Gospodarske stvari. Kako ribnike za karpe uarejati in ž njimi ravnati ? II. M. Če reka ali potok skoz ribnik teče, mora se struga s hosto tako piegraditi, da pravi jez nastane in se ribam pot v reko ali potok zabrani. Vejevje se plast na plast tako visoko polaga, da ga ribam ni mogo5e preskočiti. Voda se mora, kolikor le mogo5e v vedno jednaki visokosti držati, poleti pa je skrbeti zato, da na enkrat preveč vode v ribnik ne pritece in tako voda previsoko ne nastopi, ker ribe rade frisni vodi nasproti gred6 in tako svoje pašnike zapustivše labko v roke grabežljivcev pridejo. Če se poleti ob Rubem vremenu ribnik napaja z vodo, se naj to vedno po dnevu godi, po no5i pa naj se voda zopet ustavi. Kedar se ribi, je dobro gledati in skrbeti za to, da se v ribjo jamo zamore frisna voda dopustiti, da 8e omedlevajoče ribe okrepSajo. Ob suhem vremenu voda v ribniku splahnuje iu obrežje bolj in bolj subo pribaja. Mo6virne rastline se kisajo in gnjiti začno in karpi se pašnike svoje zapustivši v globoeejo vodo podajo. V ribnikih, v kterih se ribe drstijo, se ikre ob travi položene vade posuše, 5e voda pada in konec vzamejo. Dobro je, 5e se v ribnike, kteri so bili poleti obdelani, voda polagoma napušča, da jib more živina pred pristopom vode popasti in se raznim nirčesom prilika da, prav obilno zarediti se. Ko začne voda više stopati, pridejo karpi zelo radi v take kraje in se po nj'h pasejo. Tako ravnanje z ribnikom in tako obdelovanje veliko pripomaga, da se v njem veS rib zaplodi. Ker karpi svo.j živež veSjidel ob plitvem obrežju iš5ejo, tako je v ob5e priliSnejše, mesto večjega, globo5ejšega ribnika, jih ve5 manjših in bolj plitvih narediti. Md5virnati osredki, ki se radi nad vodo iz razlicnih povodnib rastlin narejajo in po ribniku sem ter tje plavajo in dalje gosto ločje ribji piirodek izdatno zmaDJšujejo. Da se ločje in trstikovje tako silno ne zaredi, se uiora vibnik po letu večkrat pod vodo poseci, ali pa takiat, ko se voda iz njega .spusti ia se dno posuši, koieničje požgati. Mo5virnati osredki se morajo na razne strani prerezati in razdeliti, cvetje potem na obrežje splava in se iz vode potegne. Tudi potnaga o mizlera vremenu vodo spustiti, da dno premrzne. Potem se navozi na osredke več palcev debelo peska, da ne morejo več na vrh vode vzplavati, ko se ribnik zopet z vodo napusti. Po zimi je dobro, 5e se ribuikom pritok iu odtok vode pusti. Kcdar led ribnik pokrije, se mora nekoliko v stran od tistega kraja, na kterem se po zimi navadno karpi vzdržujejo, da jih ne more kdo z ostri nabadati, led presekati. V ve5jib ribnikih se take iuknje 5—8 sežnjev na dolgo in 3 — 4 crevlje na široko izsekavajo in potem vsak dan led iz njib potegne. Ce debel sneg na led pade potem pa odjnžno vreme nastopi, da se sneg skoz in skoz vode napije, takrat je za ribe velika nevarnost, da zime konec ne vzamejo. Voda postane žolte, mlečne ali celo rujave barve, okoli lukenj se prikažejo medli kebri, ki za5no pojemati in crkati, jim sledijo ribe vse medle, hlastavo zajecnajo zrak, in začnejo konec jemati. Najpoprej crkajo raki, potem žabe, na to ribe roparice in slednjič karpi. Okoli lukenj se gonijo tropoma vrane in vrani. Pioti tej nevarnosti varuje le pomnoženje lukenj v ledu, pritok frišne vode in slednjiS prisiljeno ribljenje, da se še pogube reši, kar že ni poginilo. Pa tudi poleti se zamore zgoditi, da začn6 ribe kupoma konec jemati, posebno .e vsled velike vročine voda v ribnikn splahnuje, tako da 8e nekoliko dna suaiti počne. Rastlinske in živalske stvari postanejo plesnive in gnjile, kar je ribam pravi strup. Najrajše se kaj takega zgodi v ribnikib, v ktere priteka mnogo gnojnib delkov in gnojnice. Ribe plavajo tik pod površjena vode, zajemajo zrak in slednjič konec jemljejo. Obilen dež je v tem slučaju najboljši pripomoček ali pa tudi močen pritok vode posebno če je mrzla. Če vše to nič rie pomaga ali ni mogoSe, se mora pa ribiti. v Če so v kakem ribnikn ribe na tak način poginile, tak ribnik se mora iz nova obdelati. Imenitno je tudi pravilo, po kterem ne gre preveč rib v jeden ribnik posajevati. V prejanih časib se na to ni dosti porajtalo in mislilo se je, več rib, boljše je. V novejšem času so pa posebno v krajib, v kterih se z ribstvom v ribnikib pečajo, do drugega spoznanja prisli namreč, da še iz prenapolnjenih ribnikov ne le manjaih, ampak tudi nekoliko manj centov rib dobi. Na severnem Nemškem, kjer imajo veliko ribnikov in se z ribstvom mnogo pečajo, so prišli do skušnje da v dobrem ribniku na oral ne sme več rib priti kakor 160—200. V dobrem ribniku so karpi v 3. letu godni za prodajo, navadno pa še le v 4. letu. V male ribnike se sme razmeroma več rib devati, kakor v veče. V obče pa ni koristno v jednem in istem ribniku karpe različne velikosti in starosti vkup rediti. Biki marijahoferskega plemena se bodo od kmetijske družbe štajeiske piodavali 25. septb. v Mariboru in sicer po 30% nižji ceni, kakor so bili nakupljeni. To pa v povzdigo govejske živinoreje v Slov. Bistri.kem, Konjiškem, Slov. Gračkem in Mariborskem okraju, kolikor ga je na levem pobrežju Drave. Za te kraje 80 namreč ovi biki namenjeni in le posestniki iz imenovanih krajev zamorejo za nje dražbati. Vsak mora imeti pismen izkaz od župana, da je res posestnik in živinorejec iz omenjenih krajev. Vrb tega mora pismeno obečati, da bode bika skozi 1 leto na krave tudi drugih posestnikov spuščal za 30 kr., vendar le 1 krat na den; šicer ne dobi bika. — Marijahofersko goveje pleme se^prišteva planinski in hribovski živini in je na Štajerskem zraven murico-dolskega (Mttrzthaler) najbolj porajtaao. Ime je dobilo od Marijahofa ali Marijinega dvora, farne vesi blizo Neamarkta in Rndolfove železnice na Gornj. Štajerskem. Benediktinski samostan št. Lambiehtski ima ondi prelepo pristavo in najizvrstniša goveda marijadvorskega plemena. Tega plemena goveda so sploh velika, mes nata in močna na dobro postavljenih nogah. Dlaka je rumenkasta, kakor so žemlje, včasih tudi bela in svetličasta; glava je majbna z nekoliko obokanini nosom; rogovi so na zunaj in potem na vzgor zakrivljeni, ob koncu nekoliko nazaj obrnjeui, lepo gladki in okroglasti; usesa in očesa so pri| merno velika; smiček, jezik, nebo in ustnice imajo navaduo živo barvo, vrat je raren, kratek, širok in mesnat, kreželj močen in tenek; hrbet in križ i aven; život dolg, prsa precej široka in globoka, rep tenek z belim šopkom ob koncu ; parklji so rumeni, vime veliko. Marijadvorska goveda dajajo najbolj okusn o meso, čeravno so tudi s slabo polago še zadovoljna. Rastejo tako bitro, da že v 1 letu skoro dorastejo. Mlekarice so Marijadvorske krave jako pridne, za vprego pa menj sposobne. SmOd, pikec, zeleno in kislo gnjijenje je žraven hude !oče, ki je vinograde celih okrajev na več let poškodovala, najbolj krivo, da se je upanje ria bogato branje ali trgatev na Stajerskem znatno zmanjšalo. Tu pa tam bodo res imeli lepo branje ali sploh na Štajerskem ž njim le srednje kaže, med tem ko se drugod veselijo trgatve, kakoršne že dolgo niso imeli. Smod je dvojen, prvi se prikaže, kedar grozdje cvete, drugi pa nekoliko poznej. Ako nam- reč ob času cvetenja pogosto mrzel dež pada, se nježni grozdiči preveč razhladijo, pretekanje redil-  nih snovi se njim ustavi, kožica skrči; listki in  grozdiči se začnejo sušiti in naposled odpadejo.  To je prvi smod. Drugi pa se grozdja loti, ke- dar šo mu jagode že precej narastle. Letos je največ škodoval drugi smod, ker so se od 26. junija do sredine julija mrzle plobe menjavale s solnčnim sijanjem, kar je zavolj smoda najbolj nevarno. Sinod se spozna iz tega, da grozdiči postanejo medli in mlohavi, potem rujavi, subi in črni in padnejo na tla. Vendar vselej se ne pogubi ves grozdič, ampak le posamezni njegovi deli. Tudi na liatkih se spozna smod; ti se namreč ali popolnem ali deloma posušijo in poatanejo krbki, da njih veter v prab zmelje in popiha. Pikec je druga nevolja, ki po letu naše vinograde nadleguje. Kako da se pikec naredi, o tem so Jjudje različnega mnenja. Veudar resnico bodo najmanj zgrešili, kateri si pikec mislijo tudi kot pošeben nasledek mrzlih dežev, drobne toče in rane megle, če je potem naglo prisijalo vroee poletno solnce. Mrzla deževa kaplica, drobno točino zrno in meglina sraga, ki je padla na precej bolj toplo jagodo, 8tori, da 8e kožica skrči, največkrat tudi brž razpoči in majhne krastice naredi, ki se vsušijo in kot črne pike na dan sto pijo. Vsled tega ne more zadefa jagoda enakomerno zoriti, hranjuje v sebi le malo cukra in ostane sploh drobna in brez sočnjave. To je pikec. (Konec prihodnjič.) Sejmovi. 27. sept. v Svetincib. — 29. sept. na Vranskem, pri sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Mabrenbergu, v Cmureku, v Pilštanju, v Soštanjti in V Vržeju.