Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din,
DELAVSKA POLITIKA
Izbaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračaio. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 91.
Sreda, 15. novembra 1933.
Leto Vlil.
Petnajstletnica — jubilej.
Mnogo pišejo in govore o petnajstletnici nove svobode in koncu grozovite svetovne vojne.
»Nikdar več vojne in svoboda na-roda<
je bila zadnja parola pred polomom evropskega imperialističnega militarizma. Zakaj? Vojna je izčrpala in uničila vse, kar je mogla. Zmagala je ena »gospodarska« špekulacija, druga pa podlegla. Konstituirale in preosnovale so se nove in stare dežele in države »svobodno«. Uvedle so razmeroma široko demokracijo ter ustvarile predpogoje za demokratični in socialni razvoj novih in reorganiziranih političnih edi-nic. Recimo, lep začetek. Toda svoboda, demokracija, kaj to; to je bila krinka. Zakaj, aanes sta svoboda in demokracija tako oklevetani, da bi nas moralo biti sram, če se spomnimo na takratni položaj in takratne prisege.
V	Nemčiji ni svobode, ni je v Avstriji ni je na Poljskem, na Ogrskem, ne da bi naštevali dalje. Povsod rožljajo z oboroževanjem. Ali morda za-raditega, ker stoje na stališču »nikdar vec vojne« ali ker hočejo s tem izvesti in utrditi »sodelovanje med narodi«? 1 o ne bi bilo logično. Logično pa je, da bi smeli slaviti to petnajstletnico
samo delavci, samo iskreni prijatelj demokracije in sodelovanja med narodi, ki so ostali zvesti pred petnajstimi leti razglašenim načelom.
Torej nazaj k idealom, ki so edino primerni, da prineso narodom zdrav razvoj in človeško dostojanstvo!
. Ob petnajstletnici S|nrti Viktorja Adlerja
Avstrijski režim ne pozna pietete do pokojnikov.
žilo zast*30*0’ dne 1!' m' pol°" stranke i °^Vo socialno-demokratične +.,rp nn,;11 0rganizacije v Favoritu, ka-
"iegov gSPnik bil •Jtdler’ ve,nec 1a
šču. Adler ii km du"a]ske™ P.okoPa!'-
,]e bil ustanovitelj m vodi-
nrvi zunan?ega delavskeSa g‘bania in P , U11anji minister republike. Zato
lf fei Pr|liki romalo tisoče in tisoče delavstva na pokopališče. Toda vhodi na centiamo pokopališče so bili zastraženi in vsi vhodi zaprti. Ob treh Popoldan je dospela deputacija z ven-ccm, ki jo je straža spustila na pokopališče pri stranskih vratih. Deputacija je odšla k Adlerjevemu in Pernerstor-^rjevemu grobu. Ob grobu je govoril j^i državni kancler republike dr. Ren-kel'. preProst nagovor, v katerem je re-
uj1’ Viktor Adler, si avstrijsko de-\ztr °, Zedittii Pr'segaino Ti, da bomo sjVua|a . v *e,n edinstvu. Ti si delav-ga,n0Py.!)0r‘* socialno svobodo. Prise-2oPe* • s‘ bomo socialne pravice Us<anov|fjV°*cva*' 'n soc‘a'no državo
stov in°H Sroba je stala kopa pobara dePutaciia.
Delavstvo
krematorijeVo • se ie zbralo tudi pred žence pre«^1'11. tud' od *ain so udele-nifestacijah ’Jr' pietetnih ma-°seb, češ, J/. Policija zaprla par sto monstrirati \ So hoteli politično de-in reda. Mnojj?-L ~ °grožania miru z globo in nnu ic bi,° kaznovanih , P oljskim zaporom.
1 ac hvaležnncii -r	ti
sti ki	To	so	namreč	ti-
demokratično obijko!S*anOV'*' in ji da”
Zmage delavske stranke povzročajo angleški vladi skrbi.
Dogodki v Angliji prav jasno dokazujejo, kako nespretno se je predsednik vlade Macdonald predal v službo angleškim konservativcem. Zapustil je delavsko stranko ter postal predsednik konservativne vlade, meneč, da bo v mednarodni politiki dosegel z njimi uspehe na svetovni gospodarski, kakor tudi na razorožitveni konferenci. Toda na Angleškem se vodi konservativna politika. Bogati Angleži, ki vodijo angleški imperij varujejo predvsem svoj prestiž. Vsa ta politika pa angleškemu narodu ne ugaja, zato smo videli pri zadnjih volitvah znaten preokret na levo.
Volitve poslancev so bile v Fulha-mu in Kilmarnocku. V Fulhamu je zmagal delavski kandidat z ogromno večino, v Kilmarnocku pa je leta 1931 dobil Macdonald 21.800 glasov, sedaj pa samo 12.500. To se je pa zgodilo, j ker so poleg delavske stranke kandidi-| rali tudi neodvisni (oboji so dobili ! 17.500 glasov). Naravnost sijajno pa je uspela delavska stranka pri občinskih volitvah, kjer je pridobila 242 novih mandatov.
Stvar je pa taka. Kdor se maže z jalovimi kompromisi, je slabič. In če je napravil en korak, ni več daleč, da na-
pravi drugega, tretjega itd. Tudi Macdonald ni boljši.
Angleška vlada se je jela bati pre-okreta na levo. Zato je sklenila, da ustanovi poseben »nacionalni« odbor, ki bo propagiral vladno politiko med narodom. Tudi Macdonald se udeleži tega »nacionalnega« odbora, dasi narod, zlasti delavska stranka obsoja politiko angleške vlade. Angleškemu zunanjemu ministru celo očitajo, da je on sam kriv poloma razorožitvene konference, on je tudi kriv, da pada prestiž Društva narodov, ker je služil preveč Franciji.
Propagandni odbor namerava predvsem zagovarjati indijsko politiko in pospeševati stanovanjsko politiko. Novih hiš hoče vlada zidati 1 in pol milijona, strokovnjaki pa pravijo, da je to le pesek v oči, ker je v Angliji tri do štiri milijone tako slabih hiš, da je iste treba podreti.
Celo stari Lloid George pravi, da je Anglija kriva, če je Nemčija izstopila iz Društva narodov.
Tako se maščuje nenačelnost in nelogično bratenje politikov. Propagandni odsek Macdonalda in konservativcev ne bo rešil.
Volitve v Nemčiji.
Za procesom v Lipskem zaradi požiga parlamenta so nemške volitve največja komedija, ki jo beleži zgodovina. Nihče ni pričakoval drugačnega rezultata, ker če bi pri volitvah prebivalstvo oddalo oddvojeno mnenje kakorkoli, se ta pojav da zabrisati v komisijah, kakor že vemo na tak ali tak način. Ne moremo namreč pričakovati, da bi diktatorski režim kazal slabe strani svojih akcij, če bi bile tudi resnične.
Prebivalstvo je poleg tega moralo voliti. S silo so gnali ljudi na volišče.
V	koncentracijskem taborišču Wustho-fen je bilo 88 volilcev in je od teh volilo 79 (?) za režim. Kdor veruje, da so te izmučene in trpinčene pare dale svoje glasove iz »prepričanja«, mora biti bedak.
Z dunajskega republikanskega slavja.
Dunajski socialni demokrati so pričeli točno ob desetih dopoldne z izpre-vodi po vsem mestu ter so hoteli priti do Ringa. Socialni demokrati niso hoteli izzivati, pokazati pa so hoteli, da so jim svete one stvari, ki jih krivoprisežni mogotci sabotirajo. —
Policija je seveda brutalno nastopala. Med drugimi je odvedla na policijo tudi Frica Adlerja in dr. Rennerja, ki jih je pa morala izpustiti. Spomenik republike je bil zastražen in ni smel nihče do njega, ker je režim hotel pre-| prečiti poklonitev delavstva spomeniku.
O lakoti v Rusiji.
»Slovenija« z dne 10. t. iti. piše*
»Ukrajinci umirajo za lakoto, kriči svetovni tisk in po Evropi se ustanavljajo odbori za pomoč gladujočim. Organiziranja teh odborov so se n. pr, na Dunaju udeležili tudi zastopniki narodnostnih manjšin v Rusiji, in sicer: Nemcev, Poljakov, Romunov, Grkov, Srbov, Čehov, Židov, Armencev in Madžarov. 1 ako smo brali. Ttudj§ smo že brali v nekaterih listih, da je lakota tako huda, da so se že dogodili primeri kanibalizma. V ameriških kapitalističnih listih pa objavlja prav ta čas svoje vtise s potovanja po Rusiji bivši senator in guverner v Kansasu, Henry J. Allen. Moža poznajo posebno kansaški rudarji (nned njimi je mnogo slovenskih priseljencev), ki iih Je Allen v mnogih stavkah preganjal s svojim industrijskim sodiščem. Takemu možu potemtakem lahko verjamemo, kar piše o Rusiji. Marsikaj graja in hudo napada, zgraža se nad zatiranjem vere v Rusiji, ko pa govori o potovanju po Ukrajini, pravi, da je
našel res mnogo siromašnih kmetov, kakor jih ima tudi Evroipa ali Amerika, lakote pa da ni opazil. Potoval je svobodno, brez uradnega tolmača. Srečal je tudi nekega popa ter ga vprašal, ali je kdo v okolici umrl za lakoto in ali so že koga ubiti ter pojedli. Pop je odkimal, o<b vprašanju glede ljudožrstva pa se je tako zgTozil, da se ije brž pokrižal. Ali eno v e članke objavlja ves veliki ameriški tisk. V Rusiji se ie mudil letos poleti. Zdaj lahko izberemo: ali verjamemo pomožnim odborom v Evropi ali Alleinu, ki je iskal kanibalov na ,licu mesta’ v Ukrajini.«
Tako poroča o »ukrajinski lakoti« nasprotnik delavstva in gotovo v bistvu tudi nasprotnik ruskega režima. Iz minulih desetletij, to je še pod carsko Rusijo, so tudi umirali milijoni ljudi v Rusiji, kadar je zajela kake po-
Uradno javljajo iz Nemčije, da je bilo oddanih za fašizem okoli 42.9 milijonov glasov; od teh je dobil režim 39.6 milijonov, nad 3.3 milijone glasov pa je bilo neveljavnih.
Socialno-demokratična stranka je namreč svetovala, da naj delavstvo odda neveljavne glasove, o čemer pa ni j bilo mogoče obvestiti delavstvo v j splošnem. Vendar je pa tudi to število močen protest proti režimu. V plebiscitnem glasovanju, ki se je vršilo obenem, pa je po poročilu režima 40.6 milijonov volilcev za »da« in 2.2 milijona za »ne«. To glasovanje je bilo za režim važnejše, zato podatki morda niso popolnoma utemeljeni. Jasno je, da bi v svobodnih volitvah fašisti ne dobili niti polovice teh glasov.
krajine slaba letina, ker je prostrana Rusija prometno slabo urejena in gladovnih pokrajin ni mogoče preskrbovati z življenskimi potrebščinami. Vemo pa tudi, da je danes lakota po vsem svetu, zakaj dvajset milijonov ljudi je brez dela, ki počasi umirajo za lakotjo, ne da bi se kdo zgražal nad tem.
Važna izjava in resen opomin.
(K leipziškemu procesu.)
Stampfer, urednik bivšega »Vor-wartsa«, socialističnega dnevnika v Berlinu, je priobčil zelo zanimivo izjavo v »Neuer Vorvvarts«, ki izhaja sedaj na Češkem. Izjavo je podal z ozirom na neke izpovedi komunista dr. Neubauerja v leipziškem procesu radi požiga parlamenta. Stampfer pripoveduje, kako je hotel do zadnjega trenutka doseči skupen nastop s komunisti proti Hitlerjevcem, obenem pa dokazuje njegova izjava, da komunistična stranka Nemčije nikakor ni zasnovala požiga parlamenta. Stampfer pripoveduje med drugim:
»Dolgo že sem bil prepričan, da je bilo
samo eno sredstvo, ki naj bi preprečilo zmago fašizma v Nemčiji:
moral bi se napraviti konec razcepljenosti nemškega delavskega gibanja. Nasprotstva so pa bila premočna, da bi mogli ustvariti popolno enotnost. Toda morda bi zadoščalo za rešitev že, če bi opustili samomorilno taktiko medsebojnega pobijanja, če bi prišli vsaj tako daleč, da bi se sporazumeli o skupnem nastopu proti skupni nevarnosti in bi obenem lahko ohranili vse načelne razlike v mišljenju.
Tudi tako daleč se ne bi moglo priti
če bi bila Moskva proti.
Potrebno je bilo Moskvo prepričati o tem, da ni nemška socialna demokracija vodila nobene sovražne politike proti sovjetski uniji in da je potreben neki sporazum . . .
. . . Davno že se je »Vorvvarts«, ki sem ga urejeval, omejeval v polemiki proti komunistični stranki Nemčije (KPD) le na obrambo nasprotniških obdolžitev, ki bi neugodno vplivale na delavce, če bi ostale brez odgovora. Večino napadov komunističnega tiska smo molče prešli. Hvalili smo tudi požrtvovalnost in idealizem komunističnih delavcev v posameznih prilikah in vselej smo kazali na potrebo
skupnega nastopanja
proti skupnemu sovražniku.
Po takem časopisnem pripravljalnem delu sem jeseni lanskega leta poiskal
zveze z ruskim poslaništvom
v Berlinu. Nikdar nisem zahteval od njega ali kakega njegovega člana, da bi se vmešaval v nemške razmere. Pri teh razgovorih mi je šlo le za to, ali se dajo izravnati tla za zbližanje, in hotel sem vedeti, kako naj se izravnajo.
Pri tistih razgovorih sem vedno razlagal, da je razmerje med sovjetsko Rusijo in strankami socialistične delavske internacionale proti vsaki pameti, da,
dočim je takrat vzdrževala sovjetska Rusija korektne, da, celo prijateljske odnošajc, obstojalo je med njo in večjim delom delavskega gibanja izven Rusije smrtno sovraštvo.
Poudarjal sem, da je neobhodno potrebno, da se uredi razmerje med Moskvo in evropskim delavskim gibanjem. Kakor se nemška socialna demokracija ne more odpovedati pravici samostojnega opredeljevanja napram ruskim stvarem, prav tako priznava pomen, ki ga ima sovjetska Rusija za delavski razred in socializem ... Enotno delavsko gibanje bi bilo lahko za Rusijo mnogo koristnejše nego razcepljeno in razdrobljeno gibanje.
... Zadnje razgovore sem imel nekaj dni pred požigom parlamenta. Tu so mi dali nedvomno razumeti, da računa Moskva s fašizmom v Nemčiji kot z neizogibnim razvojnim in prehodnim štadijem.
Naravno je, da sem nekaj svojih najbližjih prijateljev informiral o tem zaključku pogajanj.
Voditelji KPD so izvedeli to. Dr. Neubauer mi je na pondeljek dopoldne 27. februarja sporočil, da žele on in njegovi prijatelji, da se razgovarja-jo z menoj o tej zadevi. Izjavil sem se pripravljenega in dogovorili smo se, da se sestanemo v torek, dne 28. februarja v parlamentu.
Lubbe in njegovi gospodarji so hoteli drugače...
Stampfer zaključuje svojo izjavo s tem, da pravi, da noče razpravljati o krivdi druge strani. Poudarja pa: »Nihče ne more dvomiti o tem, da je bil doslej v boju med socialistično in komunistično stranko Nemčije le en zmagovalec — namreč kapitalistična reakcija v najostrejši obliki.
Mislim, da je treba v deželah, kjer še ni prišlo tako daleč, iz teh izkušenj potegniti potrebne nauke. Izguba demokratičnih pravic in svoboščin je za delavski razred katastrofa:
Kjer še obstoje te pravice, se morajo združiti vsi delavci za njih obrambo.«
Rusija se boji japonskega napada.
Na Daljnjem vzhodu vedno novi za-pletljaji.
Japonska je zapustila Društvo narodov, ker ni hotela popustiti v imperialistični politiki proti Kitajski. Apetit Japonske pa še ni zadovoljen, zakaj Japonska bi rada imela trg po vsej vzhodni Aziji ter si eventualno osvojila del ruskega obmorja. Japonski generali napovedujejo ofenzivno politiko.
Istočasno se pogajajo Japonci z Ameriko za sklenitev pakta, ki bi Japonski dopuščal čim svobodnejšo roko.
V	Rusiji so japonske grožnje vzbudile pravi odpor. Komisar za zunanje zadeve Litvinov je šel v Ameriko, da sklene z Zedinjenimi državami meddržavno pogodbo.
Nedavno so japonski letalci pose-tili rusko ozemlje. Rusija je protestirala v Tokiu, ni pa dobila pravega odgovora.
K temu dogodku je govoril v Moskvi Molotov in rekel med drugim:
Če se vedno jasneje povdarjajo smešni načrti o okupaciji naših vzhodnoazijskih obrežij in če o tem govore ugledni japonski državniki, potem moramo biti pazljivi. Mandžurska je igrača. Za vse je odgovorna Japonska. Rekli so tudi, da neumnost nekaterih Evropejcev zahteva, da bi morali pred napadom na Mandžurijo, obvestiti Društvo narodov. Mogoče je torej, da
Japonska tudi Rusijo napade nepričakovano. Toda mi smo pripravljeni na take napade. Nasprotnika bomo popolnoma razbili.
Ne pripravljajo se pa samo na vzhodu na vojno. Tudi v zahodni Evropi se nujno vrše priprave na vojno. Tudi tem moramo posvetiti svojo paž-njo. Pripravljeni smo in kdor nas napade, bo zvedel, kaj pomeni, bojevati se z nepremagljivo rdečo vojsko.
Politične razmere na skrajnem vzhodu so torej silno napete. Japonska hoče sveta, hoče trga, toda okrožajo jo nasprotniki, ki jo lahko zdrobe.
socializem ali kapitalizem.
Ameriška vlada, ki bi rada sedela na dveh stolih, se bo vsedla na tla. Revolta delavcev in farmarjev (kmetov).
O poizkusih predsednika Zedinjenih držav Roosevelta za odpravo krize z nekakšnim kapitalističnim načrtnim gospodarstvom se mnogo piše po časopisju. Vsi znaki pa kažejo, da Roosevelt (Rusvelt) s svojo »Niro«, kakor nakratko označujejo njegov program, ne bo uspel.
O položaju v Zedinjenih državah poroča delavsko glasilo »Prosveta« v Chicagi to-le:
Zadnje mesece se je v Zedinjenih državah izoblikovala
cela vrsta delavskih štrajkov.
Brez malega vse temeljne industrije so prizadete. Na stotisoče delavcev je v stavkovnih bojih. Najbolj prizadeti so rudarji, potem jeklarski delavci itd. Od New Yorka do San Francisca, povsod, vsa republika.
Zadnje dni so se pridružili farmarji (kmetje) na zapadu in severozapadu.
Štrajki farmarjev
niso nič novega. Trenutno imajo tudi nekaj skupnega z industrijskimi delavci, dasi so interesi farmarja fundamen-talno (iz osnove) različni od interesov delavca. Farmarske organizacije izjavljajo, da vlada še ni potegnila farmarja iz depresije (stiske); akcija Rooseveltove administracije (uprave) za rešitev farmarjev iz krize se je izjalovila. Cene farmarskim (kmetiškim) pridelkom se še niso dvignile. Stavka farmarjev pomeni, da farmarji ne bodo prodajali pridelkov, ne bodo plačevali davkov in obresti od svojih dolgov in ne bodo se pustili izgnati iz svojih hiš, bodo pa zamenjavali žito in ostalo farmsko blago za tovarniško blago na podlagi cen, ki krijejo stroške njihove produkcije.
Medtem pa, ko je
revolta farmarjev naperjena proti vladnemu programu obnove,
so rebelne množice delavcev v direktnem konfliktu (sporu) z onimi deloda-
jalci, ki zametavajo in ignorirajo (prezirajo) vladni program obnove. Cela vrsta delodajalcev in delodajalskih organizacij, največjih kapitalističnih magnatov v Ameriki, se je uprla »Niri« in noče priznati minimalne mezde in maksimalnega delovnika, noče priznati unije, ki jo je »Nira« dovolila delavcem. Takozvani pravilniki, ki jih federalna (zvezna) vlada sklepa z lastniki industrij, so v veliki večini le na papirju, farsa.
V	takih primerih so torej delavci — čeprav iščejo predvsem le svojih pravic — prisiljeni, da stavkajo indirektno (neposredno) tudi za izvajanje pogojev »Nire«; v to jih silijo kapitalisti — ne vlada. Vlada sama ni do danes še ničesar storila, da bi uveljavila pravilnike svojega »partnerstva (sodelovanja) z industrijami«. Namesto vlade morajo to nalogo vršiti delavci... In kaj imajo za plačilo? To, da jih oblastniki NRA javno obkladajo z žaljivimi besedami in jim pridigujejo, da »zdaj ni čas za stavke«!
Vedo pa tudi to, da se istega barbarskega orožja — fizične sile — po-štu?filero tudi kapitalisti s svojimi privatnimi armadami in oblasti s svojo policijo ter vojaštvom, ki so navadno zavezniki in zaščitniki delodajalcev.
Delavci so izzvani, nalašča izzvani v stavke
in kadar je človek porinjen v blato, mora gaziti blato, mora se umazati, če se hoče izvleči iz njega.
Delavci, niti farmarji ne stavkajo za kratek čas ali iz pustolovske ljubezni do stavk. Primorani so!
Stavke so znak krivičnega gospodarskega sistema,
ki noče in ne more zadovoljiti delavske mase na pošten in pravičen način.
Prejšnje ameriške vlade so bile odkrito kapitalistične in so zadovoljevale le kapitalistični razred. Današnja vlada
se je postavila na dva konja, ki bi vsa) navidezno rada bila »nevtralna« ali nadrazredna —- ampak preden bo ta vlada zaključila svoj termin (čas), bo lahko spoznala, da je to nemogoče.
Zadovoljiti vse razrede po starem sistemu se pravi zadovoljiti — nikogar in uničiti samega sebe.
Ako bo ameriško delavstvo pametno, bo poskrbelo, da bo prihodnja vlada
odkrito delavska,
ki odpravi razrede in uvede nov gospodarski sistem, nakar bo lahko zadovoljila ogromno večino — vse one, ki hočejo delati v koristni produkciji (proizvodnji) pod socialno kontrolo.
Doma in do
Predsednik vlade dr. Milan Srskič napoveduje velikopotezno akcijo za rešitev gospodarske krize. Predlogi bodo obravnavali aktualna gospodarska vprašanja v zvezi s kmetiškimi dolgovi. Več listi ne poročajo, dasi bi o zdravem problemu lahko povedali kaj več.
Vsaj enega novega naročnika
bom oridobil vsak teden za
..DelousKo Politiko"
To mora biti trden sklep vsakega zaupnika, vsakega zavednega oroletarca.
Sodrug! Ako boš to izvršil, uspehi ne bodo izostali
Bolgarsko uradništvo se pripravlja na stavko. Bolgarski državni in samoupravni uradniki so priredili v nedeljo veliko javno protestno zborovanje v Sofiji. Opisali so na zborovanju slabo gmotno stanje uradništva, ki že več mesecev ne dobiva plače. Poudarjali so, da je v državni uoravni samoupravni politiki zavladalo neznosno strankarstvo, ki škoduje interesom države in samoupravnim ustanovam. Delili so obenem pozive k proglasitvi splošne stavke. Da, neznosno strankarstvo je korupcionistično!
Obsojeni urednik »Arbeiterwille« v Gradcu. Graški »Arbeitervville« je objavljal članke o rumeni knjigi, v katerih je kritiziral tudi nemškega predsednika republike Hindenburga in kan-
Cankarleva družba v letu 1933/34.
Med ljubitelje lepih, v delavskem duhu pisanih knjig, med proletarce in proletarke, ki so ponosni tega zgodovinskega imena prihajajo te dni cankarjevke, da tako imenujem te 4 lepe knjige Cankarjeve družbe.
Peto leto je, kar je »Strokovna komisija za Slovenijo« in »Svoboda« vprašala svoje člane, če hočejo, da vstane med delavstvom nov, topel, vzpodbujajoč, borben, ponižujoč in razvedrila prinašajoč prijatelj-so-drug, Cankarjeva družba, ki bo letno pošiljala darila in pozdrave svojim članom v obliki 4 lepih, poučnih in razvedrila nudečih knjig.
In člani strokovnih organizacij pod Strokovno komisijo za Slovenijo in člani »Svobode« — svobodaši, so rekli kakor eden:	Da. Naj zaživi
Cankarjeva družba! Naj prihaja med nas vsako jesen v 4 knjigah, da se pogovorimo z njimi, poučimo, razvedrimo in okrepimo svojega duha za nadaljnjo delo in ustvarjanje našega MI.
Skrbeti hočemo in bomo, da bo vsak Član razrednih, svobodnih strokovnih organizacij in vsak svobod aš, Član Cankarjeve družbe!
Skrbeli bomo, da bodo tudi drugi, ki samo še gledajo naše gibanje in naše delo, a še niso pri nas, sprejeli
knjige Cankarjeve družbe kot prijatelja in svetovalca!
In naše delo ni bilo brez plodu. Nad 5000 članov Cankarjeve družbe prejema vsako jesen po 4 knjige za skromno letno članarino 20 Din.
Lepa je številka 5000. In če štejemo vse izdaje knjig od 1929-30 do 1933-34 leta, bo z letošnjim letom Cankarjeva družba dala svojemu članstvu 80.000 knjig. To je ogromna številka, na katero sme biti ponosen slehern član Cankarjeve družbe, sle-hern strokovno organizirani delavec in delavka, slehern svobodaš. To je veliki, mogočni MI v vsej svoji resničnosti in veličini.
Največje priznanje pa gre v tem ustvarjanju tako ponosne številke 80.000 knjig poverjenikom Cankarjeve družbe. Poverjeniki Cankarjeve družbe po vseh krajih Jugoslavije so tisti pionirji, so tisti klesarji, ki so iz množice proletariata izklesali zaveden, močan steber 5000 članov in s tem ustvaritev 80.000 knjig — prijateljev, buditeljev in učiteljev. — Poleg svojega vsakdanjega dela za vsakdanji kruh, se niso upognili pred težko nalogo, stopiti med delavstvo s prepričevalno sodružno besedo, da naj postanejo člani Cankarjeve družbe. Mnogi so bili — res je — ki so imeli gluha ušesa in jim ni za knjigo — prijatelja — učitelja, katerim je še vedno žal letnih 20 Din
Še sedaj jih je mnogo, ki jim je borbeno, proletarsko, ustvarjajoče, misliti tako težko, kakor bi delali najtežje delo. Še sedaj jih je mnogo ki si ne znajo, ali ne morejo pritrgati za vsakdanjo potrebo izobrazbe, pouka, lepega razvedrila letnih borih 20 Din, dasi za drugo, manjkoristno potrebo lažje pritrgajo več kakor 20 Din. In poverjenikom je bilo v takem vzdušju in duševni brezbrižnosti silno težko delati. In vendar, vkljub vsemu temu, so nastopili kot možje, krepkega, trdega značaja in volje ter vsako leto zbrali 5000 članov za Cankarjevo družbo. Vsa čast jim in vso priznanje!
Letošnje 4 knjige, ki prihajajo sedaj k vam, dragi sodrugi in sodružice, naj vas prav sodružno, prisrčno in veselo^ pozdravijo. Ko jih boste odprli, ko boste z njimi sedli k mizi in se z njimi razgovarjali, t. j. čitali, vemo, da vam bo, kakor človeku, ko sreča dobrega iskrenega prijatelja, bodo kakor fantu ljubeče dekle, kakor možu draga žena . ..
V	Koledarju boste videli mnogo lepih slik, umetniška dela, zgodovinske dogodke. Francoska revolucija vam bo pripovedovala mnoge prečudne dogodke, spočetja, trpljenja in ustvarjanja nove dobe. — S steklarji
v Rogaški Slatini boste dihali, brusili, peli, ko boste čitali kako delajo, ustvarjajo, pojejo. In še mnogo drugih zanimivosti bo vam delalo družbo.
Iv. Molek bo v »Velikem mravljišču« še mnogo lepše, še mnogo bolj napeto pripovedoval, kako se godi človeku, ki nima domovine, nego v lanskih »Dveh svetovih«.
Janez Samojov vam bo v »Zlatem teletu« in drugih zgodbah pokazal raznovrstne dogodivščine in slike iz življenja, ki vam je znano in ki ga sami mnogokrat preživljate.
Sigma pa bo govoril o »Našem svetovnem nazoru«, razkladal ° raz* voju in teoriji dialektičnega matena* lizma. Tam boste videli, ^aUe,V-snici vera, zakaj je ona in kedaj bo kot nastala nujnost odšla kot nepotrebna. Čitali boste, da je bil bog Jehova bog pastirjev v puščavi, nekak kolektiven bog, dokler ni bilo privatne lastnine. A ko je ista jela v Obljubljeni deželi nastajati, se je moral bog Jehova umikati bogu Baalu, ker je bil to bog posestnikov, t. J-privatne lastnine. I. t. d. I. t. d.
Kdo bi vse opisal. Za 20 Din Članarine dobi vsak vse to in drugo v
4	knjigah . . .
Volitve v Delavsko zbornico so pokazale, da nas je v Sloveniji n
20.000 kremenitih značajev-proleta
cev.
Stran 3
clerja Hitlerja. Odgovorni urednik dr. Albert Leskoschek je bil ori sodišču zaradi žalitve vladnih članov obsojen na 200 šilingov globe in stroške procesa
Avstrijski monarhisti zahtevajo od vlade, da naredbenim potom ukine zakon, ki prepoveduje povratek Habsburžanom, kakor tudi, .da se jim vrne zaplenjeno premoženje. Verjetno je, da bo vlada tej za n t e vi ugodila. Kot prvega Habsburžana hočejo potem prepeljati -v Avstrijo truplo zadnjega Cesarja, Karla I., in ga položiti v cesarsko groibnico z velikimi patriotskimi svečanostmi. — Habsburgu vstaja nova zarja — če ■ ■ •
Nemški volilci bodo morali za to, da bodo smeli voliti, še plačati. Volilnih upravičencev je 44 milijonov in najmanj *ri četrtine teh bodo po mnenju vladnih krogov šli na volišče, V svrho kontrole, kdo je S'-, voliti in kdo ne, bo vsak volilec na vo i šču prejel mal znak, zia katerega bo plačati 5 pfenigov in ki ga bo mora ,'a rositi nipetega na sukr.ji ves volilni Jan Napadalni oddelki boido pazili, da ne nedeljo v Nemčiji nobenega voumtga upravičenca, ki ne bi imeltegaznakaKdorne bo šel na volišče ah kdor m glasoval z »ne« se ga bo smatralo kot izdajaLa_ do-movme in sovražnika današnjega režima. Kaj se to pravi, ve vsak Nemec Zadnu petek pred volitvami ,e imel Hitler v Siemensovih tovarnah svo, .veliki« teatralni volilni govor, ki se ie po radiu prenašal po vsej državi, in ob isti uri je moralo po vsej državi počivati vse delo in delavci so bili primorani, da so v tovarnah eno uro poslušali radijsko grmenje svojega »Fiihterja«. Zato so morali zvečer eno uro delli delati. Pri tem pa se je zgodila majhna nevšečnost; komaj je Hitler pričel svoj govor, se je pojavila neka neznana postaja, ki ie njer gov govor motila z glušečitn cvilenjem. Šele po dolgem času se je posrečilo ned os tale k odpraviti. V svojem govoru se je Hitler kar cedil »miroljubnosti'«, ki ijo je pogrej marksistom najbolj zameril.
Ljubljana.
Popravek. Pozivno na §§ 26. in 27. zakona o tisku, Vas prosim, da priobčite z ozirom na notico pod naslovom »G. Kravos«, ki je bila priobčena v št. 89 Vašega lista z dne 8. novembra t. 1. naslednji popravek: »Ni res, da je g. Kravos, tajnik Narodne strokovne zveze, dal na dan volitev v Delavsko zbornico odvesti sivolasega predsednika Strokovne komisije g. Jernejčiča, res pa je, da tega g. Kravos ni storil. G. Kravos je samo opozoril stražnika, da je g. Jernejčič govoril z osebami, ki so trgale volilne lepake modre liste in prosil, da stražnik pri g. Jernejčiču ugotovi, kdo so bile te osebe.«
Z odličnim spoštovanjem Kravos Vladimir.
Zračni napad s strupenimi plini na Ljubljano. V soboto bodo priredili v Ljubljani zračni napad (vajo) na Ljubljano. Naj si Ljubljančani ogledajo to stvar, da si bodo tem bolj zapomnili pozabljeno parolo: »nikdar več vojne!«
Nad 200 novih naročnikov
so pridobili mariborski, zaupniki „Delavski Politiki*.
Zaupniki svobodnega strokovnega 1 pokreta v Mariboru so po volitvah v Delavsko zbornico pričeli z agitacijo za razširjenje našega tiska. Doslej so pridobili za »Delavsko Politiko« že
nad 200 novih naročnikov.
Akcijo za razširjenje našega tiska pa bodo nadaljevali in prepričani smo, da bo to njih delo rodilo bogate sadove !
Toplo priporočamo zaupnikom in zavednim delavcem v ostalih krajih,
da sledijo vzgledu vrlih mariborskih sodrugov in da v svojem kraju pi 'dobijo čim več novih naročnikov »Delavski Politiki«.
V krajih, kjer še ne postoje pover-jeniški odbori, imenujte iste čimpreje in sporočite upravi našega lista imena poverjenikov.
Sodrugi, na delo za delavski tisk!
V	vsako delavsko stanovanje, v vsak javni lokal, kamor zahajajo delavci, mora prihajati tudi vaš svetovalec »Delavska Politika«!
Kapitalizem je internacionalen.
Bratje, podajmo si roke...
“ 1 v katerih so se že ponovno posvetovali file-de boja proti našemu delavskemu časopisju in našemu razrednemu delavskemu gibanju, ki so se ga zadnji čas lotili tudi dejansko. Vse samo radi tega, ker je naše delavstvo, ki iz svoje narodne in državne pripadnosti ne dela nobenega vprašanja organiziramo na mednarodni podlagi, in ker noče verjeti, da bi se samo gospodje smeli organizirati mednarodno (recimo tudi »rotaryci«).
Pravkar je izšlo delovno poročilo mednarodne zavarovalne družbe »Phonix« (Feniks). Ta družba ima baje zavarovanj za 26 milijard, od tega v Jugoslaviji za eno milijardo. Če prišteje še pozavarovanja, pa ima koncern »Phonix-a« iza 38 milijard dinarjev zavarovanj. Ta dfružba deluje po celi Evropi in Ameriki, seve tudi v Nemčiji skupno z »Miinchner Ruckversioherungs-gesellschaft«. Tudi posestva ima po vseh evropskih državah.
*ko ne, stori takoj svo|o doiinostl
Strokovna komisija Za Slovenijo ima včlanjeno nad 14.000 delavcev in delavk, ki vedo, kaj so.
Svobodašev je nekaj nad 3000,
proletarcev-pokretašev, ki jim je Ml,
celota, skupnost vse, osebe nič.^ Naročnikov »Delavske Politike« je nad 2000. V Zvezi delavskih žen in deklet je nad 1000 članic.
Vsaj polovica vseh teh 14.000 in 3000 in 2000 in 1000 proletarcev m Proletark bi morala biti letos včlanjena v Cankarjevi družbi. Vsaj ponvica, če že ne vsi. In tedaj bi knji-Cankarjeve družbe bile še mogočnejše in tedaj bi ta veliki, skupni Ml vsako jesen vsemu svetu govoril:
»Takšni smo in to imamo!«
Kaj, — ali se da to doseči? Podružnice strokovnih organizacij, podružnice »Svobode«, naročniki »Delavske Politike«, članice Zveze delavskih žen in deklet, funkcionarji in Zaupniki, poskusite in pomagajte poverjenikom Cankarjeve družbe, da bo vsaj vsaki drugi vaš član tudi član Cankarjeve družbe, da bodo 4 letošnje knjige stopile tudi v sobo njegovega stanovanja. Naj bo za vsakega organiziranega proletarska dolžnost, da je član Cankarjeve družbe.
Ako se delavec organizira na mednarodni podlagi, potem je to kamen spodtike za naše patentirane narodnjake, ki so morda hodili za črno-žoltimi zastavami, ko naš delavec že davno, davno ni več mislil »avstrijsko«. Slovenski delavec, ki se priznava k armadi mednarodno organiziranega pro-letarijata, je najmanj izdajalec svojega naroda in domovine
Kaj drugega je, če se združijo kapitalisti vseh dežel in narodov. Za tako sodelo-v arije ima naše meščansko časopisje brž opravičilo pri rokah. Kaj opravičilo, tisoč razlogov vam najde, ki vam bodo »dokazali«, kako je taka zveza potrebna v interesu gospodarstva, naroda in države.
Mi, ki nismo hinavci, pa našim kapitalistom prav nič ne zamerimo, da se mednarodno organizirajo. Ne proti njihovim mednarodnim stremljenjem se borimo, ampak
proti njihovi mednarodni politiki izkoriščanja.
Dočim se kapitalisti bore za mednarodno osiguranje čim večjega dobička, se mi delavci borimo za mednarodno zaščito našega dela. Kakor so kapitalisti posameznih dežel .preslabi, da bi si sami osigurali svoj dobiček in razširili svoj vpliv ter se za to morajo sporazumevati in združevati na mednarodni podlagi, tako je delavstvo posameznih držav preslabo, da bi kljubovalo navalu mednarodnega kapitala, ki zdaj napade delavstvo ene države, zdaj druge in je radi tega navezano na mednarodno solidarnost v boju za svoj obstanek in svoje pravice.
To so nekako razlogi, ki vodijo na eni strani kapitaliste, na drugi pa delavce v mednarodna združenja.
Da je v resnici vse to tako kot smo rekli, moremo videti na neštetih primerih vsakdanjega življenja.
Kapitalist, pa četudi je še tako znan narodnjak, ne bo okleval stopiti v družbo ljudi, četudi je mednarodna, ki le priznava načelo, da so na zemlji ipoleg narodnosti človeku potrebne
tudi druge dobrine,
ki so bolj opipljive od1 same narodne zavesti.
V Mariboru na primer.
V	Mariboru utemeljujejo boj proti marksistom tudi največ z lajno internacionaliz-ma. Posebno mnogo se pečajo s tem nim mlinom v raznih nacionalnih društvih,
A.i a	ti.
 	-- -	.	*V.	"	T S"**-’
Sicer je imela družba ipreteklo leto 7 milijonov dinarjev čistega dobička, od katerega so izplačali okrog 2 milijona dinarjev dividend (5 ostotkov).
Torej pristna internacionalna družba,
katere najnovejši podpredsednik na Dunaju je bivši avstrijski vojni minister in general »von Scheibs« Vauigoin.
No, in ▼ upravnem svetu te družbe za nalo državo ie, kaj mislite, kdo?
Poleg g. dir. Windiscberja tuldii general Rudolf Maister. Upravni svetniki takšnih delniških družb dobivajo seve krasne^ tan-tijeme (nagrade) za to, če se udeležujejo parkrat na leto sej upravnega sveta in dajejo svoja imena ‘družbam na razpolago kot reprezentacije. G. Maistra objavlja ®edaj družba v svojem »bilančnem pregledu« v časopisih med imeni ostalih upravnih svetnikov dr. Stojadinoviča, b#1
■V'	toa*-—-. dr. Vrbaniča, i. t. d. '
(»Slovenec«, št. 248, str. 6).
Naj velja enako merilo za vse!
Kdo bi si upal dvomiti nad narodno zavednostjo in patriotizmoma imenovanih, obče spoštovanih gospodov? Nihče! Tudi mi ne! Samo eno bi si dovilili pripomniti: Kar velja za te gospode, ki tvorijo oporo velikega internacionalnega zavarovalnega kapitala, in podpirajo njega vpliv tudi pri nas, naj velja tudi za delavce. Ala pa bo še vedno veljalo načelo, da smo .delavci brez narodnega čuta, protinarodni, če stno in-ternacijonalmi?
Kdor ima pogum, naj pobere kamen in ! ga vrže!
Poneverbam v mestnem elektriškem podjetju je baje prišel na sled g. Tum-pej, ki je v zadnji javni seji občinskega sveta, ko bi bil moral predložiti poročilo o računskem zaključku mestnega elektriškega podjetja, napovedal senzacionalna razkritja, da je občinskim svetnikom, z županom vred, kar sapo zaprlo. Kakor čujemo, je preiskava v teku in so na mestnem magistratu zelo radovedni, kdo bo koncem koncev potegnil »ta kratko«.
Podružnica »Svobode« priredi v sredo, dne 15. novembra ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice diskusijski večer. Sodružice in sodrugi, udeležite se ga polnoštevilno! — Odbor.
Članski sestanek podružnice 1.,^ 11. in III. Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije v Mariboru se bo vršil v četrtek, dne 16. t. m. ob 19. uri v dvorani Delavske zbornice. Sodna ulica 9-II. Na dnevnem redu je važno poročilo o nameravani redukciji dajatev bolniške blagajne, zato naj se člani polnoštevilno udeleže tega sestanka.
Naročniki, olajšajte delo inkasantu! Pred dnevi je obiskal inkasant nove naročnike našega lista. Pri večini teh je naletel na polno razumevanje, le nekateri mu še niso poravnali naročnine za ta mesec. Vljudno prosimo vse prizadete, da storijo svojo proletarsko dolžnost in s tem olajšajo delo inkasantu, kakor tudi upravi.
Agitator »plavih« obsojen radi prevare itd. Minulo soboto se je vršila tpred okrajnim sodiščem dolgotrajna razprava v tožbah, ki jih je bila cela vrsta vloženih proti agitatorju »plavih«, Ludviku Tomaniču, katerega je bilo posebno v volilnih dneh vsak dan videti iz okna pisarne mariborske Narodno strokovne zveze. Razprava je bila silno zabavna in zanimiva in1 bomo o njej radi značilnih razmer v vrstah Narodno strokovne zveze obširneje prihodnjič poročali. Danes objavljamo le sodbo, s katero je bil Ludvik Tomanič, glavni nabiralec članov za »plave«, obsojen na 60 dni zapora radii prestopkov prevare nekega kmeta, radi žaljenja časti Alojza Muršiča, Franca Jevšnikarja, Riharda Bohima in Kristine Plečko, radi nasnovanja k telesni poškodbi in še radi zakotnega pisaštva. Mnogo novo pridobljenih članov »plavih« iiansa pristopno izjavo s .podpisom istega Ludvika Tomaniča.
Tudi četorodfa Vitezov obsojen. Skupno z Ludvikom Tomaničem ie sedel v soboto, dne 11. novembra na zatožni klopi okrajnega sodišča tudi delovodja delavnice drž. železnice, Franc Kristl, ki je obenem četovodja Vitezov Narodne odbrane. Bil je po končani razpravi obsojen radi prestopka jahke telesne poškodbe na 7 dni zapora ter v plačilo zasebne odškodnine Din 200.—■, ker je v soboto, dne 13. avgusta t. I., že po polnoči, nahujskan od Ludvika Tomaniča, napadel v Jurčičevi ulici nameščenca Boh-ma in ga do krvavega pretepel.
SK »Svoboda«. Pozivam celokupno članstvo, da se sigurno udeleži članskega sestanka, ki se vrši v petek, dne 17. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi. Na .dnevnem redu so zelo važna vprašanja, zato vsi in točno!
Načelnik.
Za šolska deco- Itu^ufe U ffid nas na SfotnšUto/em H. 6, tcfywit%a HiudsUe- tisUacnc d. d.
Maribor.
glav
In naš MI bo kakor ponosen Tri-
Cankarjcvec.
Potek seje mariborskega obCinskega sveta.
V petek, dne 10. t. m. se je vršila VII. redna seja mariborskega občinskega sveta.
Zupan dr. Lipold je podal poročilo o izvršenem tlakovanju cest. V to svrho se je porabil znesek 4 milijonov dinarjev, ki ga je dobila občina na račun takozvanega kal-drmmskeg.a fonda. Iz tega fonda je bilo zgrajeno tudi carinsko poitno poslopje, ki pa še ni opremljeno. Ko bodo tudi notranja dela izvršena, bodo narasli stroški za to zgradbo na 5 milijonorv dinarj-ev. O pomožni akciji je poročal podžupan Golouh. Omenil je, .da bo občma tudi v tekočem letu izvedla pomožno akedjo v takdm obsegu kot fe to storila lansko leto, pod pogojem pa, da bo dobila izplačano ^ iz bednostnega fonda znesek, ki je predviden za potrebe mariborske mestne občine. Občinski svet je izpreme-nil določbe hišnega reda v mestni oskrb-nišnici, ker datira stari hišni red še iz leta 1873 in je za sedanje čase že postal neprimeren. Nekatere stavbne takse je sklenil občinski svet znižati. Sklenjeno je bilo razpisati dve izpraznjeni mesti pri mestnem gradbenem nradu. Z vprašanjem posekanja kostanjev v onih ulicah, kter še stote, se bo pečal gradbeni odsek. Občmsk, »vetJe nadalje v načelu sklenil adaptac jo kupljenega grada. V spodnjih delih kazanskega poslopja bo nameščena restavracija. Tablice s hišnimi številkami in cestnimi napisi se bodo naročile v emaijlni izdelavi. Kalo pri vinskem moštu se bo zvišal od 1 in po® odist.
na 10 odst. Za mlečno kuhinjo zdravstvene-ga doma bo prispevala mestna občma po Din 2000.—.
Občinski svetnik Tumpej za izterjanje kulaka.
Na seji občinskega sveta je prišel v razpravo tudi predlog občinskega svetnika Ošlaka glede ustavitve izterjevanja kutaka.
V	debati o temu predlogu se je oglasil tuidi občinski svetnik Tumpej. Imenovani ie govoril proti predlogu in je to svoje stališče utemeljeval na način, ki je zbudil splošno začudenje tako pri občinskih svetnikih, kakor tudi pri poslušalcih na galeriji. Predlog s. Ošlaka je imel edini namen, da prepreči eksekucijo kuluka pri siromašnih delavcih ir. pri tistih občanih, ki itak težko žive m ne morejo prenašati nobenih brcimen vec. S tem večjo upravičenostjo so torej predlagatelji, ki so sopodpisali ta predlog, Pričakovali, da jih bo v njihovem stremljenju podprla ne samo cela javnost, ampak tudi celoten občinski svet. Predlagatelji in njegovi tovariši so vztrajali na svojem predlogu glede ukinitve izterjevanja kuluka in so kljulb nastopu g- Tumpeja uspeli, da se ku-luk ne bo izterjeval od .delavcev in nameščencev, ki zaslužijo mesečno do 1000 Din in bi morali plačati po 30 Din kuluka. Ta uspeh delavskih zastopnikov na občini bodo gotovo vsi delavci z veseljem pozdravili.
Celje.
Brezposelni na naslov ekspoziture OUZD. Ekspozitura je dobila zimsko kurjavo, menda dva voza premoga. Ta premog je vskladiščila s pomočjo treh — kazajen-cev! To govori več kot treba v dobi sedanje brezposelnosti in krize v plačevanju J>ri-spevkov. Ali res ni nikoigar, ki ibi povedal na .pristojnem mestu, da je tako ravnanje nepravilno in v škodo delavstva, ki vzdržuje zavarovanje s svojimi prispevki?
Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda« ima za mesec november slede« program: V soboto, dne 25. priredi svoj prvi prosvetni večer v Nar. .domu ob 20. un. Na prosvetnem večeru sodelujejo pevski in tamiburaški odsek ter govorilni zbor. Na sporedu je pa tudi predavanje in deklamacije posameznikov, Redne pevske vaje se^ vrše ob torkih in petkih zvečer v društveni sobi. Ob pondeljkih in četrtkih so pa isto-tam vaje dramatičnega odseka. Dosedaj se je vežbalo samo z govorilnim zborom, sedaj se bo pa začelo tudi z dramatiko in bomo pripravili v kratkem vprizoritev večje socialne drame. Kdor ima veselje za dramtiko, je vabljen. Šahovski odsek iima pa svoje redne vaje ob sredah. Ker ie pristopilo * zadmern času več novih šah is tov, bom« igrali letos še enkrat turnir. Da se pogovorimo o tem turnirju in načinu igranja, naj pridejo vsi šahisti v soboto, dne 18. ob 20. uri v jedilnico Javne kuhinje. Ob isti priliki bo razglašen rezultat poletnega tum-itla. Za otvoritev zimske sezije 'bomo pa na to odigrali simultanko proti mojstru g- Diehlu. Prihodnji teden se bo pričelo tudi z nemškim tečajem, kakor vsako leto. Cas sestanka za interesente bo Se naknadno objavljen. »Svoboda« si je postavila za zimsko sezono torei prav inester spored. Naj bi s prič o tega: ne bilo nobenega njenega člana, nobenega ■marksističnega delavca in nameščenca, ki bi ostal doma in ne podprl svoje najvaž*
nejše kulturne organizacije pri njenem stremljenju. »Mi« na plan!
Sodružica, sodrug!
Preosnovali bomo naše dramatične vaj«. Od sedaj naprej se bomo poleg priprav za
govorilne nastope
bavili tudi z
dramatiko
in enkrat tedensko se bodo vršila predavanja.
V	četrtek, dne 16. novembra bo režiser Košič
začel režirati Galsworthy-jevo dramo »Borba«.
Na tečaj s takim prenovljenim programom lahko pride poleg rednih obiskovalcev tudi še kak začetnik. Vsak, kdor je (prenehal cibisikovati dramatiko, naj se vrne!
Sodružni pozdrav za dramatično sekcijo »Svobode« Šlander 1. r.
Studenci pri Mariboru
Skrb za studenške in radvanjske brezposelne. Nova občinska uprava v Studencih je po združitvi občin on po novih volitvah sprejela v svoj program tudi važno področje socialne politike. Poseben odsek za brezposelne si je pod vodstvom g. Brenčič Leopolda nadel nalogo, da letošnjo zimo izvede akci;o, ki naj omili težke razmere bednih in brezposelnih S tud en č a nov in Radvanjčanov. Predvsem se bo sestavila točna evidenca vse res potrebnih oseb, katerih bo letos okrog 120. Te se naj javijo — če stanujejo v Studencih ali v Radvanju — prihodnji petek, 17. novembra od 18. do 20. ure v občinskem uradu v Studencih. Ta evidenca brezposelnih bo podlaga za vse nadaljnje ukrepe odbora za brezposelne, ki bo razdeljeval v letošnji zimi podporo res sama potrebnim osebam tuk. okoliša. Občinski odbor upa, da bo tudi ostalo prebivalstvo, veliko nad 7000 ljudi broječe občine tej pomožni akciji naklonjeno. Občinski odlbor-niki (na žalost gotova skupina ne sodeluje!)	se	bodo	oglasili
pri vseh onih, ki kljub slabim časom še lahko nekaj žrtvujejo v prid onim, ki so naj-bednejši med bednimi. Zlasti bomo apelirali na vse one pridobitnike, katerim večina Studenčanov žrtvuje svoje delavske sile in ki premorejo razmeroma še mnoga onega, česar drugi že davno več ne zmorejo. Studenška oibčina kot izrecno delavska (postojanka, bo storila samo svojo dolžnost, če l bo totrkala na vrata vseh merodajnih faktorjev, da bo olajšano gorje vsem onim, ki svoje nesreče niso sami krivi.
Poziv brezposelnim v Studencih in Radvanju! Občina Studenci bo v petek, dne 17. novembra od 18. do 20. ure sestavljala kataster vseh onih svojih občanov, ki so brezposelni. Zato jih poziva, da se v omenjenih urah zglase v oW. uradu v Studencih.
Mežiška dolina.
Izobraževalni tečaj se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. v Mežici, kakor je bilo določeno, in sicer od 10. do 12. ure, v Prevaljah pa od 3. do 5. ure popoldne.
KoroSka Bela.
Prva seja občinskega odbora na Koroški Beli. V sredo, dne 25. okt. t. 1. se ;e vršila prva seja novega občinskega odbora tudi na Koroški Beli. 'IV občinski odbor šteje sedaj 16 zastopnikov delavske liste,
5	zastopnikov opozicijske liste in 3 zastopnike JNS liste. Dosedanji predsednik Er-lah Ivan je uvodoma poročal, kdo je bil izvoljen tia novo za občinskega odbornika in je podal svoje mesto novoizvoljenemu predsedniku občine s. Šoberlu Virgilu. l a je poročal najprej o izidu volitev, kjer je njegova delavska lista dobila 318 glasov in 16 mest, opozicijska (Erlahova) 263 glasov in 5 inest, JNS lista (Svetlinova) pa 182 glasov inf 3 mesta. S tem izidom je bila dana zaupnica dosedanji politiki delavske večine in prepričan je, da bo ohranjena ta zaupnica tudi še zanaprej. Zatem je bila izvršena zaprisega vseh novih občinskih odbornikov in sestavljen o tem in o prevzemu poslov zapisnik. Pri točki o novem delu so bile navedene predvsem sledeče bližnje naloge: Treba je preurediti
Idil It Ud J ov pvmu-j-v -w ..	■
vasi Javornik. S tem odpade občini tek Din 12.000 do 14.000, ki ga je treba plačevati letno za vodo občini Jesenice. Občani želijo dalje kapelo na pokopališču, ker leži cerkev preče> daleč od njega. Cez Savo je treba napraviti brv, da bodo imeli ljudje lažji prehod proti Dobravi, kajti dosedanjo brv, ki so jo napravili delavci sami, je odnesla septemberska povodenj. Občinsko kopališče bo treba zgraditi, ker nima občina nič primernega. Preskrbeti bo treba svet za napravo občinske poti na Javorniku. To so potrebne stvari in treba je sestaviti samo primeren proračun, da se te stvari pribavi;o občini čitnprej. Občinska uprava se določi poleg župana še na pet članov, ki so: ss. Mohorič Franc, Rainer Jakob, Noč Tomaž ml., Gerdej Anton in Dolinar Franc. Občinski blagajnik je s. Dolinar Franc. Za krajevni šolski od-
bor so določeni ss. Mohorič Franc, Noč Tomaž, Rajner Jakob, Jenko Ivan in Praprotnik Franc; preglednika računov sta ss. Mohorič Franc in Rajner Jakob. Zastopnika občine v odboru meščanske šole na Jesenicah: ss. Mohorič Franc in Štravs Jožef. Socialni odsek tvorijo: ss. Mohorič Franc, Noč Anton, Gerdej Anton, Dolinar Franc in Sire Franc. Gradbeni odbor tvorijo: ss. Jenko Ivan, Mohorič Franc, Noč Tomaž, Rajner Jakob, Noč Janez, Praprotnik Franc in Dolinar Franc. Občinski kmetijski odbor pa: Mulej Jožef in ss. Noč Janez, Zavelcina Janez, Noč Tomaž in Za-velcina Franc kot zastopnik kmeti1,ske podružnice na Kor. Beli. Pripomniti je treba, da sta nasprotna kluba predlagala svojega človeka za občinskega blagajnika (g. Lipovca Antona s Svetlinove liste), ko pa je bilo to odklonjeno, so odklonili tudi izvolitev v vse ostale odbore. Zatem so bila sklenjena razna nujna popravila škarp in muld ter potov s pripombo, da se pri teh delih zaposlijo v prvi vrsti dotnači brezposelni delavci. Odbornik JNS liste g. Kralj je še predlagal, da se pošPe banski upravi daljša resolucija, kar pa je bilo odklonjeno. Poslala se je pa kra-ša brzojavka o prevzemu poslov in prisegi. S tem je bila prva plodonosna seja občinskega odbora končana. Prepričani smo, da bodo naši ja-vorniški sodrugi znali občino voditi kakor doslej in da bodo imeli predvsem na vidiku n'en delavsko-kmetijski značaj. In delo bo najboljši dokaz za sposobnost in najboljše priporočilo. Naj živi delavsko-kmečka Koroška Bela!
Kulturni
Karel čapek; R. U. R. (Rossums Uni- | versal Robots), kolektivna drama s predigro. — Vsekakor je bilo »nujno«, da je tudi mariborsko gledališče uvrstilo v svoj, povsem nesistematično urejen repertoir to »silno napeto in zanimivo dramo«, ki »so jo z največjim uspehom uprizarjali po vseh svetovnih odrih,« kakor je bilo po dnevnih časopisih razglašeno. — To utopično delo, ki bi naj morda bilo nekaka satira na brezmiselno razvijajočo se tehniko in mehanizacijo dela, je plod bolne miselnosti meščanskega autorja in bi ga naj bolje nazvali kot slabo posrečen dovtip. Med dejanje up le to nekaj sentimentalnih in brezduševnih scen, ki bi naj bile slavospev življenju in ljubezni ter bi tvorile protiutež napredku tehnike in dela, ki ovira človeka in ga moti v njegovem spopolnjevanju. Zato je družbo direktorjev v Rossumovih tovarnah pričelo izdelavo robotov, človeku podobnih in medsebojno povsem enakih, ki bi opravili vse delo, človek bi bil samo gospodar, živel bi kakor v »paradižu« in nič bi ga ne motilo na poti k dokončnemu spopolnjevanju. Med to družbo pa je rrišla tudi hči nekega prezidenta, Helena Gloryjeva, ki je povrh tega še članica nekega humanitarnega društva in vseskozi socialno čuteča dama fdanes je moda, da so odlične dame socialno čuteče, ker tako postanejo slavne in publika jih obožuje, ko bere v časopisih z debelo tiskanimi črkami o njih »dobrih« delih); v to damo se zaljubi sam Rossum ml., pa jo poroči, Gloryja fe
pregled.
| pregovorila ravnatelja fiziološkega oddelka, da je pričel izdelovati robotom tudi živce občutkov, tako da bi občutili, kolikšna krivica se jim godi. To je bilo usodno. Roboti so se zavedli. Organizirali so se po vsem svetu in uprli. Vse človeštvo in njega civilizacija je v nevarnosti. Rossimi predlaga, da pr.čno izdelovati »nacion.dne robote z nacionalnimi .posebnostmi«, ker tako se bodo pričeli med sabo razlikovati, tekmovati, se sovražiti in pobijati, človeštvo pa bo rešeno. Toda to je bilo prepozno. Roboti so pobili vse ljudi razen enega, ki so ga pu-.!>ii samo za to, da bi jih naučil, kako sc izdelujejo novi. Drama se konča sentimentalno z »ganljivim« citatom iz svetega pisma o ustvaritvi prvega človeka in slavospevom bogu. Zgradba drame je okostenela, dejanje neživljenjsko, prazna, brez določne ideje ter orientacije, karakterji medli, edino močna je kolektivna sceaa robotov ob koncu drugega dejanja, samo da je etično zgrešena, ko se ob peripetiji izraža ideja drame:	Kdor je silnejši, ima oblast, kajti
prav umestno bi bilo reči: na čigar strani je pravica, tam je sila in oblast! — Igralci niso molgli vkljub vsej tehnični dovršenosti, spretni režiji g. Koviča, stilistično enostavni in vseskozi posrečeni inscenaciji najti kontakta s publiko, je navdušili, zainteresirati in prepričati; ostala je indiferentna in hladna, kar ni vzrok, ker je delo utopično, nego v plehki kompoziciji, idejni nejasnosti pa
^ nehomogenosti drame.
Ptuj.
Šport.
Kalvarija našega delavstva. V
tovarni g. Piricha je že pred tedni bil »za kratek čas« odpuščen večletni delavec J., ki je zdaj ob začetku zime brez vseh sredstev. V soboto jili pa bo baje spet 10 odpuščenih. — S., o katerem smo že poročali, je dobil mesto cestnega pometača pri mestni občini z dnevno plačo Din 15.—, ki pa tudi najbrž še ni »fiksna«, ker kot se čuje, bo vsled splošne štednje še potrebna redukcija plač... Odpust strojnika F. je potrjen in pride na njegovo mesto nova moč. Tako delajo naši magnati-zasebniki, ki vržejo na cesto človeka, ki je dogaral rekoč: »Ne morem vas več rabiti, ste prestar!« Pa naj reče kdo, da imamo pri nas »|>reVeč« socialne zaščite. Na papirju imamo vsekakor še celo starostno zavarovanje! — »Radi pomanjkanja dela« je bil v tovarni »Petovia« odpuščen s. M. Da bi le tistega ne doletela enaka usoda, ki sc je potegoval za »plave« in ki je pomagal graditi njihovo »strokovno« organizacijo ...
Kljub pritisku smo vzdržali. Pri volitvah v Delavsko zbornico se je tudi v našem mestu in okolici bil ljut boj s patentiranimi nacionalci, ki so zlasti v Pletarni, potem v »Petoviji«, pa tudi še nekje drugod napeli vse sile in se posluževali vseh sredstev, dopustnih in nedopustnih, samo da bi zmagala »p/lava«. Zato je njihov poraz tem ob-čutnejši in njihova jezai tem večja. Ptujski delavci so se sijajno zadržali in vztrajali pri svojem prepričanju. Nek gospod je delavcem tolmačil voljo delodajalca, da morajo delavci voliti plavo in jih je obenem pozval, da naj v dokaz pravilno izvršenega ukaza prineso naslednji dan vsak po en košček rdeče in bele glasovnico, iz česar bo razvidno, da so jih uničili in volili plavo. Gospode seveda ni brigalo, da bi se na ta način kršila volilna tajnost in le dajst.vo, da bi odščipnjene glasovnice znale imeti za posledico razveljavljenje plavega glasu, je najbrž gospodom dalo misliti, da «o ir poslednjem hipu odustali od svoje zahteve. V »Petoviji« so plavi agitatorji rekli delavcem, da bo podjetje zaprlo tovarno, če bodo zmagali rdeči. Plavi so lahko agitirali po tovarni, rdečim pa to ni bilo dovoljeno. Ko smo zvečer izvedeli za rezultat našega glasovanja so nasprotniki kar divjali in nek gospod je povedal svoje mnenje o nas zavednih delavcih, tako-le: »Prokleti zatna-zanci so zmagali.« Mi pa smo se zadovoljni smejali jezi naših nasprotnikov, k' T
"■ ftp-
t* rr • 1	*	’	’	rlr J*/*,
* —V"
V	nas in v naših delavcih živi globoka zavest razredne pripadnosti in za podžiganje te izavesti ni bilo terba nobene hrupne agitacije.
ALI SI ŽE ČHAL
lepo povest Ivana Vuka:
V	Znamenfu Halleyeve repatice? Piši na upravo »Delavca« v Ljubljani, poštni predal 290. da Ti jo pošljejo! / Broširana stane /6 Din, vezana pa 25 Din. Knjiga je zelo lepa.
Pokalne tekme v Hrastniku. Dne 10.
oktobra 1933 se je vršil brzi turnir na igrišču DSK Hrastnik za pokal, ki ga je darovala tovarna stekla. Na turnirju so sodelovali SK' Sava iz Sevnice, SK Zagorje, SK Rudar Hrastnik in DSK Hrastnik. Večinoma niso pravilno pojmovali turni na in so moštva prakticirala pogrešeno taktiko. V igri, ki traja samo 30 minut, je treba dati iz sebe vse. Tu ne sme biti začetnega otipavanja in le na koncu morebiti kak finis. Finis mora trajati vseh 30 minut,' če tega ni, ne more doseči brzi turnir svojega namena, kajti igra ni dovolj živahna in publika se dolgočasi. Prva dva sta se spoprijela SK Rudar : SK Zagorje 1 : 0, SK Rudar : SK Sava 1 : 1, DSK Hrastnik : SK Rudar 1 : 0, DSK Hrastnik : SK Zagorje 0 : 0. SK Sava : Sl<j Zagorje 1 : 1. DSK Hrastnik : SK Sava 4 : 0. Končno stanje: DSK Hrastnik 5 točk, SK Rudar 3 točke, SK Zagorje in SK Sava vsak po 2 točki. Pokal si :e priboril DSK Hrastnik, ki je eno najbolj tehnično izurjenih moštev trbovelisUeKa okrožja.
S. K. »Svoboda«, Vič — S. K. Zalog 2:0 (1:0). Nedeljska prvenstvena tekma je prinesla mladi in preosnovljeni »Svobodi« prvu dve zasluženi točki. Igra je bila ves čas napeta ob rahli premoči »Svobode«, ki je postavila na igrišče bolj homotgeno moštvo. Pohvaliti moramo moštvo »Svobode« zlasti zaradi fair igre in discipliniranosti. Prav dobri so bili predvsem vratar s. Zupet in brata Vinška kot branilca, krila Zemljak in Šmid ter levo krilo Korošec. Tudi ostali so svojo nalogo z zadovoljstvom rešili, vendar jim še manjka zdrav start na žogo, kar pa bodo s pridnim treningom kmalu pridobili. Gola (oba zelo lepa) sta zabila Lado in Mihelin. — S. K. »Zalog« ima nekaj prav dobrih moči. Omeniti moram predvsem vratarja, ki je s svojo bravurijoz-no igro obvaroval klub pred še večjo katastrofo. Moštvo naj o;pusti prerekanje na igrišču, kar napravlja slab utis na občinstvo in dizgustira soigralce. Ub pridnem treningu, ki ga vodi s. Šlamberger, obeta i moštvo še mnogo.	c-
Razno.
Maks Linder se ie na Bledu ustrelil.
Starejši obiskovalci kinematografov, pred vojno in prva povojna leta, se še gotovo spominjajo glasovitega filmskega komika Maksa Lindera, ki je mnogokrat nastopal z bivšo filmsko zvezdo Asto N-ielsen. Bil je rodom Nemec in je vsako poletje prihajal na Bled v Park hotel za dali časa, kjer se je zelo rad zabaval z ribolovstvom. Bil je kot soliden gost, finih manir, splošno priljubljen. Začasno bo pokopan na Bledu, dokler njegovi svojci ne ukrenejo kaj drugega.
Proti ravnatelju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Somboru. Ravnatelj somborskega OUZD, Anton Budinac, je med delavstvom in nameščenstvom skrajno nepriljubljen in organizacije so že ponovno zahtevale njegovo ostavko. Te dni bi se •imela vršiti seja ravnateljstva tega OUZD, pa so zastopniki delavcev in nameščencev izjavili, da tako dolgo ne bodo prisostvovali sejam, dokler bo Budinac ravnatelj.
Kazen za obrtnike radi samovoljnega podaljšanja delovnika. Po inicijativi Delavske zbornice je bilo pred kratkim v Brodu na Savi kaznovano več pekovskih mojstrov, ki so zaposlovali svoje delavce preko zakonito dovoljenih delovnih ur. Sedaj je iil v Brodu zopet kaznovan nek krojaški mojster, ki je svojim pomočnikom znižal plače za Din 50— tedensko, v zameno jim je pa dovoljeval, da smejo delati prekourno, da bi na ta način to znižanje nadoknadili. Delavska zbornica pazno zasleduje tako nedovoljeno izkoriščanje, medtem ko je na stotine pomočnikov na cesti, ki tudi čakajo na zaslužek.
Tudi Madžarska želi priznati Rusijo.
Na zasedanju budimpeštanske zbornice 9. t. m. se je poleg socijalnih demokratov za-
vzel za oficijelno priznanje sovjetske Rusije tudi bivši ministrski predsednik grof
Bethlen, ki si od tega priznanja in vposta-vitve trgovskih odnošajev obeta oživljenja madžarske trgovine z inozemstvom.
Palača Društva narodov v Ženevi je pod
streho. Palača je prekrasno arhitektonsko delo, ki pokriva 18.000 kv. m. zazidane površine (ves njen prostor pa 440.000 kub. m.) in ima poleg raznih dvoran 400 pisarniških prostorov. Velika sejna dvorana je 68 metrov dolga, 66 metrov široka in 40 metrov visoka. Notranja oprema bo gotova šele leta 1935. Ko bo palača čisto gotova, bo pa Društvo narodov mogoče že vrag vzel.
Ameriški dolar na vseh inozemskih I borzah stalno pada v vrednosti. Američani • so začeli nalagati svoja premoženja v an-| gleških bankah.	_
Gerhardt Hauptmann in werner Kraus v Londonu izžvižgana. V Al-
bert-teatru v Londonu so v petek začeli igrati Hauptmanovo dramo »Pred solnenim zahodom«. Glavno vlogo je prevzel Werner Kraus iz Berlina, ki se ogreva za hitlerizem. Občinstvo je p« napravilo tak kraval, da je bil Kraus prisiljen gostovanje odpovedati.
Goebbeisov židovski videz.
Dr. Goebbels, ki ne izgledaj nič preve« arijsko, je bil slučajno navzoč pri neki naciji. Neki dobromisleč sodržavljan mu je pni-šepetal: »Človek božji, žid, istfun od tod, tu smrdi. Goebbels — užaljen — se postavi in reče: »Sem dr. Goebbels.« Oni tam se pa zasmeji: »To je pa res že preneumno. Pravkar so izpustili nekega drugega Žida, ker se ie tudi izdajal za Goebbelsa.«
Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni
TRGOVINI
DELAVSKI DOM
II
M
M
r. z. z o. z.
a nova ul.1.
Delavke, delavci, kupujte svoje življen-ske potrebščine v svoji trgovini.
zastonj
Vsi letni naročniki „Radlowelt“ dobe
14 karatno originalno atnerlkansko
zlato noiioiH) pen
ali pa K0r»*hn«r)«w r®*"‘
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
7«h»ev!<itp takol brezplačno na ogled „Radio“ welt“ Naroča se Admlnlstratlon der ..Radio-welt“ Wlen I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki obširne radloprograme interesantne slike lntm» lepo urejene poučne tehnične članke.
Umile vedno ijMHIJ Hiin ii Mi nekam e Men. - lelelii site. 21
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor l.ržcn v Ma i