V Ljubljani, 15. marca 1906.
Leto X.
Štev. 1.
Bogu na cast. bližnjemu na pomoč.'
GASILEC
Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Pran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potrebi v
nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno.
IW\\«\\\\\\\\\\\\W\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\V\X\WX«V\\\\\\\\\\\\\V\\\\V\\V\\\\V\\\\\V\VV\\\\\>V.\\\\\\\\\\\\\\X\V
wvwwxv
Cesarska jubilejska ustanova avstro-ogrskih zavarovalnic v podporo ponesrečenih gasilcev in njihovih zapuščencev.
Tej, od več zavarovalnih društev leta 1873. ustanovljeni cesarski jubilejski ustanovi avstro-ogrskih zavarovalnic v podporo ponesrečenih gasilcev in njihovih zapuščencev je namen, resnično potrebnim in vrednim poklicnim ali prostovoljnim gasilcem avstro-ogrske države, kateri so v izvrševanju svoje službe zadobili težko bolezen, se pohabili ali ponesrečili, oziroma njihovim zapuščencem, dajati podporo.
Tisti, kateri hočejo imeti pravico do ustanove, se poživljajo, naj svoje prošnje poštnine prosto do konca meseca maja vsa-cega leta vpošljejo predsedstvu ustanove. Prošnja in vse priloge so koleka proste.
Prošnjam je priložiti sledeče priloge:
a) Izpričevalo načelnika gasilnega društva, da je oboleli ali ponesrečeni gasilec bil ud ali je še ud kacega domačega gasilnega društva,
b) zdravniško izpričevalo o načinu bolezni ali poškodbe kakor tudi o tem, da je dotičnik to poškodbo pri gasilskem delu zadobil,
c) izpričevalo županstva (ubožno izpričevalo) o potrebi in vrednosti prosilca, kakor tudi natančno njegovo bivališče.
Prošnje za podporo enkrat za vselej se zamorejo vsak čas vložiti in morajo biti opremljene z omenjenimi tremi prilogami, vsekako pa je želeti, da se tudi prošnje za podporo do konca meseca maja vsacega leta pri ustanovi vlože.
Prošnjo je nasloviti:
Slavni upravni odbor cesarske jubilejske ustanove avstro-ogrskih
zavarovalnic
Dunaj.
(Löbliches Komitee zur Verwaltung der Kaiser-Jubi/äums-Stiftung österr.-ung. Assekuranz-Institute
in Wien.)
Prošnje in priloge, sestavljene v nemškem jeziku, je vpo-slati do 24. inajnika 1906 zveznemu odboru (lahko tudi tajniku Troštu na Igu pri Ljubljani), da se odpošljejo pravočasno na svoje mesto, ker morajo biti vsaj 30. majnika na Dunaju.
Vodstvo zveze.
Vlil. avstrijski gasilski shod na Dunaju I. 1906.
Razvoj in napredek tehnike se vedno bolj in bolj popol-nuje in veča v vseh industrijskih strokah. Tudi v gasilstvu je toliko novih iznajdb glede popolnosti, da vzbujajo splošno pozornost. Da bo pa mogoče ogledati vse novejše pomočke v gasilstvu glede njih sestave, se je sklenilo napraviti ob VIII avstrijskem gasilskem shodu, ki bo na Dunaju od dne 5. do 9. septembra 1906, pod pokroviteljstvom Njega c. in kr. visokosti nadvojvode Frana Ferdinanda, razstavo raznovrstnih gasilskih pomočkov domačih in tujih firem.
Tem povodom bodo gasilci, ki jih bode gotovo na tisoče zbranih na Dunaju, imeli tukaj priliko, da si ogledajo najlepšo
razstavo raznovrstnih gasilskih pomočkov. Merodajni činitelji bodo sodili, kaj bi bilo za njihov kraj najbolj praktično, ter lahko tudi kupčije sklepali.
Na Dunaju seje osnoval posebni odbor za VIII. avstrijski gasilski shod, ki mu je naloga, da preskrbi vse ugodnosti za posetnike, kakor stanovanja, znižano voznino itd., tako da bodo mogli vpohiteti tudi manj premožni gasilci v cesarsko prestolnico.
Oujemo tudi, da misli več gasilcev s Kranjskega porabiti to ugodno priliko, da si popolnijo svoje znanje; zaraditega bomo naznanili pravočasno, kakšne ugodnosti nam bo najbrže dala južna železnica in kako se bo uravnalo bivanje na Dunaju, da ne bo preveč stroškov, ker bo posameznikom žrtvovati te stroške iz svojega žepa in ne jih nalagati že itak zadolženim društvom. Podrobnosti bomo pravočasno objavili, da ne bo nikakršnega dvoma.
Požarni poizkus v vzornem gledališču.
Tak poizkus je bil dne 25. januarja t. 1. popoldne v vzornem gledališču, ki ga je napravilo z državno subvencijo avstrijsko društvo inženerjev in arhitektov na obrežju Donave blizu Franc-Jožefovega mosta, ter je bil jako poučljiv.
Gledališče je zgrajeno po načrtih višjih stavbenih svetnikov Helmer in Feiner od tvrdke G. A. Wayß in drug in ima tretjino velikosti navadnih gledališč in je izdelano popolnoma v železnem betonu.
V	parter je vzidana svarilna stena, preko katere je v celi širini okno iz elektrostekla, ki tudi v vročini ne razpoka, in za njimi moremo brez nevarnosti opazovati vse dejanje.
Na tem prostoru so se sešli zastopniki gasilskih zvez; med njimi je bil tudi L. Stricelj iz Ljubljane. Požarni nadzornik Caitil je vodil požarni poizkus in je pojasnil vse dosedanje poizkuse, ki so se napravili in podal nastopni posnetek: 1. Dimne lopute na odru so najbolj vspešni varnosten pomoček, ki naj bodo čim večje in blizu slemena. 2. Dognalo se je, da je še vedno mogoče vztrajati v prostoru za gledalce, ker se isti, kakor tudi galerija ne zakadi, ako je nastal na odprtem odru požar. 3. Plin je najslabše svetilo, ker je pogasel vsled dima. Električna razsvetljava je dobro delovala in ima prednost pred vsemi svetili.
Po obhodu čez oder se je izvršil poizkus z ognjem, in sicer: a) neugodno pri zaprtih loputah, ne spustivši železno zagrinjalo (kurtimo) samo z navadnim napol napojenim zagrinjalom, b) ugodno z odprtimi loputami pri odprtem odru. Na odru je bilo nakupičenih več starih kulis zagrinjal in pohištva, ter s petrolejem namočenih krp. S petrolejem namočena skob-ljevina (oblanice) se je vžgala in v 17 sekundah je bilo vse v plamenu, gosti dim je napolnil prostor in plamen je švignil v prostor za gledalce. V trenutku odprla se je dimna loputa, železno pregrinjalo se je spustilo, da se vidi drugi ugodni poizkus. Gosti so se podali v prostor za gledalce, železno pregrinjalo se je dvignilo in dim, ki je od prvega poizkusa polnil prostor, se je razpodil v naglici proti odru in bilo je možno opazovati ogenj prav blizu, kako se je razširjal na odru, ne da bi opazovalce kaj nadlegovala dim ali vročina. Vse je napravilo vtisk velicega ognja v kaminu.
S tem se je dokazalo, da je ogenj na odru brez nevarnosti za gledalce, če so dimne lopute odprte. V tem primeru bila so vsa vrata parterja in galerije odprta, da je nastal prepih.
Dimne lopute, pet po številu, imajo velikost V2b m2 in po 0'5 m2 zavzemajo 1/i0 površja odra.
Vsi zastopniki so se izrekli pohvalno o teh poizkusih.
Redovne vaje.
Razložil Fran Barle.
(Dalje.)
Vaje v zboru.
Zbor imenujemo dve do štiri združene čete v eno redovno tvorbo (skupino). Temeljna postava zbora je dvored.
V*
NLDLDLDČ
6 korakov
NLDLDLDČ j NLDLDLDČ nldldldčinldldldč
NLDLDLDČ
1-
nldldldčinldldldčjnldldldčinldldldčj}®
P*	P3	t	t P,	Pi} 1 korak
P,
Čete se štejejo od desnega krila proti levemu in so tesno združene druga z drugo. Öetopoveljniki stoje en korak za sredo svoje čete, trobentači pa 1 korak za sredo zbora. Neuvrščeni udje in dostojanstveniki, kakor namestniki, tajniki, blagajniki, pobočniki, zdravniki itd. postavijo se na desno krilo, tako, da podaljšajo prvi člen.
Kadar zbor nastopi z godbo, postavi se ista šest korakov od desnega krila.
Pri pohodu v dvostopu ali četverostopu koraka godba na čelu in 6 korakov za njo vaditelj ali poveljnik zbora
. I
Godba
j 6 korakov V
4 koraki
Neuvrščeni
	/ i		
111	l|		
č		č	
L	D	1	d
L	D	1	d
L	D	1	d
L	D	1	d
L	D	1	d
L	D	1	d
N	C	n	č
L	D	1	d
L	D	1	d
L	D	1	d
L	I)	1	d
L	D	1	d
L	D	1	d
N	Č	n	č
Pi
itd.
* V = vaditelj, P, = četopoveljnik 1. čete, P, = četopoveljnik 2. čete, itd., 11 = trobentači.
1. Nastop.
Ce ni posebnih določil je najvišji in po službi najstarejši prisotni dostojanstvenik poveljnik zbora.
Na povelje:
«Nastop v red!»
nastopijo vsi udje v red, šarže po stopnji in šarži na desno krilo, nato jih vaditelj odšteje v toliko oddelkov, kolikor čet hoče napraviti. Za vsako posamezno četo velja pri nastopu to, kar je za vaje v četi določeno.
Kadar je preveč šarž, se uvrste najnižje med ude, če pa jih nedostaja, se uvrste najstarejši in sposobni udje na mesto šarž. Ce vaditelj ali poveljnik v dvoredu stoječemu zboru zaukaže poročanje, preštejejo četopoveljniki ude svoje čete ter se nato postavijo tri korake pred desnega ali levega krajnika (odkoder pride poveljnik) s poluobratom proti četi. Ko se mu približa poveljnik, veli četi k obratu glave, sam se obrne s čelom spred in pozdravi zase in sporoči poveljniku število udov pri-števši sam sebe. Po odhodu poveljnika se po povelju: «Premo glej!» in «Odmor!» poda na svoje mesto za četo. Trobentači stoje v redu tri korake za srednjo četo, in sicer tako, da levi trobentač krije zadnjega «levega» v četi.
2. Pozdrav.
Za pozdrav zbora velja to, kar je določeno za četo.
Povelje se glasi:
«Zbor v desno (levo) — glej!»
Po izvršenem pozdravu sledi povelje:
«Premo — glej!»
3. Pohod.
Vse spremene na mestu, hitrost in smer pohoda, čelnega, bočnega in prečnega, zavoje in protihode je izvesti na ista povelja, kakor v četi.
Dvored se zmeni na povelje:
«Zmeni dvored, v desno — v bok!
Stopa,)!»
Zmeno napravi vsaka četa zase, kakor je za četo določeno.
4. Zmena redovnih tvorb.
1.) Redovne tvorbe zbora so, kakor v četi: red, dvored, zastop, dvostop in četverostop, poleg tega pa še predel in razpredel. Povelja za spremeno so ista, kakor za četo in zbor jih v celoti izvaja tako, kakor posamezna četa Četopoveljnik stoji pri dvoredu, kakor že rečeno, en korak za sredo čete, pri dvostopu poleg prvega skupka, pri četverostopu poleg prvega četverostopa Pri četverostopu napravijo levi krajniki prve č'-te in desni krajniki druge čete četverostop; isto velja za leve krajnike druge čete in desne krajnike tretje čete itd. Trobentači pri dvostopu in četverostopu stopijo v zastopu tesno k četi.
2.) Predel in razpredel čet je nova redovna tvorba.
N
L
1
N L n 1
t
N L n 1
D
d
D
d
V
:/
L D 1 d
P,
L D 1 d
1’,
6 korakov
D L I)
d	I	d
P«
N
n
L D L D
L
1
L
1
L
1
L
1
D
d
Č
č
D C d č
D Č d č
I) Č
d č
6 korakov
Zbor je postavljen v predel, če četa za četo stoji v razdalji 6 korakov v dvoredu, v razpredelu, če stoji v razdalji več kot 6 korakov, običajno 10 korakov.
Trobentači stoje 1 korak za levem krilom srednje ali pa svoje čete.
A. Vaje v predela.
1. Pohod predela.
Pri pohodu zbora v predelu in razpredelu je krajnikom strogo paziti na to, da v določenem razstopu krijejo krajnike sprednjih čet.
2. Zavoji. Predel zavija z mesta na povelje:
«V desno (levo) zavij — stopaj!» med pohodom pa na povelje:
«V desno (levo) — z a vij !»
Iz zavoja v premo mer preidemo na povelje:
«V premo — mer!»
Pri zavoju v predelu na povelje prične zavijati v dolečeno stran le prva četa, ostale pa šele potem, ko dojdejo na mesto, kjer je zavila prva. Četopoveljniki druge, tretje čete itd. prišedši na mesto zavoja poveljuje:
«Zavij!»
in ko je četa v smeri sprednje čete:
«V premo — mer!»
3. Premena predela v razpredel.
V
J
N
N
n
N
n
N
n
L
1
L
1
t
L
1
L
1
D	L	D
d	1	d
P,
D	L	D
d	1	d
t	P,
D
d
D
d
L D 1 d
L
1
P*
D
d
L
1
L
1
L
1
D Č
d č
D Č d č
D Č d č
10 ali več korakov
D
d
C
č
a) Nazaj. Povelje:
«Razpredel, vzad — stopa,]!»
Prva četa ostane na mestu, ostale pa stopajo vzad, dokler četopoveljnik prišedši v določeno razdaljo ne veli:
«Postati — stoj!»
b) Naprej.
Razpredel še napravi naprej na povelje:
«Razpredel, prva četa — stopaj!»
Na povelje «stopaj!» prične z dolgimi koraki stopati le prva četa, ostale pa šele potem, ko so v določeni razdalji, na četopoveljnikovo povelje:
«Stopoma — stopaj!»
Ko je zbor v določeni razdalji, koraka dalje, dokler vaditelj ne poveljuje tega ali onega.
Premena med pohodom se izvrši na povelje:
«Razpredel — razstop!»
Vsak četopoveljnik razen prvega poveljuje svoji četi:
«Škrati
k o rak!»
Prva četa stopa v dolgem koraku Ko ima druga, tretja, četa itd. določeno razdaljo, poveljujejo četopoveljniki postopno:
«Dolgi — ko rak!»
4. Premena razpredela v predel.
če je zboru napraviti na mestu iz razpredela pravilni predel (6 korakov razdalje) velimo:
«Sestop — sto paj!»
Prva četa ostane na mestu, ostale pa korakajo dotle, da četopoveljniki prišedši s svojo četo v določeno razdaljo pove-ljujejo:
«Postati — stoj!»
Med pohodom se sestop izvede na povelje:
«Sestop prva četa škrati korak!»
Prva četa škrati korak, ostale pa korakajo z dolgim korakom, dokler ne dospo v predpisano razdaljo (6 korakov).
Na četopoveljnikovo povelje:
«Škrati — korak!»
skratijo tudi ostale čete korak. Ko so čete v pravilni razdalji veli vaditelj celemu zboru:
«Dolgi — korak!»
Ce vaditelj hoče, da se zbor ustavi in sestopi veli: «Sestop! prva četa — stoj!»
četopoveljniki druge, tretje čete itd. postopno poveljujejo svojim četam:
«Postati — stoj!»
5. Obrati.
če hočemo v predelu stoječ	zbor obrniti	na desno	ali
levo,	se to izvrši na povelje:
«četverostop! v desno	(levo) — v	bok!»
SzS	G	G	G	G	Q<
	G	G	C	O	
o	-	-	—	~	o
	b»	p G	p	p	
	G	G	G	G	Q<
	O	O	O	O	
a	—	-	-		o
	P	p	p	p	
	et-	G			*
a	G	G	G	G	Q<
	O	G	O	C	
a	-	-		-	o
	p-	p G 03	p	p	
a	G	G	G	G	Ck
	O	O	O	O	
B	-	-	—		(X
	p.	p .G	p	p	
in na povelje:
«V levo (desno) — s čelom!» preidemo v prejšnjo redovno tvorbo.
B. Premena dvoreda v predel.
1. Bočno.
Dvored spremenimo v bočni predel z zavoji ali z izpre-čitvami.
Na povelje:
cBočno v predel! V četi v desno (levo) zavij — stopaj!» se vsaka četa zavije zase za 90°. Če po zavoju nastane ne-
/
S
s
V
P4	P3	P2
pravilna razdalja med četami, je četopoveljnikom napraviti s poveljevanjem pravilno razdaljo (6 korakov).
Na povelje:
«Bočno v predel! Na desno (levo) vprek! Stopaj!» napravi vsaka četa to, kar je pri četi določeno za povelje:
«Bočno v	dvored, na	levo (desno]	vprek! Stopaj!»		
	M—►	m—►	■"*		
S	S	S	S		1 1 II 1 1 p*
Med pohodom se ta premena izvrši, kakor je določeno za posamezno četo, in sicer na povelje:
«Bočno v predel, na levo (desno) — vprek!»
Vsaka četa poišče s prinernim poveljevanjem pravilno razdaljo, tako da je zbor nazadnje v pravilni razdalji in v kratkem koraku, dokler vaditelj ne veli:
«Dolgi korak!»
2. Čelno.
Premena dvoreda v predel se izvede na mestu ali pa z mesta.
a) Za premeno na mestu velja povelje:
«Čelno v predel! Čete izven prve (zadnje), dvostop desno (levo) — v bok! Stopaj!»
Prva (zadnja) četa ostane na mestu, ostale čete pa na povelje «v bok!» napravijo dvostop na zaukazano stran in na «Stopaj!» z dolgimi koraki stopijo za prvo četo v določeno razdaljo, t. j. 6 korakov. Četopoveljniki prišedši s svojo četo
J
P*
j t t P,
12 i korakov
18 ! korakov
Pi
korakov
t t Pa P*
P4
na svoje mesto postopno poveljujejo.
«Postati — stoj !»
in potem
«V levo (desno) — s čelom!»
Spremena se more izvesti tudi v četverostopu.
Pri tem velja to, kar je povedano pri dvostopu. b) Za premeno z mesta velja povelje:
«Naprej čelno v predel! čete izven prve (zadnje), četverostop v desno (levo) — v bok!
Stopaj!»
Na povelje «v bok!» napravijo vse čete izven prve (zadnje), ki ostane v svoji stoji, četverostop v desno (levo) iti na povelje «Stopaj!» stopijo vse čete s prvo (zadnjo) vred z dolgim korakom v svoji smeri. Ko druga, tretja četa itd. dojde na mesto, kjer je stala prva četa, poveljujejo četopoveljniki postopno:
«V levo (desno) s — čelom!»
i
TT
l I I I
t t P,
Pl-4
«Prva četa, postati — stoj!»
ali pa:
«Prva četa, škrati — korak!»
Ko dojdejo ostale čete v dolgem koraku v predpisani razstop, vsak četopoveljnik postopno poveljuje:
«Postati — stoj!»
ali:
«Škrati — korak!»
C.	Premena predela v dvored.
1. Bočno.
Premene izvajamo z zavoji ali pa z izprečitvami. Preden se izvede premena predela v dvored, je najprvo skrbeti za to, da imajo čete toliko razstopa, kolikor ga rabijo za zavoj, odnosno za izprečitev. Pii zavoju z mesta velja povelje:
«Bočno v dvored, v četi v levo (desno) — zavij —
sto paj!»
P,
t t P.
P»
Vsaka četa zase zavije za 90° in tu se brez povelja ustavi in uravna po sosednjih četah.
Pri premeni med pohodom velimo:
«Bočno v dvored, v četi v levo za vij!»
Vse čete prišedši v dvored stopajo s kratkim korakom v premi smeri, dokler vaditelj ne veli:
«Dolgi — ko rak! •
Za premeno predela v dvored z izprečitvijo velja povelje:
a)	pri premeni z mesta:
«Bočno v dvored, na levo (desno) vprek! — Stopaj!»
P,
11 P,
cc
cu
N*
P,
Na povelje «vprek!» napravi v vsaki četi istoimenski krajnik v prvem členu poluobrat na levo (desno) ostali udje pa četrt obrata. Na povelje »Stopaj!» izven krajnika, ki je napravil poluobrat, stopi vse z dolgim korakom ter stopa, kakor je za četo določeno, v zaukazani dvored.
b)	pri premeni med pohodom velja povelje:
«Bočno v dvored, na levo (desno) — vprek!»
Istoimenski krajnik namestil s poluobratom pride s kratkim korakom v novo smer ter potem s kratkim korakom stopa v novi smeri. Ostali udje prišedši v dvored, skratijo korak, in skratkim korakom korakajo, dokler vaditelj ne poveljuje tega ali onega.
2. Čelno.
Za čelno premeno velja povelje:
«(3 e 1 n o v dvored, čete izven prve četverostop v levo (desno) — v bok! Stopaj!»
P*
tt P,
P,
Prva četa ostane na mestu, vse druge pa napravijo na «v bok!» četverostop in na «Stopaj!» stopijo z dolgimi koraki v premo smer. Ko čete dojdejo postopno tako daleč, da imajo prostora za dvored, poveljujejo četopoveljniki postopno:
«V desno (levo) — s čelom!»
in ko dojdejo v črto prve čete, poveljujejo:
«Postati — stoj!»
D.	Premena četverostopa (dvostopa) v predel.
1.	Bočno.
Premena četverostopa v predel se izvede med pohodom na povelje:
«Bočno v predel, v levo (desno) — s čelom!»
i
rd	^	^	no	-o
+■	c*	K>	-
Na povelje «s čelom!» napravi prva četa dvored na zaukazano stran in koraka z dolgimi koraki v novo smer, ostalim četam prišedši na mesto, kjer je napravila prva četa dvored, postopno poveljujejo četopoveljniki:
«V levo (desno) — s čelom!»
Da se doseže pravilni razstop v predelu, ki je postopno nastal, veli vaditelj :
«Prva četa, postati — stoj!»
ali pa:
«Prva četa, škrati — ko rak!»
Čctopoveljnikom se je vesti tako, kakor je za sestop pre- • dela določeno.
Pri stoječem četverostopu ali dvostopu napravi na povelje «s čelom!» prva četa dvored v zaukazano stran in na povelje «Stopaj!» stopi z dolgimi koraki v novo smer. Ostale čete na povelje Stopaj! stopijo z dolgimi koraki v premo mer in dvored napravijo postopno, ko dojdejo na mesto, kjer je napravila dvored prva četa, na četopoveljnikovo povelje:
«V levo (desno) — s če lom!»
Za uravnavo predela veljajo znana določila.
2.	Čelno.
a)	Premena se izvede na mestu na povelje:
«Čelno v predel, v desno (levo) zavij — stopaj!»
jt t P2
Pn
Pi
Pi
Po
p,
p,
Zavoj napravi vsaka četa zase po znanih določilih.
b)	Za zavoj med pohodom velja povelje:
«Čelno v predel, v desno (levo) — za vij!»
Tudi za ta zavoj veljajo določila za zavoje v četi.
Za pravilni razstop v predelu je skrbeti četopoveljnikom porabljajoč vedno za to določena povelja.
3.	Izprečitve.
Premena se izvede na mestu na povelje:
«Čelno v predel, na levo (desno) — vprek! Stopaj!»
Na povelje «vprek!» desni krajniki ostanejo na mestu vse ostalo pa napravi četrt obrata na zaukazano stran. Na povelje «Stopaj» stopi vse po določenem redu v dvorede, od-uošno v predel. Za pravilni razstop je skrbeti četopoveljnikom.
Pi
Pi
t t P2
P3
P*
Za izpremeno med pohodom velja povelje:
«Čelno v predel, na levo (desno) — vprek!
Desni (levi) krajniki skratijo korak, vsi ostali udje pa se vedejo, kakor je že opisano. Po izvršeni premeni stopajo čete s kratkimi koraki, dokler se ne veli
«Dolgi — korak!»
E.	Premena predela v dvostop ali četverostop.
Iz predela preidemo v dvostop ali četverostop na povelje: «Dvostop (četverostop) spoji, v desno — v bok!»
Vsaka četa napravi dvostop ali četverostop ter se spoji z drugimi četami na ta način, da se prvi četi priklopi druga, drugi tretja itd. Pri četverostopu leva krajnika prve čete in desna krajnika druge čete itd. napravijo četverostop. Smer pohoda je ista, kakor je bila v predelu.
I
Pi
Pl	
	
t t P2	
	✓
P,	
	✓
P2
t
t
Pri premeni na mestu se po obratu poveljuje: «Stopoma — sto pa j !»
če hočemo napraviti v enem ali drugem slučaju namestu predela razpredel, treba je v dotičnem povelju zamenjati le besedi, vse drugo pa ostane neizpremenjeno, na pr.
«Bočno v razpredel, v desno zavij — stopaj!»
Premene redovnih tvorb v razpredelu so toraj iste kakor v predelu in tudi izvajajo se na isti način kakor v predelu.
(Konoc prihodnjič.)
Avstrijska državna gasilska zve2a.
Dne 25. januarja 1906 je imela avstrijska državna gasilska zveza svojo sejo na Dunaju. Zastopane so bile sledeče deželne gasilske zveze: nemška gasilna zveza češke, Koroška, Kranjska po načelniku ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva Lj udevitu Stricel j nu, Moravska (nemška), Nižje Avstrijska, Gornje Avstrijska, Salcburška, Štajerska in Tirolska, dalje poveljnik dunajskega poklicnega društva Edvard Müller in častni načelnik Reg. Czermack. Po pozdravu od strani načelnika K. Schneeka, povabil je poveljnik Müller vse navzočnike, da se popoldne udeleže požarnega poizkusa v nalašč napravljenem gledališču (Modelltheater).
Razgovarjalo se je o ustanovitvi častne svetinje za gasilce, ter sklenilo napraviti peticijo o premcmbi pravil za podelitev te svetinje, osobito kar zadeva kolkovanja prošenj. Na znanje se je vzelo računsko poročilo in podal absolutorij.
Razpravljalo se je o bodočem VIII. gasilskem shodu, in kako bi se omogočila čim večja vdeležba, ter se ob enem določil dnevni red za glavno zborovanje in vdeležbo gasilske razstave.
Deset zapovedi v prevdarek in ravnanje tistim, ki se hočejo obvarovati ognja in njegovih posledic.
i.
Grška pravljica pripoveduje, da je Prometej, sin Japeta, delal prve 1 judji iz ila in da jih je po Ateni, hčeri Zevsovi, oskrbel z živim odemom. Ti prvotni ljudje, dasi so bili duševno nadarjeni, so bili neomikani — nedostajalo jim je ognja. Zevs ga jim je zabranil. Končno se jih je usmilil Prometej. Ukradel je v Olimpu nebeški ogenj, ter ga prinesel na zemljo. Sedaj
se je pričela človeška omika. Prometej je bil za svoj čin močno prikovan na Kavkaz z verigami, kjer je orel kljuval njegova vedno rastoča jetra. Herkul je oprostil trpina iz spon in Prometej je bil izbran za zaščitnika omike. Tako pripoveduje grška pravljica. In res, ognja človek ne more pogrešati, povsod ga potrebuje in brez njega bi bil še dandanes na najnižji stopnji omike. Zatorej pravi pesnik:
Koristna ognja je oblast, ko človek Čuva njeno rast, in kar napravi, kar stori, je dar nebeške te moči.
Ali strašna more postati ta «nebeška moč». Utrga se iz svojih spon; «narave prosta hči» postane tolovajka; mesta spremeni v prah in razvaline, vasi uniči, često gleda človek svoja dela pokončana in uničena. Kakor Damoklejev meč visi nevarnost ognja nad našimi glavami Škrtaje leti blisk, ta mogočna električna iskra na zemljo, tam razdene mogočno drevo tu vžge poslopje. Ogenj se razširi na bližnja poslopja. Proti temu ni varstva, ni obrambe, toraj se je treba ravnati po zapovedih, ki podajajo proti ognju in njegovim posledicam, vsaj nekaj obrambe.
Prva zapoved se glasi:
Imej vsa svoja poslopja in premoženje, katero lahko ogenj uniči zavarovano pri priznano dobri zavarovalnici.
To ni samo dolžnost do države nego tudi do družbe, oba stremita za vzdrževanjem posestva. Država ni zmožna po slopij vseh državljanov varovati proti požaru, oziroma po-gorelcem povrniti imetje, zato so nastale zavarovalne družbe, ki jim je naloga nadomestiti vrednost po požaru uničenega imetja. Z vsakim zavarovanjem prevzamejo zavarovalnice dolžnost, da riziko, ki obstoji v tem, da lahko pogori jutri en zavarovanec in ž njim še deset drugih in zavarovalnica mora takoj poplačati škodo. Zavarovanec plačuje za to zavarovalnici znesek premijo — zavarovalnino, ki se ravna po odstotkih zavarovanega zneska. Pri nas je zavarovanje v rokah delniških družb, ki zahtevajo primerno visoko odstotnino, povprečno po 30 do 35 h za vsacili 100 K; v nekaterih sosednih državah je odstotnina manjša in merodajni činitelji naj bi tudi pri nas kaj ukrenili, da se zniža, saj imajo zavarovalnice, oziroma delničarji, lepe dohodke.
Zavarovati je vselej pri dobri zavarovalnici. Kako se pa ta izpozna? Da dolgo častno deluje, kar dokazujejo nje letni računski zaključki. Starejši zavarovalnici gre prednost pred mlajšo, dokler se ni nje solidnost dodobra izkazala. Tu ni gledati na par vinarjev, ki se jih plača kot višjo premijo, ker stara zavarovalnica tudi pri cenitvi škode ne gleda toliko na vsako malenkost. Čim strožja je zavarovalnica pri sprejetju zavarovanca, tem bolje je za slednjega. Poznati je prav dobro pravila zavarovalnice, ki so pridejana vsaki knjižici, kdor pravila pozna, ognil se bode lahko nastalim prepirom, da celo sodnijskim stroškom Pri zavarovanju naj se strogo gleda na to, da se zavaruje pravo cenilno vrednost poslopja, nikdar pa ne previsoko, dasi v tem greše nekateri brezvestni uslužbenci zavarovalnic, da si malo več prizlužijo. Po požaru se škoda ceni in plača le po pravi vrednosti; izgovor je ničev, češ, «saj je bilo za več zavarovano». Zato naj se vsa poslopja dodobra premerijo po dolžini in širini, da ne bo potem pomot in nepotrebnih protestov.
II.
Bodi previden^ z ognjem in lučjo, obvaruješ se nesreče. Pregovor pravi: «Čuvan ogenj hrani, nečuvan odstrani.» Neverjetno je skoro, človeka prehaja zona, ko vidi kako se tu in tam ravna z ognjem. Čuditi se je, da ni še več nesreč. Še danes bi bilo prav, če bi nočni Čuvaj pri svojih obhodih klical: «Varujte ogenj, varujte luč», kakor je klical v preteklih časih običajno, čestokrat ravnajo odrasli tako neprevidno z ognjem, da jih je treba svariti. Na posvarilo čujemo zaničljiv odgovor: «Saj nisem majhen otrok, da bi ne vedel, kaj delam. Saj se ne bo tako hitro kaj zgodilo!» In večkrat zadostuje iskra, ki povzroči velik požar — nesreča hitro pride. Zato mora vsakdo, ki mu ni le za svoje nego mu je tudi imetje bližnjika drago in milo — čuvati ogenj Vse se mora odstraniti, kar bi lahko bilo povod požaru. Poškodovani dimniki ali tudi, če so v slabem stanju, so vzrok požarom. Treba je toraj pri dimnikih posebno
vestno paziti, ne samo, da so snažni, temveč tudi da nimajo razpoklin. Velikokrat so tudi kurišča v hišah slaba; tu se veliko greši, osobito pri postavljanju železnih peči, ki se postavljajo večkrat preblizu sten ali preprog. Tudi peči je treba snažiti, pepel in saje pa shranjevati v negorljivih posodah, ki imajo tudi železen pokrov. Osobito je paziti na šotni pepel, ki tli posebno dolgo časa. Najbolje je, če pepel vselej polijemo, preden ga vržemo na smetišče ali gnojišče, to je, zanesljivo se moramo prepričati, ali je res pepel pogasnil ali ne, ne pa ga v nemar metati na gnojišče, kjer se lahko vname, osobito če je ozračje vetrovno.
Previdnost je potrebna pri žveplenkah ali vžigalicah. Spravljati jih je tako, da ne morejo otroci do njih. Otroke je, pač treba zmlada učiti in strogo privaditi, da ne jemljo žveplenk v roko; če beseda ne pomaga, naj poje šiba. Veliko nesreč bo izostalo, saj beremo vedno o požarih, ki se jih zakrivili otroci, ki so se igrali z žveplenkami. Žveplenke niso igrača za otroke.
V	prešnjih časih ni bilo take udobnosti za kuritev nego dandanes, ko imamo žveplenke. Ako se ozremo v stare čase, ne najdemo ljudstva, ki ne bi si znalo napraviti ognja. Že narava sama daje človeku ogenj: tresk, ki pride iz oblakov, v izbruhu ognjenikov itd. Ti izviri ognja pa niso ravno dobro porabni. Človek je pa iznašel pomoček, da si z njim napravi ogenj kadarkoli. Stari ljudje so bili dva kremena drug ob drugega in so s padajočimi iskrami vžigali les ali gobo. Kakor pripoveduje Plinij starejši je to vkresavanje ognja baje izumil Pyroda, Rimljani so delali ogenj tako, da so drgnili les ob les, kakor delajo divjaki še dandanes. Grki in Rimljani so umeli vžgati lahko gorljive predmete s kovinskimi ubočenimi zrcali. Sele pozneje so pričeli rabiti jeklo, kresilni kamen in žveplene niti, da so napravljali svetel ogenj. Električna vžigala je izumil v Bazlu 1. 1770. Fürstenberg in 1780. Ehrmann v Stras-burgu, ki so pa prišla malo v poštev. Pri njih se je vžgal vodenec z električno iskro. L. 1823. so prišla prva kemična vžigala v promet, in sicer najprej na Francoskem. L. 18S5. so se pa začela vobče porabljati današnje žveplenke. Ker je pa pri teh žveplenkah smrad žvepla neprijeten in ima fosfor celo strupena svojstva, poizkušalo se je napraviti žveplenke brez žvepla in fosforja. Tudi to se je posrečilo kemiku Böttgerju v Franko-brodu na Menu 1. 1848. Iznajdba pa ni dobila odmeva. L. 1858. je pričel izdelovati Šved Lemaström te žveplenke pod imenom: «švedske^ vžigalice» in našle so pot po svetu in se začele porabljati. Žveplo nadomešča pri teh žveplenkah parafin ali stearin, fosfor pa klorokisli kali. Na škatlici je drgnilna pločica iz fosforja, lesa in drugih zmesi. Ali te žveplenke nise še tako cene, da bi našle vstop v vsako hišo, toda zaradi varnosti proti ognju naj bi se rabile Splošno.
Kjer se nahajajo lahko vnetljivi predmeti, kakor v delavnicah, šupah, hlevi h in skedn jih, je kajenje strogo prepovedati. Tu se dogaja ravno največ napak. Sam gospodar pohaja take prostore s pipo v ustih in se potem čudi, ako se po noči ali po dnevi pokaže na strehi rdeči petelin. Da so njegovi uslužbenci posnemali njega, pa so bili manj previdni, to je pač pozabil. Na podih in v hlevih spi navadno moška služinčad. Po noči prihajajo hlapci domov s smodko ali pipo v ustih; napravljajo luč, vržejo pri tem brez pomisleka žveplenko, ki še tli, na tla, in kmalu nato je poslopje v plamenu in nihče neče vedeti, kako je nastal ogenj. Sreča je, ako ni bil človek v pogibelji. Na podu in v hlevu se mora rabiti dobro zapirajoča svetilka (laterna), ki pa ne sme biti brez šip, kakor se čestokrat vidi Svetilko je snažiti in nalivati vedno po dnevu, to bodi prav jutranje delo posjov, ker se ne ve, kdaj se jih rabi in ali bo časa jih opraviti. Žveplenke se večkrat nosijo prosto v telovniških žepih, kjer je tudi kaj denarnega drobiža; zaradi drgnenja ob kovino se iste vnamejo in obleka začne goreti. Petrolej in posode z lahko vnetljivimi tekočinami naj se spravljajo previdno, da otroci ne pridejo do njih, ali nikdar ne k pečem, v katerih se kuri. Previdnosti je tudi treba pri snažitvi obleke z bencinom.
Laiiko bi še našteli veliko primerov, kako nastane ogenj vsled nepazljivosti. Pazimo vedno skrbno na ogenj in luč v liiši inv v vseh druirih poslopjih.
Sola naj deluje na to, da otrokom o raznih prilikah, in teh je pač mnogo, dopove, kako nevarno je neprevidno rav-
nanje z ognjem. Večina otrok se bode vedela ravnati, osobito, če se jim tudi povedo vzroki tega ali onega požara. Otrokom ostanejo nauki, ko že zapuste šolo, še vedno v spominu in se tudi ravnajo v življenju po njih.
Novice.
Zveznim gasilnim društvom smo razposlali začetkom meseca januarja v izpolnitev «Izkaze» za moštvo, da jih popišejo. Da se je vstreglo večkrat izraženi želji, priložile so se za pošiljate v udnine «poštne položnice», ker je zveza v ta namen pristopila k čekovnemu prometu c. kr. poštne hranilnice. Načel-ništva zveznih gasilnih društev se opozarjajo, da dopošljejo «Izkaze» in vplačajo pravočasno malo letnino.
O zadevi častne svetinje za 25 letno službovanje je c. kr. linančno ministrstvo z odlokom z dne 24. januarja 1906, št. 181, določilo, da morajo biti dotične prošnje kolkovane s kolkom za eno krono. Gflede te odločbe se je osebno inter-peliralo finančnega ministra in priporočalo odpravo kolkovne dolžnosti. Ali se bo kaj ukrenito glede tega ali ne, nam še ni znano.
Nova gasilna društva so se ustanovila v Zgornji Šiški, Predosljib, Hotederšici, ki so pristopilu tudi k zvezi, kakor gasilna društva v Dravljah, Spodnji Idriji, Hrušici, Dupljah, St. Jurju pri Grosupljem in Poljanicah. Dalje so se ustanovila gasilna društva v Črnem potoku, Spodnjem Skrilju, Sori in Sorici, snuje se ono v Maverlu. Vseh gasilnih društev je sedaj na Kranjskem 160, med njimi 3 tovarniška Le naprej za korist deželanov.
Zadnji čas je vodstvo zveze dovolilo podpore naslednjim ponesrečenim gasilcem: Mihu Srpčiču v Cerkljah 40 K, Francu Petriču na Škofljici 20 K, Jakobu Toniju na Škofljici 10 K, Jožefu Šifrerju v Stražišču 30 K, Antonu Jenku v Ježici 15 K, Vinku Koritniku v Leskovcu 30 K, Janezu Černetu v Gorjah 13 K, Valentinu Malovrhu na Vrhniki 50 K, Lovru Krivcu v Hrušici 30 K in Simenu Mihelčiču v Kropi 25 K.
Spomladi bo gasilski shod v Kočevji za tamošnja gasilska društva.
Pri velikem požaru na Savi pri Jesenicah, ponesrečila sta prav opasno Anton Svetina, član gasilnega društva jeseniškega, in Lovro Krivec, član gasilnega društva v Hrušici. Svetino so morali prepeljati v deželno bolnico, a Krivec se zdravi doma.
Na razna vprašanja odgovarjamo, da izidejo Fran Barle-tove «Redovne vaje», ki jih priobčuje «Gasilec» v posebni knjižici, proti zmerni kupnini.
Priporočila je vreden za izdelovanje šlužbenih in paradnih oblek krojaški mojster Andrej Lombar v Zgornji Šiški. Njegovo delo je solidno in prav ceneno. Kjer ni domačih dobrih krojačev, naj se obrnejo načelništva gasilnih društev do imenovanega mojstra; zadovoljna bodo.
Tvrdka Feliks Urbanc v Ljubljani preskrbuje za gasilce platneno in sukneno blago po prav zmernih cenah. Vzorce pošlje brezplačno; pri večjem odjemu in točnem plačilu se cene še nekoliko znižajo. V zalogi ima razno sukno, tudi najfinejše kakovosti.
I. Koriije-aVNtrifMkA naprav« gasilnih orodij in oprnve
Konrad Hosenbauer
■v Linča (G-or. _<£>-,vstrijslco)-
Sesalne brizge vsakega sestava.
Strešne, kljukaste, vtikalne in mehanične pomikalne lestve. Vsakojaka oprava za plezalce in šarže.
Razsvetljevalne priprave in glasbila.
Sanitetne epiave in diame Icxlxilce.
Izvrstne konopne cevi ncpiekosljive dobrote.
Cenilniki zastonj in poštnine prosto. Olajševalni plačilni pogoji.
g5^Jr==ir=J[==Jr=Jr=it=ir=Jr=Jt=lr=z=ii=3T=i
h;f ¥ vi VI Wili M ¥ Ma MMi',1 /rt' V	rrrrri	i'Vrr i 1'r r ri' i.'■	V 'r i,mil
Ces. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnic, cevij iii ognjegasilnih predmetov, prva moravska tkalnica cevij in pasov
R. A. Smekal
v Czechu pri Prostejovu podružnice: Zagreb-Praga-Smich o v
odlikovan
s** 1IÜ «veti rij ti m i , častnimi diploniHmi i. t. d. priporoča se za nabavo vsakojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov i. t. d., kmetijskih strojev, peronospora-brizgalnic po najnižji ceni
kakor v lastni mehanični tkalnici tkane cevi najbolje vrste
po zdatno znižanih cenah.
Postrežba je točna in solidna, pod ugodnimi plačilnimi pogoji na obroke. — Jamčenje za brizgalnice 5 let.
S spoštovanjem Podružnica R. A. Smekal — Zagreb.
Jamstvo 5 let.	Jamstvo	5	let.
C. kr. privileg.
tvornica brizgalnic, črepalnic in drugih strojev
R. CZERMAK-A
v Toplicah (Češko)
dobavlja
brizgalnice vsake vrste, hidrofore in vse drugo ognjegasilno orodje.
Najugodnejši plačilni pogoji.
40°/,
O
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgaluicah naj novejšega zistema in prenosom ravno-teža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903., izumitelja in tvorničarja
R. A. Smekala
iz SmictLova.
Podružnica Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno- in dvomlazno 30 do 35 iii mlaza.
Skladišče vseh gasilnih potrebščin.
Tticli na obroke.
S spoštovanjem
podružnica R. A. Smekal.
Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — Natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.