom). Veže se z zamaškl (gobami) in z žico. K temu potrebne priprave ima na prodaj tvrdka J. Kenda. Novo mesto. Kdor nima teh. veže lahko s navolo ali z rafijo in zamaže s ccniln:m voskom, a uspeh je slabešji kot pri vežnji z zamaFki. Drugače pa cepimo trte lahko tudi nizko pri tleh na starem lesu. Starejše močne trte cepimo tu v sklad, mlade, tanjše tudi lahko s kopuladio. Takih trt ni treba grubati, a cepljenje pri teh ie boli težavno in zamudno kot v'soko cepljenje. Cepiče, to je zdrave enoletne mhdike dobrih sort je narezati že meseca februaria in jm je spraviti na hladnem kraju n. pr. v kleti), v vlažnem pesku ali svižu. Cenič nred ce^jemem nikakor ne sme odganjati. ?e presno pride čas cep^en'a, priredi podpisali na več kraiih cepHne tečaje. Glavni celodnevni tečaj pa se bo vrši! pr! državni trtmei v Bršlinu začetkom meseca aprila. Kdor se ga že'i udeležiti, naj se zgk-^i že zdaj pri podpisanem. — B. S k a 1 i c k v, c. kr. vinarski nadzornik. Novo mesto. v ■ 8 Gospodarstva. — Mestna hranilnica IJuMjan-Erotnet meseca Januarja U>1(U Nalnoveisa poroda. OBOROŽENI PARNIKI PROTI PODMORSKIM ČOLNOM. Beroiln, 4. februarja. (Kor. ur.) WoIffov urad izve od pristojnega mesta o napadu neke, pod nizozemsko zastavo vozeče anglaške pomožne križarke na nemški podmorski čoln sledeče podrobnosti: Podmorski čoln je zahteval s signalom, da odpošlje pod nizozemsko zastavo vozeči parnik Čoln z ladijskimi papirji. To se je čez nekaj časa izvršilo. Radi sigurnosti se je nemški podmorski Čoln potopil in s periskopom opazoval parnik. Ta je bil kakih 3000 ton obsegajoči, velik normalen parnik z gladkim krovom, z vzvišenim prednjim delom, nie sumljivega ni bilo videti. Tudi ime ladje »Melanie« Je bilo lahko čitljivo. Ko se je podmorski Čoln v oddaljenosti kakih 1000 metrov zopet prikazal na povr?je v bližini ladijskega Čolna, je začel pod nizozemsko zastavo vozeči parnik naenkrat streljati iz dveh topov srednjega kalibra in iz strojnih pušk. Podmorski čoln se Je mogel le s tem rešiti, da se je naglo potopil. Parnik Je potem poskusil, da bi podmorski čoln povozil. Ves čas med to akcijo Je imel parnik nizozemsko zastavo. Nizozemski parnik tega imena ni znan, a v Llov-dovem registru se nahaja angleški parnik s takim imenom s 3002 tonami. V tej zvezi je tudi zanimivo neko poročilo Agence Mavas z dne 28. januarja, po katerem naj je oboroženi j francoski poštni parnik >Plata«, ne da bi bil napaden, neki podmorski čoln napadel in ga ba-e potopil. Pri razgovoru o tem slučaju. Je francoski general Lacatte zagotavljal ko-respondentu »Petlt - Journala*, da so francoski trgovski parniki prejeli Izrecno povelje, da na nemške podmorske čolne, če jih tudi ti ne napadejo, streljajo in iih poskusijo povoziti Darila, •ar Upravništvu naiih listov to poslali: Za zavod za v vofnl oslepelo vojake: Antonija Maurer, notarjeva soproga v Krškem, 10 kron, mesto venca na grob blage kumice gospe Ane Štrukelj. Za bedno penzljonlrano nčltelj- jtvo: Fanica Avsenikova iz Begunj pri Lescah, 12 kron, nabrali v gostilni J- Avsenik zavedni »Begunje!«. Za Ciril - Metodovo družbo: fr. Paternost — »Narodni hotel« v Postojni. 20 kron. mesto venca na grob pokojnemu svaku in stricu Pavlu Jurci. hotelirju v Postojni, In dr. Janko Zirovnik, odvetnik v Ljubljani. 10 kron, iz kazenske zadeve Ivana Zupiča proti Francu Oraimu. — Skupaj 30 kron. Za *Rdeči križ«: Rodbina Bučarjeva iz Kostanjevice 20 kron. mesto venca na krsto amrle gospe ^trckljeve. Srčna hvala! U 288/15-5 —.__ 424 I 1200 is. MM cssara! C. kr. okrajno sodifcče v Ilirski Bistrici je razpravljalo danes v nav-: ~>čnosti državnega pravdniitva opra-v teffa Ivana Pavlic in obtoženke Marije Bme o obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Marijo Brne zaradi prestopka po § 14 št. ] ces. naredbe z dne 7. avgust 1915 št. 228 drž. zak. in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje Marija Brne, razsodilo tako : Mar j a Brne 37 let stara, roj, y Jasenu, prist. v JaNanico, k. v, orno* žena, pos. žena v Jasenu št. S fe kriva da je dne 7. decembra 1915 v Jasenu za pitanoga prašiča, torej za neobhodno potrebno stvar zahtevala izrabljajoča 3 vojski povzročene izredne razmere t ćitno pretirano ceno, marveč za kg mrtve teže 4 K 60 h ozir. 4 K 40 h S čimur je zakrivila prestopek po § 14 . 1 ces. naredbe 1 dne 7. avgusta i 915 št. 228 drž. zak. in se obsodi po istem §-u z uporabo §5 266 in 260 b k. z. na 3 dni zapora poostre-ega s poštenjem in na 30 K denarne kazni, v slučaju njene neizterljivosti na [aljne 3 dni v zapor in po § 389 k. p. r. v plačilo kazenskih stroškov. Ilirska Bistrica, dne 3. prosinca 1916. Dr. Kovča. Umrli so v Liubl:ani: Dne 31. januarja: Ana Sclnvarz. rejenka. 6 mesecev, Franca Jožefa cesta 14S. Dne 1. februarja: Antonio Fur-' ni, vojaški delavec, v rezervni bolnici na obrtni šoli. — Anton Kovač, gostilničar, prevoznik in posestnik, 4 let. Kolodvorska ulica 27. — En-rico O imbari, laški vojni vjetn'k. pešec pešpolka, v rezervni vo- mici. Domobranska ce«ta št, 2. — Marija Leveč, hči pekovske-: močnika, 7 tednov, Radeckega cesta 22. — Josip Košak, srn trgov-sotrudnika, 16 mesecev. Celovška cesta 76. Dre 2. februarja: Stanislav Ple-han, abso!v?rani ujiteljiščnik, 21 let, Cegnarjeva ulica 4. Dne 2. februarja: Ivan KoIJer, častniški sluga v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. V deželni bolnici. Dne 28. januarja: Marija Bobek. kuhinjska pomočnica na obrtni Šoli, 'et. — Marija Moravec, rejenka, i dan. Dne 70. Januarja: Marfia Kosec, carjeva žena, 36 let. — Antonija Kogoj, Čevljar jeva hči. Dne 31. januarja: Frane Kreč, delavec. 23 let. Dne I. februarja: Jera Zor, za-*ebnica, 77 let. Danafnj list obsega 8 siniti. Izdajafel! !n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne naznanja talno vest, da je nje velikoletni, marljivi in vestni sodelavec, gospod Karel Nigrin podfaktor po kratki in mučni bolezni, v 51. letu starosti, nahajajoč se v vojaški službi v Judenburgu, dne 4. svečana t 1. preminul. Pogreb rajnkega bo v nedeljo, dne 6. svečana na pokopališče v Judenburgu. Naj mu bode ohranjen blag spomin! V LJUBLJANI, dne 5. svečana 1916. I Predstave za otroke u „Kino Central" o fieželn. tlzMMu. SlirUno Izbran spored! — UeliKo veselje za ofroHe! Jntrl, v nedelo ob četrt na 11. dopoldne in to5no ob 2. url popoldne, v porcisljeli ob četrt ca 5 popoldne. Dravfi c8¥fHm Noinouejši film iz serije Aste Klelsen v „*Lino Central" v deželnem fflauenšea. Soboto 5., neiišija 6., ponedeljek 1 februarju: Asta p n r s y 9 IU UI BIU Veseloigra v 3 d8]as|i&. 0*30 glavni vlogi Igra Asta RlcZsen, Umetniška drama v 3 dejanjih z Ivine Tsrnrin * glavni vlogi. J&jHOvejše slike iz bojev z 3talijani. Slike iz ^megore. matFBonis JCDfVrSTVCN U SVoJoJ ahalMČnoJ kakvoći niJbolJs OOAVNA N/USIfiUP1 fiU« popodIčmo ESSHlJB 337 Elegantno s 4 sobsmi in drufrmi pritikliaemi, le odiati a 1. ma'e*i t 1. v t!*o krm pirtrpu vir na Br}av6evi COfti Štm 24p Natančneje »e poiz?e ravoi.tam pri lastniku v prvem nadstropju. Na prodaj! 448 Na prodaj! s dvema obrtoma in nfkaj stanovanj, 2 jjezdom in njivami, ob g'atni cesti, prioravne za stavbišča. Proda se vse »kupa) ali vsako posebej. Več se izve v Sp. Šiški štet. 22. „pri zvezdi". b pomanjkaDJe teka, za^atenje, Irno delovanje črev odstranimo 3 Fel-lerje«imi voljno odvaiajcČimi, že-loder krepečimi, tek pospeŠojo-čimi rahar^arskin i kregfiicainl z znarrko »Elzakrogljlce«. 6 Škatljic Iranko 4 K 40 h, 12 Skatl ic franko 8 K 40 h. Lekarnar E V. F 1'^r, Stubica, Elzatrg štev 238 (Hrvaško). Feilerjev bolečine tolažeči ra«tlin*ki esenčnl fluid z znamko »Eltafl Id« 12 steklenic franko 6 kron. Č^z 100 000 za-hvalnih pisem in zdravniških pri-poroČ 1. Je že mar*iko^a rešil hudih bolečin Mnogostranaka raba tudi za zdrave. ! Ne zamudite ! učinkoviti sporedi »Kopališka miška" ! ,,E R 3 :r'W€'s< - '^U ii kopaili-:« w 3 dej ?. M)w U&.m v g' vlotf \ Zv. lanska uscla 3 de,, t dr&icsuio Riu Cicfiiom , glavni. kateri se bo predvajal 4 dni I in sicer od torka 8. do petka 11. februarja. 4 dni! Izjava« Podpisani Matija lalar, pekovaki mojster na Starem trga št. 3, obžalujem neosnovano šaljivo besedo, katero sem dne IS. pret. m. izustil nasproti gospoda Frideriku Pauerju, načelniku pekovske zadruge v Ljubljani, ter ga zahvaljujem, da je odstopil od kazenske obtožbe. V Ljubljani, 4. februarja 1016. Matija Zalar. KonfoTiTlinji »vođkln'el z večletno prakso IMT JEeli mesta« Ponudbe na upravmitvo »Slovenske^ Naroda« pod V9kn]iffovođkin]a/491". Odvetnik v manjšem kra u idOO ncipijenta Ponudbe pod „odvetnik / 429* na uprav. »Slovenskega Naroda«. ep lokal v Kolodvorski ulici z 2 izloibeninm oknomi se odda takoj. ~9B (Prej je bila pisarna »Bremen-Amerika.) Vpraša se pri fotografu BovleL _48_ Za na no delo proti dobremu plačilu HT ae sprejmejo tesarji in iiarji in sicer pri Antonu Steiner« mestni tesarski mojster, Ljubi?ana, Jera-sova nllca 13« 40s ie dalje Časa nastavljeni kot prve moči v dam. konfekciji, izurjeni vsacega dela« žđliiG mesto premeni ti. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro ,,prldna/430". 00 Kron! Vam plavam, ako Vaša lrarfa oćesa, bra-device, obtiSčecei v 3 dneh brez bolečie ne izginejo s korenino vred z Sla balzamom« Lonček z garancijskim pismom I E, 3 lonCki K 1-50, 6 lončkov K 4 50. Kemeuv, Sošico (Kaesa) I Postfaoh 12 2*. Ograko._8MŽ Mm posAiia f liti! registrovana zadruga z neomej. zavezo vabi svoje* ode k in ki se bode vrin dne 20. svečana 1916 ob 3. uri po« poldne v uBrežnih prostorih. DNEVNI RED. 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjen je letnega račune m razdelitev čistega dobička. 3. Slučajnosti. Ako ob zgoraj navedem" ur! ee W bftp sklepčnosti, se vrši pol ur« kasneje drugI občni zbor s prvotnim sporedom, ki skieee v smislu § 34 pravil brezpogojno. Okrajna posojilnica v Litiji, dne 4» februarja 1016. 4St Hatelnlk. II 11 ia K108' Rizling..... Rizling stari . . . pristna 50V. slivovka 426 ali tropi..ovec star konjak • • . vinski kis... . po 100 litre v brez sodov prodal J. Kravagna ? Ptuju. K 12fr— , 138— m 400-— „ 500 — 44 — Sl«OI>IIV"Roche Prsne bolezni# oslovski kašelj, naduha influenci« Kdo naj jemlje Sirolin f 1 VseH.fci rrpi n« frejnem keil|u | & Vadušl jivi .kaferim 51rolin ma/no laije |c obv«p0v§^ ee bote&ni.nago iozdesvirl. J olehče\ naduho* X Osebe e kroničnim kadrom trenkijev, j a. Skrofuxni otroci,pri kererih učinkujeSiroHn ki t Sirolinom otdrsvs. 1 a u fj odru m vspehem neaeioeni pocufek. Smdbbt* 4 A.4fe- D L 9 4 brez sredstev, teli službe na kakšni graščini za oskrbnika in lovca. Zmožen treh deželnih jezikov : slovenskega. nemškega in italijanskega. — Prosim resnih ponudb na »zvestobo io značaj 445" na upr. »Slov. Nar.« Lepa dvonadstropna VILA % velikim vrtom v LJubljani, Bep se ugodno proda. 79 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda* l^afjariea z letnimi spričevali, se sprejme v privatno h šo v Ljubljani. Kje, pove upravniStvo »Slov. Naroda« 399 ^Cigijenična mann/aktnra Julij Sfnger Dunaj I. Wies ngerstr. 8 F. Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 431 Kapi m pisalni stroj Ponudbe pod .pisalni str*J/41a' na upr. »Slov Naroda«. 415 Gospodična želi spremei iti mesto blagejničarke, gre tudi na deželo. Zmožna je pisarniških del 420 Ponudbe do 20 februarja pod .Zanesljiva 420** na upr. »Slov. Nar« V penzijonu „Rlotilda", Mi migi Hiaiiil li iilfliiilil otroških vozičkov in navadne do aa|llae|*e žime. M.Pakl6 v LJubljani. Imuna (urotnikom t* iiMi i ejrtftjtn. Sušak pri Reki, je 411 nars U Lu . te, .lastne in ?- - si lah^o vsakdo sam napravi s majhnimi strogi V sa'ogi so ana n*., ia'.o.č ilt, grena.Unec, m.!i-novec, mu5Watni hruievec, popror« metovec, pomaranćevec prvenće-vec. *lsn;evec Ncuv#h :z-v!;ućen Ta domaČa pijača se lahko piie polet) lt.a 4na. potim: tudi vruća namesto ruma in tg.ma. Sestavne z natančnim navodilom stane o K 4->• tranko po povzetju Ni pet tok.h porcij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornice, veča gospodarstva, rie!awnce i. t. d. nepie-cenijive vred n usti, ker to de!=vea iveii ;n ne opijani in njegova deiazmožnost ne trpi Jag tiralica. Ecpl-Oroserie Erao. Si. 639. KniTsko. Mazilo za lase. več stanovanj' po!am?žniti sob na razpolago, posebno ugodno za izseljence iz Goriškega. Vse je jako lepo opremljeno, krasna veranda na morje, z lastnim morskim kopališčem in to proti zelo zmernim cenam. Morebitna vprašanja se prosi direktno aH pa na g. A. Ska a. Lfnblfana, Poganska cesta štev. 54, L nadstropje, vrata ste v. 19. Podnebje na Sušaku je priznano zdravo. kg praške sklati...... prekaien. kare Ia .... praške salami...... poI;ske salami..... krakovskih grnjatnih salami mortadella salami . . . . pariških salami..... debrečinskih salami . . . klobas (jetrnice)..... tirolskih salami..... urnnSviSkih salami .... gothaSkih salami .... „ jezičnih klobas..... „ mesenice........ m prekaftnesa goveda fezika „ Praške suhe klobase (Knackwurst) 24 25 kosr-v = 1 kg I par draždansk. tečnih kiobasic K razpošilja po povzetju v pošt zavojih i Izvoz praških gnjat*, j Franc Furlan j $ naslednik FastaingoTC rim $ l ključavničarstvo | I 1 § zaloga štedilnikov * ' se nahaja: 125 f Ambrožev Irg štev. 9. t« »* M M. Kohna 303 Dobiva se ml o;. Ani Križa*. Spod SfŠtia 2*22 ali pa v trafiki nasproti cerkve. Steklenica po 2 in 3 krone. 416 4 A VIII 115/14/56 446 Oklic. Prostovoljna sodna dražba zemljišča *Iož. *t. 394 davčne občine bt. Vi i nad Ljubljano obstoječega iz hiše it 78. v St. Vidu z vrtom, kletjo in vodrnakom se določa na dan 9. februarja 1916 ob 9. uri dop. na licu mesta v Št. Vidu, Štev 78. Dražbeno izkupilo je vplačati v roke sodni je. LtoJSr. jeiiMHjaiii otl. dne 28. januarja 1916. Pra?a - Žižkov. Havličkova clica 36/1. !! hKmkt HliiE¥3j!8 tako!!! cenovnik na veliko o električnih predmetih in a acetilensklh sve-filjkak vseh vrst ^f* Namizne svetiljke, viseče svet?l:kev svetnike za kolesa in ročne svetilike, lepne svetilike itd. 0 Ljubljana, Danalska cesto št. 13* Izborna zaloga namiznih in nadstropnih svetiljk pT najnovejše vrste po nizkih cenah. UstanoTUeno 1845. Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Aprežura sukna. ios. Najcene ši nakup. A. W£ISSBERG Ounaj il.y 2109 Untere Donnustrassa 2 3III. Poljanski nasip - Ozka ulita št. 4. Sprejemališče Selenbunjova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. 6i rdečica n. pr. rdeča koža, ogrci, izpuščaji, gube in ohlapna kofa, vse kožne hibe izginejo zajamčeno z desetletja preizkušeno t>r A. Bixa pasta Pompadour \y J Popolnoma neškodljivo. Poizkusni lonček K 1*—, večji lonček K 3'— D. A. Risa biserno m'eko, tekoč ruder rožnat, bel in naravno rumen. Steklenica K 3— RazpošMianje diskretno. Kosraetiknm dr. A. Rixa laboratorij na Dunaja IX„ Ukierer- gasse 6 E. — Zaloge v Ljubljani lekarna pri »Zlatem |elenu«, parfumenja A. Kane, drogerija »Adrija« (Cvančara) 438 Z*\%1t*?OYl H C n 0/1 a,i pa <*enar nazaj. Zdravniški Izkaz o fzvrst-:* juluLt.ll U i j J tli nem učinku, zraven pa še na tisoče zahv. pisem na ogled. Bujne, lepe j3*-s»* dobite ob rabi med. 437 SI«* Ji 5Jv< hvrmm v* «ret oblastveno preiskano, car. neškodljivo za 0r. 71« AiAd hlUlK pi 51 vsako starost, zanesljiv nspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije »td. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8'-- Razpošiljanje strogo diskretno. Kos. dr. A. Riz, laboratorij, Dunaj IZ., Lekierergaase IL Z a.'o g« v tfobljanl . L«karaa pri f 12 tdna posebnost likerja je Je posebnost ielodčnega likerja Iz zdravilnih rastlin, katort Izborao vpliva proti slabostim v telodcu tor radi tofn v SS za takoj ali pozneje spretna prodajalca učenka v manufakturno in galanterijsko trgovino. Jos. Kraigher v Postojni. 432 Hiša z vrtom na prodaj v okoliei Celja. V njej je dobro idoča trgovina blizu tovaru. Cena 9500 K. Poizve se pri Sf*ibai~9 Sp. Hudinja 14. Celje. 422 Kapim po visoki ceni kostanjev orehov jesenov Ponudbe s ceno in množino (koliko vaeonov) je poslati tvrdki: J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej). :: Na ponudbe brez cene se ne ozira. :: Ga FlšlJK w Gosposka nlica 4, I nadstropje, levo Uradno dovoljena, te 20 let obstoječa najstarel&a linblfanska posredovalnic stanovao! io ttii lez«e3 nnfnot v udobnost ceni. občinstva zopet v sredi&cu mesta. S: Priporoča in namešča ie bolfše :: sisi Maje!!! vsake mi kakor privatno trgovsko in qostiinisko osoa:e izbira različnih slazeb. zlasti za žens te Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. Pri vaanjih vprašan(ih se - ros; za odgovor znamka. Stanovanje se odda sa majev termin, obstoječe iz dveh sob, kabineta io pripadki. Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. 447 9 ■ samo na račun« Več pove posredovalnica lfovotnv. Ljubljana, Dunajska cesta štev 9. 444 kurjač- Izprašan če možno izučen ključavničar ali kovač, oženjen, vojaščine prost, trezen, se takoj sprejme v tovarni za šoto. Babna Gorica, pošta Škofeljca. Bščejo se spretni 427 i za živijensko zavarovanje pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe rod p,spreten 357£s na upravn-štvo »Slov. Naroda«. 357 slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu 65 IT r». Cerar tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale, pri Ljubljani. 439 pom u T3 ro c! o. J »al ls:o v trgovino mež. blaga, Istotam se sprejme == učenec == s primerno šolsko izobrazbo. Cenj. ponudbe na Pavel Kunstek, —— Štnrje pri Ajdovščini. — VABILO na v veliki zalogi, nai!ine{5e kakovosti po 79 9, 12 iti 16 kron — vse vrste lasne podloge in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščino — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vso po zmernih cenah priporoča Štefan Strmeli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (Križišče Mestnega in Starega trga)* : Postrežba tačna ln vestna, n af\ \J i občni zb UMi stavu imk „Mog" v Ljubljani ki se vrši dne 24. februarja 1916 ob 4. uri pop. v dvorani hohla „Union", L nadstr. DNEVNI RED: L Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za leto 1915. 2. Poročilo nadzorovalnega sveta. 3 Volitev petih članov nadzorovalnega sveta. 4. Eventualni predlogi delničarjev, ki pa se morajo vsaj osem dni prej naznaniti predsedništvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora. NB. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo volilno pravico, morajo ret dni pred občnim zborom položiti delnice v pisarni hotela ,.Uninn", Miklošičeva cesta, od 11. do 12. ure dopoldne. 450 Oblastveno konces. zasebna posredovalnica :: nakup in prodajo zemljišč in posestev :s VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec 1767 Ljubljana, Trnovski pristan 14. Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbero. — Tajnost zajamčena. — Za večji tovarniški biro se spreime spretna moc tudi gospica. Gospodje (tudi invalidi) ali gospodičoe, ki so vajeni korespondence, slovenskega in nemškega jezika v goveru in pi-avi popolnoma zmožni, naj obširno pisane ponudbe s sliko in pr^p'si izpričeval vpošljejo pod l9Vu F. 7174111 na anončno ekspedcijo( Henrik Schalek, Dunaj 1, VVollzeile 11. 413 89 2$. stev. .SLOVENSKI NAHOD*, iae 5. februarja 1916. Stran 7. rt rt' !Šivalni »troji! .,llnparw fn »najter11 t podoltastia*. ekrorjlm colnlfkem, Central-Bobbin aa dom in rokodelstvo se kaplje nal»el|e la aa|- eenote pri lini A. VfEISSBERGf tvorniika zaloga Dunaj II., Untera Donauatratsa 23 III. Hitro raipoiiljtnjt na vat felezniSke postaje. — Cenevniki v ilovenskem Jenku aeetonj. 2411 5 ta Nad 50 let obstoječa parna krvarijainkemično snaženje oblek 134 -- apretura sukna LSnbllana, n.. Gllnco, Selenbnrgova nL 6. HUlJII UUl Barska ulica 46. Postreiba Testna In točna. Ifafnltje cene. 3 M« Schuheri preje Btlina & Kasch, L Je": liana, Židovska al. 5. priporoča veliko zalogo tkanin In glace - rokavlo, modna blago za gospode in dame, raznovrstne fine parfume, ročna dola in materijal] ktrurglčue predmete. 413 Moderna predtiskarija. Iids'ovan e rsredblećenffa fnm cv. bs1 dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«^ zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu K 2*20 po povzetju. PoSiljatve posta restante samo če se pošlje denar naprej. Od 4 kartonov naprej polt proste. — Razpošilja ga Ratne fenol Dmai ll. stroga«? 49,2. stal l Zaloge na Dunaju t 00 Dro rje H e Wal!«ce, i. Karntnerstr. 30; Apotheke wSnm ffOltlene » £reasM, VIi Mariahilferstr. 72; Anothsks ,-,Sur Easerkrone«', VII. Mariahilferstr. 110; Apotneke „Znm helifgen Aegyd na11, VI. Gumoendorfeistr 105. Ravnateljstvo nadbiskupskih posestev v Zagrebu, Vlaška ulica Stev. 75, 383 Priporočamo fepeciialno slo In otroško KonfaKcllo zelo solidne tvrdke Krist ofic-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Na]novei$e EW KOSTUME Najnovejša 11 JZTv o i okoli 1000 hektolitra« vina iz leta 1915 in jedno manjšo množino iz leta 1913 in 1914. — Reflektauti nai se obrnejo na gori označeno ravnateljstvo. 0 Brez konkurence! re> KaecenejSe i Plašče, jope s Žalne — domače obleke Perilo, cepiee, modrce in modno predmete. aULo&saaa** * S se 9* i m 3> it * n *-*J *feav a5so> k m «a A r m šotnem «1x S A, V illetin ii itth h iSaiakL Eigieničnc perilo In drngm potrebiMne xa novorojenčke. y Pošilja na izbira i*sdi na dažolo« T8B domačega izdelke priporoča t tvornica dežniko? in so!nčnikov C*u£s8iana Po er ceviii 3 a gospode in gospe so nogam najbolj priležni. liCni in najboljša Ittkovostl. Naprodaj samo prt i Pred Skotile 19 — Pre§trn©T!i ulica 4. i 1 JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica št. 5. Govsserski čevlji za tariste, higijenfađ e#- čevlji za otroke ia Lawa - teanis - čevlji. " - "*.:; '-t: V* TM *a -am aa £1? ilUilui z 2 sobama in pripadki j§ce za maj a!i pa tudi takoj, mirna Stanka brez eti k. — Punudne pod !;N?č otrok' tla*1 na GDravn. »Slov. NaT « 412 Li 4 i rt urar " ibljana, J6ar je Cerezije cesta Jh 7. Zaloga vssh vrst žepnih ur, ur a nihalo s polnem bitjem, stea-m in kzth!n1shih ur, budUh. rsie to ne n?e ure v xa?esta(C8h z radrev!*?s kazalnikom ali brez n'ega, naloga --ahrnih in ni k! tastih nr tlOme-gaM po nafniflih cenah. 13; PopraviSa se lzvrftuje|o najbolje. an zovicar umetni in trgovski vrtnar Ljubljana 839 Kolezijska ulica št. 16 priporoča svojo bogato Opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. *: Izposoievanie ob B?rfta&kih odrih dreresne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekora&leke cvetlice za dvorane h >a balkone, h Vsakovrstne sadike do na;2lahtnejših cvetlic in zetenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno Brzo$avkei L Slsovičar vrtnar Lfnbllana mm e e ♦ Pri naši poslovnici kopl^ese sretke so zadele: K 3-^ir.O@0 glavni tecite! ■ ofi št. 10.202, iztrebas dne 16. okt. S915., IV. K 30.000.......it. S3.435, aj :5.CQ3 .... št. 7.7S8, 130.169, „ 5.O00...... . št. 68.425, mno?o dobitkov oo K 2C00, 10G0V 800, 400 in veliko število dobitkov po H 200. Izplsfel! smi na dcKtkili z?. K 911.280'— aj* 13. in 17. februarja 1016. ~^B| ! ilisli si fcflje 2758 aakRkav ? slmn znss^o K 723.508. Srečke prodaja mališi IJtlllihU IlibUUUU II v LJubljani? kot poslovnica c. kr« avstr. i**3^i*ec3rie loterije in njene podružnice v Celju« Celovcu, Trstu in Splitu. Cene za Igrrstlce 2. razreda: t. K I 8 Stanje denarnih vlog na kn{. in tek. ratnn 31. dec 1914: K 202,841.494-—. fes? M N za tapetniSko obrt. takojSnjt nastop, dalje učenko ki ima veselje do trgovine sprejme Ivan Cerne. 406 LJubljana, Dnnajska cesta it. 2S, Gonokfein 10 Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd. GONOKTETN je vpeljan na čeSki kliniki dvor. svetnika vseuČ. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicba. Toplo ga priporočajo vseuč. prof. dr. J. Bukovsky, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil. M. U. dr. Rib. Fucht, okrajni zdravnik v BleiŠtatu piše : Z VaSim Gonogteinom dosegel sem izvrstne uspehe, tako da so pacijenti po dobrem učinkovanju sami zahtevali, da jim ga zapišem. M. U. dr. H. Fischer, štabni nadzdravnik v Baden-Badenu piše : Z Vašim Gonokteinom dosegel sem sijajne uspehe, pacijenti sami ga hvalijo. Dobiva se po vseh večjih lekarnah. Skatljlca K 5—. Zahtevajte literaturo ln prospekt LJubljana: Lekarna Trnkoic*. Zagreb: Lekarna „Balvator" 8. Bflt» telbach, Jelaćićev trg. Proizvaja: Farmakološko - kemicai laboratorij „HERA" Prava - Vrievice 562. Dob?vitel) vojnega ministrstva la Voino-sdravst enega sdrnien|a. O. ka** Stanje den. »log aa hran. knjižice 31. dec 1916: a K 04,299.233—. si Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer _ _ _ ___ _ _ - t ■ m . • * m_____i«MV a ■ «v« • t *. _ 1 *_ _------ <*B AAA AAA !■>>■ Centrala na Dnnajn. — Ustanovljena 1864. - 29 peJrnžnk. logal ftilijji t!|-Sl. PllH CBlI (f tiS jBMoai iHlialll Delniški kapital in resenre 65,000.000 krta. Najkulantnejse izvrševanje berain naroćU na vseli tuierasicih ia inozemskih mestih. — Izplačevanje ko* ponov ta izžrebaaje vrednostnih papiijev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnib predalov samoshrambe (safes) za otnjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev. t*stia, ,? ■ s.v. ... ,« ... dragetia itd. pad tastai zaklepom stranke. - OpravUlioa e. kr. raar. letarlle Brezplačna revizija itfre- r?7 . . basih vrednostnih papirjev. — Preraese za vse Žrebanja. Isplatila la askasila v Azaerlko la Is iaiarnia ..s.ma nm in plamena pojasnila la naava« a aaaa v banana etre k e apaaajaaia transakelfah voaktfar breaplnena. aaa-Fnolavke: Framataa banka LlnklSana. - Teleloa stav. 41 Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, s. pt.: Prev»eaisii|« denarnik vtefj ns hranilne knjižice brez rcntnegs davka, kontovne knjige ter es keste-karent s vsakednevnim vedno ufae'nim ebre-stovaniem — Denar se lahko ovita vsak dae brez edpevtdL — Kapevaaje in predajanje vraaaeatala papirjev stroga v okviru uradnih kmrzoik pereaU — Sbsaajevanja ia apravl|aaje (aapaU) vradaestntb capiriev ia sasoiila nanje. I2i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ti Delniška glavnica 8,000.000 kron. u Stritarjeva uliea ste v. 2. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Podružnice w Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjlilce in na tekočI račun in jih obrestuje po 4 ^2 °/o čistih. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. e. kr. avetrlfake razreda« leterife. ^rebanle ssss *an reat-ed 15. las IT. a~e*aea»aea.»**ss at»a«J Cene za nosestnike srečk prejšnjega razredni Cena za '/. srećko K 40*—, »/* srećke a 10*—, Uj srssks ■ 10*—, »/• srećke £ 1 —. Cene z*a novo vetoplvse Igralce: '/i srećka S 120-—, >/j srećke S 80*—, 1/4 arećka I 80'—, Vt srećka 1 is--. O 2 /0 2% rentnine od vlog na knjižice nlača banka srrraa. Nabavila vo'nim vfetnlkom v vseh drinvak. lzvrsn eto se točno in ns;kulan?ne*e. Fran Kos Ii'b,,",• Sodna ulica. Pobirajte domačo iodustriji! Stare nogavice se eaao podptetn|e|o I Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za po-vrSne in spodnje jopice, moderčke. telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganie, pletilni materijal za stroje itd na drobno in na debelo. 123 Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober rasiužek, pouk brezplačen, traino delo sigurno Ker delam brea agentov, so cene veliko nižje. S Od dobrih šlvaln h strojev najboljši ritzne? in Jtfrana1 267 o o o ■ o o e Edina tovar, zaloga šivalnih strofev. JOS. PETELINC, Ljubljana, za vodo. blizu frančišk. mosta, levo, 3 hiša. Sv. Petra nasip štev. 7. Plntovmastih zaiaaškov tvornica Zuckermann & Lobl, Praga-Pofič 26. Kap'ce za steklenice in maši I ni stroji. Na debelo. Cen. lastont Na drobno. frvtoz zapesine ur?. : Nikelj ali jeklo K 10-, 12-—, 14-. Kazalnik z radijea razsvetljeno K 14- - , 16-, 18-. S ia. kolesiem K 2?' , 24* . 30 -. Kazalnik z radijem razs»ellj. K 2S- —. 30'—, 32* — . Srebrna zapestnica z aro K 18-—. 20-—, 79-—. Zlata zaiestniea i nro K 79* , 80*-, IfO- -. — 3 kta garan-ciie. Noben niko! Premena de«'Oijena ali denar na^aj. Pošiha po pov/etiu ah s predrlači om nrva tvornica nr Jan Konrad, c kr. dvorni založnik Most št. 834 (Br£z» češko. Glavn: katalog zastoni in poštn. nrosto Usta-Mfijenc L mi m m lir. ia ii lini Telefon ffevilki 154. BRATA i [Aoslitarja. lakiraria. stavUna Proda jal niča s Miklošičeva ulica št. 6. nasprot; hotela yfUnionCff. io snima maria:. 121 LIG Oslavnica: Igriška ulica štev. 6. Električna sila. A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10 specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila priporoča svojo veliko zalego, kakor i Športno in vojaško penilo o sicer: nogavice, garnaše, doko- lenice, snežne kućme, rokavice, iilogrelce, sviterie, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šfona, cefir-a, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. Mizarstvo Popolna spalna oprava; 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici in 1 umivalnik b mar m. ploščo in ogledalom K 3S0-—. Nado mest ilno kuhinjsko pos za kovinasta posodo, ki jo Je oddati drž. kovinski centrali, ter vsakovrstne predmete za gospodinjstva v trpežni kakovosti priporoča po najzmernejših cenah: ^% Fr. Stupica, aaaasaaeaaaanefl trgovina z železnino in s stroji, v LjubSjani, Marije Terezije cesta štsir. 1. LJUB L Sil 206 Jamči se za solidno d> lo. Cene konkurenčne. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slik. Otroški vozičfa. J. Pogačnik, JLiubljana, parije Jeremije cesta št. 13—t8. 120 Viktor 3aft I Selsiturpia nI E, unen ginu ptilt Sopkt, venci s trakov in napisi se izdelujeio po nafnltjln cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon, LJsbljana. Prešernova ulica i m 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog .... K 48,500.000-— Rezervnega zaklada........„ 1,330.000'— Sprejema vloge vsak delavnik od 8. do 12, ure dopoldne. Hranilnica je pupilarao varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča ln poslopja na Kranjskem proti 574%, Izvan Kranjske pa proti 5 Vi % obrestim in proti najmanj -•/« % odplačevanja na dolg. ^"t* )^ )»C ^naT l 1 (selska posojilnica ljubljanske okolice o Ljubljani.R obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad X 800.000. brez odbitka rentnega žavka. Ustanovljena leta 1881. M t 1 l 1 U D^8C 1EU3 18