Št. 100 (16.137) letoj.IV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. nfaja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen ne ciklostil. Od 5. do 7 septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Dober-uvj v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-i<=mbra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slove-n., ‘ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul, Ristori 28-Tel. 0432/731190__________
izr/in im POSTNIM PLAČANA V GOTOVH
I Hfjtl I lir Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma2M>,legge 66296-filiale diTriesle
■FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040)363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
SREDA, 29. APRILA 1998
Skupen
pogled
na
razvoj
Bojan Brezigar
Že vse od ustanovitve Kraške gorske skupnosti je prešlo v navado, da o tej ustanovi poročamo predvsem v zvezi z dogajanji okoli volitev Predsednika, sicer pa o njenem delovanju javnost ni kdove kako natančno seznanjena. Gre odbio za posledico ne dovolj dorečenih pristojnosti gorskih skupnosti sploh, v primeru Krasa pa tudi za dolgoletne Polemike, ko pristojne deželne oblasti skoraj petnajst let niso hotele odobriti statuta KGS samo zato, ker je polnopravno priznaval slovenščino kot uradni jezik
Vzporedno s to polemiko je tekla druga, povezana s kraskim parkom. Od vsega začetka je namreč meščanski del Trsta, tisti, Id je imel oblast v rokah, odrekal Kraški gorski skupnosti pravico, da bi Upravljala krasiti park Razlogi so bili jasni vsem: kot ustanova, Id je odraz občin in v kateri je res veliko število slovenskih predstavnikov, KGS ni ustrezala tržaškemu »esta-blishementu«, ki si je hotel z Ustanovitvijo parka zagotoviti nadzor tudi nad tistim delom Krasa, Id ga Se ni odtujil z razlaščanji, urbanističnimi posegi in vinkulacijami. Pri tem je Užival podporo naravovarstvenikov, katere so sicer vodili drugi cilji: bili so prepričani, da je treba vodstvo parka prepustiti znanstvenikom in ne Politikom, kar izvoljeni predstavniki v KGS dejansko so.
Slovenska manjšina in Predvsem njene strokovne organizacije so te teze vedno zavračale in končno so tudi dosegle, da je deželni zakon priznal KGS pristojnosti, ki ji dejansko pripadajo.
KGS torej ne gre pojmovati kot neke birokratske ustanove, daleč od ljudi in Problemov, ampak predvsem kot ustanovo, Id je blizu Krasu in Kraševcem ter bo v okviru svojih pristojnosti usmerjala razvoj kraskega ozemlja. Glede na njeno sestavo je kaj lahko pričakovati! da bodo njena stališča tudi v prihodnje blizu dejanskim potrebam naših ljudi ter da bo KGS zastavila vse sde v usklajevanje specifičnimi potrebami kraskega Prebivalstva s splošnimi potrebami, ki jih državljan danes terja od družbe.
Prav zato je koristno, da KGS o teh pomembnih vPrasanjih odloča z veliko večino, ob upoštevanju vseh Komponent kraskega prebi-Valstva, tako pobticnih, ki
v njej zastopane, kot družbenih in stanovskih, ki njeno delo spremljejo ob strani. To je bila sicer tudi nsrednja značilnost te ustanove, ki je, kljub običajnim Praskam, se zlasti ko je Slo j69 kako pohticno ali volilno teino, znala vedno najti rešitve, ki so bile res sprejemljive za veliko veči-110 prebivalstva ozemlja, ki s°di v njeno pristojnost.
SINOČI GLAVNA SKUPŠČINA KGS
Kraško gorsko skupnost bo odslej vodil Mario Lavrenčič
Izvolitev doberdobskega župana je odraz širokega političnega zavezništva
SESLJAM - Dober-dobski župan Mario Lavrenčič je novi predsednik Kraške gorske skupnosti. Izvoljen je bil na sinočnji seji glavne skupščine te ustanove, na kateri so na osnovi političnega zavezništva med levimi demokrati, Slovensko skupnostjo, Stranko komunistične prenove, Ljudsko stranko in naravovarstveniki izvolili tudi nov upravni odbor.
Lavrenčič, ki pripada stranki levih demokratov, je nasledil Iva Širco, kateremu se je skupščina zahvalila za opravljeno delo.
Novi predsednik je v tajnem glasovanju dobil 35 glasov in je bil torej izvoljen z zelo široko
večino, saj se je glasovanja udeležilo 41 elanov glavne skupščine. Lavrenčič je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da se KGS nahaja pred zelo zahtevnimi nalogami, med katerimi izstopajo nelahki napori za ustanovitev Kraškega parka in seveda za ohranitev in obstoj gorske skupnosti v novi zakonodaji krajevnih uprav.
Novo upravo KGS sestavljajo Andrej Berdon in Viktor Tanče iz vrst SSk, leva demokrata Alenka Obad in Igor Pe-tejan, zastopnika SKP Nadja Hrovat in Igor Canciani, Silvana Moro iz vrst Ljudske stranke ter zeleni Graziano Be-nedetti.
Na 5. strani
HRVAŠKA / VUKOVARSKA TRAGEDIJA
Začeli so z odkopom žrtev
V skupnih grobnicah 1.200 padlih in umorjenih v bitki za Vukovar
ZAGREB - Hrvaški izvedenci so včeraj bili ubiti med dolgim obleganjem in po ka-zaCeli z odkopom trupel v skupnih grobni- snejšem padcu Vukovarja leta 1991 v srb-cah »novega« vukovarskega pokopališča ske roke. Trupla so Srbi konec leta 1991 pri Ovcari (na sliki AP), kjer domnevajo, zakopali v štirinajstih skupnih grobiščih, da je zakopanih 1.200 ljudi, ki so padh ali	Na 9. strani
Olofa Palmeja je pred 12 leti ubil pripadnik kurdskega PKK
STOCKHOLM -Švedskega socialdemokratskega premiera Olofa Palmeja je pred dvanajstimi leti v Stockholmu ubil pripadnik Delavske stranke Kur-distana (PKK) in ne neki neprisebnež, kot so do sedaj domnevali. Kurdsko sled je potrdil pred dnevi v Turčiji zajeti kurdski voditelj Semdin Sakik. Na Švedskem pa so zelo previdni, ker se bojijo, da Turčija poskuša pred mednarodno javnostjo oblatiti kurdski osvobodilni boj.
Na 9. strani
MEDREGUSKI SINDIKALNI SVET |
Čezmejno sodelovanje za nova delovna mesta
Včeraj dopoldne se je na Tovornem postajališču na Fernetičih sestal severovzhodni Medregij-ski sindikalni svet FJK-Slovenija, ki mu predseduje Roberto Treu. Poleg zastopnikov treh italijanskih sindikatov CGIL, CI-SL, UIL ter dveh slovenskih KS 90 in ZSSS so se srečanja udeležili tudi nekateri predstavniki krajevnih javnih uprav, medtem ko je Deželo zastopal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin.
Na dnevnem redu je bila obravnava delovnih
razmer vzdolž italijan-sko-slovenske meje ter čezmejnega teritorialnega sporazuma med Gorico in Novo Gorico z namenom, da se podoben sporazum prenese tudi na tržaško-koprsko območje.
Po včerajšnjih sklepih bo MSS v kratkem sklical omizje med sindikalnimi organizacijami, predstavniki krajevnih uprav in podjetniki zato da se izdela načrt za Čezmejno sodelovanje tudi na tržaškem koncu državne meje.
Na 4. strani
NOGOMET / PO »SPORNI« TEKMI
Plaz kazni za Inter Diskvalificiran tudi Ronalda
MILAN - Čeprav je Inter po nedeljski tekmi z Juventusom v očeh prevladujočega dela športne javnosti postal žrtev zarote, bo moral za dolg jezik svojih igralcev požrtei novo grenko pilulo. Športni sodnik je namreč za tri kola, torej do konca prvenstva, diskvalificiral trenerja Gigija Simoneja in igralca Ze Eliasa, slavni Ronaldo in Zamorano pa sta dobila dve koli kazni.
Sodniki so bili včeraj tudi pod drobnogledom vodstva nogometne zveze, sprejeli pa niso nobenih ukrepov.
Na 13. strani
Redni občni zbor družbe DZP - PRAE
V	ponedeljek, 27. aprila, je na sedežu v Ul. Montecchi zasedala skupščina družbe DZP -PRAE za odobritev poslovnega obračuna za leto 1997 ob prisotnosti edinega družabnika in lastnika Zadruge PD, ki jo je zastopal predsednik Lojze Abram.
Predsednik družbe DZP - PRAE odv. Rado Race je v svojem posegu prebral bilanco in obrazložil posamezne postavke, iz katerih je razvidna rahla izguba v višini 93 milijonov lir, ki je bila sicer krita s posebno postavko v premoženjskem stanju.
V	svojem poročilu pa je nadzorni odbor ugotovil, da je družba DZP - PRAE pravilno poslovala in ji zaželel uresničitev predvidenih načrtov.
Po odobritvi bilance je predstavnik edinega družabnika imenoval nove nadzornike, in sicer dr. Marijo Marc, predsednik, dr. Martino Malalan in dr. Roberta Novella, kot suplenta sta bila imenovana dr. Edi Daneu in gospod Igor Komel.
V Trstu nosilec LD Miloš Budin
VIDEM - Levi demokrati so na predsinoCnji seji deželnega vodstva odobrili kandidatne liste za vseh pet volilnih okrožij Furlanije-Julijske krajine. V Trstu bo nosilec kandidatne liste podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, v Gorici podpredsednik deželnega odbora Michele Degrassi, v Vidmu pa načelnik deželne svetovalske skupine Renzo Travanut.
Ljudska stranka in Slovenska skupnost pa sta na tem, da podpišeta volilni sporazum. Na sinočnjem srečanju so razpravljali o vsebini tega dogovora in tudi o kandidaturah te sredinske zveze, s katero bodo sodelovali še nekateri republikanci in Dinijeva stranka.
Na 3. strani
Priznanje kriškim osnovnošolcem
KRIŽ - Osnovna šola Alberta Sirka iz Križa je prejela priznanje na celjskem vseslovenskem natečaju o šolskih glasilih. To je že tretje zaporedno priznanje za kriške osnovnošolce in njihove učiteljice po dveh prvih nagradah na Kugyjevem natečaju. Kriški osnovnošolci so poslali izvode glasila Nas superCasopis, da bi jih razstavili na razstavi, v ponedeljek pa so jim sporočili, da so dobitniki nagrade. Priznanje bodo podelili 8. maja na prireditvi v Celju, v okviru katere bo tudi strokovni posvet o šolskih glasilih za mentorje.
Na 5. strani
Mirovnik 1'risullo spet na prostosti
DIVARBAKIR - Sodišče za državno varnost v turškem Diyarbakirju je včeraj na prostost izpustilo italijanskega mirovnika Dina Frisulla, ki so ga aretirali 21. marca med praznovanjem kurdskega novega leta pod obtožbo »ščuvanja k nasilju in upom«. Do osvoboditve je prišlo, potem ko so spremenili obtožnico, ki sedaj Frisulla bremeni le »verbalne podpore terorizmu«. Med včerajšnjo kratko sodno razpravo je Frisullo zavrnil tudi sedanjo novo obtožnico in poudaril, da je bil v Diyarbakirju, ker se zavzema za mir in demokracijo. Obtoženi je tudi obsodil kršenja Človekovih pravic, ki jim je bil prisoten tako med praznovanjem nevroza kot v zaporu.
Na 2. strani
NOVICE
Deset let zapora za sodnika Prinzivallija
PALERMO - Sodnik Giuseppe Prmzivalli je bil na sodišCu v Caltanissetti obsojen na deset let zapora zaradi domnevnega mafijskega združevanja in podkupovanja. Poleg tega ne bo mogel nikoli veC delati v javnih službah, leto dni po prestani kazni pa bo tudi na nadzorovani svobodi.
Zahteva po vložitvi obtožbe za kapitana korvete Sibilla
BRINDISI - Javni tožilec Leonardo Leone de Castris je zahteval vložitev obtožnice za kapitana korvete Sibilla Maurizia Laudadia zaradi potopitve albanske ladje Kater i Rades 28. marca 1997, na kateri je v morju v Otrantskem kanalu utonilo približno Šestdeset albanskih beguncev, ki so želeh priti v Italijo. Tožilec je zahteval vložitev obtožnice tudi za kapitana albanske ladje Namika Xhaferija.
V preiskavi so skuSah ugotoviti njuno odgovornost za potopitev albanske ladje, za povzročitev nenamerne nesreče in za večkratni nenamerni umor. Tožilec de Castris pa je tudi zahteval, da vseh obtožb oprostijo komandanta vrhovnega štaba vojne mornarice admirala Umberta Guarnierija in upokojenega admirala Alfea Bbattellija, ki je hil lani, ko se je potopila albanska ladja, komandant področja za Jonsko morje in Otrantski kanal.
Deset sekund za rešitev devet tisoč življenj
RIM - Deset sekund pred vžigom avtomobilskega motorja, ki naj bodo namenjene najosnovnejšim podrobnostim za vožnjo, lahko reši devet tisoC življenj v Evropski uniji, kjer vsako leto na cestah umre 45 tisoC ljudi, milijon in 600 tisoč pa jih je ranjenih. Družbeni izdatki zaradi prometnih nesreč so velikanski: milijon ekujev (približno dve milijardi lir) za vsako smrtno žrtev. Zato so v EU začeli z akcijo, s katero naj bi do leta 2001 za 40 odstotkov zmanjšali število smrtnih žrtev. Kampanjo so predstavili vCeraj v Rimu na sedežu Italijanskega avtomobilskega kluba. Prisoten je bil tudi Michael Schumacher, ki je eden od akterjev akcije, ob evropskem transportnem komisarju Neilu Kinnocku pa sta bila prisotna tudi ministra za javna dela oziroma prevoze paolo Costa in Claudio Burlando.
Geslo kampanje je: »Preden se odpelješ, deset sekund razmišljaj...s tem si lahko rešiš življenje.«
Pod obtožbo pedofilije za zapahi duhovnik iz Trapanija
TRAPAM - Pod obtožbo pedofilije so karabinjerji vCeraj aretirali 63-letnega duhovnika Angela Mu-stazza, ki je župnik v Valdericeju pri Trapaniju. Duhovnik je zanikal obtožbe, dolžijo pa ga, da je imel spolne odnose z 12Tetnimi deklicami in še z nekaterimi mladoletnimi in tudi polnoletnimi dekleti. Za vsak odnos naj bi duhovnik plačeval od 50 do 100 tisoC lir, dekleta pa naj bi k njemu vodila neka ženska, vendar njenega imena niso sporoCih.
Dva delavca umila pod plazom v kamnolomu
CARRARA - V kamnolomu v Calocari sta umrla dva delavca, katerih imeni za zdaj še nista znani. Kot se je izvedelo, bi moral biti ta kamnolom že zdavnaj zaprt.
TURČIJA / OMILILI SO MU OBTOŽNICO
Italijanski mirovnik Frisullo od včeraj spet na prostosti
Zadovoljstvo ob sklepu, ki nagrajuje odločne diplomatske napore
DIVARBAKIR, RIM -Sodišče za državno varnost v turškem Diyar-bakirju je vCeraj na prostost izpustilo italijanskega mirovnika Dina Frisul-la (na sliki AP) , ki so ga aretirali 21. marca med praznovanjem kurdskega novega leta nevroz pod obtožbo »SCuvanja k nasilju in uporu«. Do osvoboditve je prišlo, potem ko so spremenili obtožnico, ki sedaj Frisulla bremeni le »verbalne podpore terorizmu«. Nova obtožnica ne predvideva preventivnega pripora, tako da so Frisulla osvobodili.
Med včerajšnjo kratko sodno razpravo je Frisullo zavrnil tudi sedanjo novo obtožnico in poudaril, da je bil v Diyar-bakirju, ker se zavzema za mir in demokracijo. Obtoženi je tudi obsodil kršenja človekovih pravic, ki jim je bil prisoten tako med praznovanjem nevroza kot v zaporu, in poudaril, da bo na prostosti ali v zapora nadaljeval s svojim bojem. Po razpravi so Frisulla najprej pospremili v zapor in nato osvobodili. VCeraj mu niso še uročili odloka o izgonu iz diyarbakirske regije, določili so le, da bo nova razprava 16. junija.
Senator Stranke komunistične prenove Giovan-ni Russo Spena, ki je prisostvoval sodni obravnavi je z zadovoljstvom navedel, da je konec »ene more, a zavzetost za Kurde se nadaljuje«. Nad sklepom turskih oblasti so bili seveda zadovoljni v Diyarbakirju prisotni Fri-sullovi svojci, žena Maria Grazia, sestra Donatella
V Rimu protestiralo 20 tisoč upokojencev
RIM - Skoraj dvajset tisoč upokojencev z vseh krajev Italije je vCeraj kljub slabemu vremenu sodelovalo v protestnem sprevodu v Rimu, ki je Sel od Trga republike do Trga sv. apostolov, kjer so govorili tudi sindikalni voditelji. Na transparentih, ki so jih nosili, so zahtevali mrežo skrbstvenih in
in brat Giovanni. Zadovoljne so bile tudi vse italijanske politične sile, saj so se vsi brez izjem zavzeli za Frisullovo osvoboditev. Predsednik italijanske vlade Romano Prodi je prav tako izrazil svojo zadovoljstvo in poudaril, da je osvoboditev rezultat italijanskih diplomatskih naporov. Navedel je tudi, da Italija sedaj pričakuje od Turčije spoštovanje evropskih političnih standardov glede Človekovih pravic, tako da bo Italija podprla turške napore v evropski integraciji.
Predsednik zunanjepolitične komisije poslanske zbornice Achille Oc-chetto pa je osvoboditev pozdravil, kot rezultat skupnih in enotnih naporov vseh italijanskih političnih strank.
H GENOVA / UMORI V UGURIJlh MAFIJA / PORTELLA DELLE GINESTRE
Med številnimi preiskovalci vlada zmeren optimizem
GENOVA - Obstajajo samo hipoteze, zaenkrat ni nobene gotovosti: takšna je ocena, ki je izS-la z včerajšnjega sestanka med sodniki in preiskovalci, ki se ukvarjajo z zadnjo serijo umorov v Liguriji. Kot je povedal načelnik genovskega pravdništva Fran-cesco Meloni, nimajo nobenega trdnega dokaza, da je morilec ena in ista oseba. Tudi ne razpolagajo z vsemi balističnimi ekspertizami glede pištole: dobili so ekspertize o prvih umorih, na drage še Čakajo, tako da ne morejo potr-
diti, Ce so vse žrtve padle pod istim orožjem.
Genovski glavni pravdnik Guido Zava-none je pojasnil, da je bil namen srečanja utrditi koordinacijo med sodniki in silami javnega reda. Na neposredno vprašanje o balističnih ekspertizah je Meloni odvrnil, da niso še dokončane, bolj jasen je bil namestnik državnega pravdnika Enrico Zucca, ki je med dragim izjavil, da vseh ekspertiz še nimajo, vendar so zmerno optimisti, »obstajajo pomembni elementi«.
Odslej javnosti dostopni dokumenti o mafijskem pokolu
Pri pokolu je pred 51 leti umrlo 11 ljudi
RIM - Parlamentarna komisija proti mafiji je vCeraj soglasno izglasovala sklep, po katerem državna tajnost ne krije veC številnih dokumentov, ki zadevajo pokol delavcev in kmetov 1. maja 1947 v kraju Portel-la delle Ginestre na Siciliji. Med prvimi, ki so zahtevali ogled dokumentov, je milanski sodnik Salvini, ki vodi preiskavo o številnih poko-
zdravstvenih storitev na celotnem državnem ozemlju, z okvirnim zakonom urejeno skrbstveno reformo in davCno enakopravnost. Mnogi od njih so tudi zahtevali, da se poviša minimalna pokojnina, ki danes znaša 450 tisoč lir, pokojnine pa naj bi vezali na dinamiko rasti plač.
RIM / SPODBUDNI PODATKI
Italijanske obale so vse bolj primerne za kopanje, naša dežela prav v ospredju
S 1. majem podatki o obalah, primernih za kopanje
RIM - Čeprav postopoma, se »zdravje« italijanskih voda popravlja, vse bolj so primerne za kopanje. V odstotkih so se varne obale s predlanskih 67, 1% lani povečale na 68, 5%, pri Čemer so od skupnih 7.122, 4 km pregledali 4.777, 9 km. Prav na vrhu opravljenih kontrol so naša dežela, Veneto, Ligurija, Emilija Romagna, Marke, Lazio, Molise in Kampanija, medtem ko so pri dnu Sardinija, Sicilija in Toskana, kjer vsake tri kilometre enega niso pregledali.
Na podlagi sedanje zakonodaje se lahko pohvalita deželi Molise in Abruci, kjer odstotek kontrolirane obale, na kateri je dovoljeno kopanje, znaša 97,1% oz. 90, 6%, medtem ko si najbolj negativno oceno zaslužita Kampanija in Lacij, kjer kopanje zaradi onesnaženja ni dovoljeno na 18, 78 oz. 17, 9% obale. Kopalcem pa je obala najbolj prepovedana v Ferrari (47, 2%), Caserti (43, 4%), Rimu (29, 3%) in Neaplju (19%). Najvišjo oce-
no pa so prejeli pokrajine Lucca, Videm, Trst in Gorica.
V kilometrih so številke naslednje: skupna dolžina obale znaša 7.122, 4 km; kopanju prepovedanih je (ne glede na onesnaženost) 824, 1 km; zaradi onesnaženja je prepovedanih 273, 8 km; pregledati bi morali 6.024, 5 km, vendar je 925, 9 km izpadlo; primemo niso kontrolirali 40, 1 km, primerno 5.058, 5 km; obala, ki zaradi onesnaženja začasno ni primerna za kopanje, je dolga 183, 1 km; za kopanje primerna obala 4.875, 4 km, od Cesar s posebnim dovoljenjem 162, 7 km.
Kopalce pa letos Čaka prijetna novost: ministrstvo za zdravstvo bo namreč preko teleteksta ali interneta omogočilo vsem, da se pravočasno seznanijo, Ce je območje, ki so si ga izbrali za dopust, primerno za skok v vodo. Novo službo bodo uvedli s 1. majem: lanske podatke bodo sproti dopolnjevali s podatki letošnjih kontrol.
lih, ki so okrvavili Kalij0
v zadnjih desetletjih-Dokumentacija je odslej javna, tisti, ki so si j° lahko ogledali, pa 111 ®' nijo, da ne prinaša izred" nih novosti, vsaj taki ne, da bi razkrila ozadje pokola in politične °rga nizatorje, ki so »svetovali« banditu Salvatoreju
Giulianu, naj strelja na množico, zbrano okrog rdečih zastav.
Predsednik protinaahj^ ske komisije sen. Otta
viano Del Turco je na slovil na podpredse nika vlade VValterja V e tronija zahtevo, naj v a da odpravi tajnost n vseh dokumentih, ki lahko privedli do ° ritja resnice okrog P°“° la, pri katerem je izguw' lo življenje 11 ljudi m J preusmeril razvoj P° * Učnega dogajanja na 1
Podpredsednik komi
sije Nichi Vendola (Stranka komunisti0 prenove) je v razgovor z novinarji izrazi mnenje, da se je v kraj Portella delle Ginestre odvil prvi v dolgi verigi »državnih pokolov« iu da so v tem, kot v na slednjih primerih predstavniki države m celo ministri gladko laga preiskovalcem in par a
mentu. Predsednik ou-bora za tajno dokumen tacijo Guido Calvi (Levi demokrati) meni, da tokranji dokumentacij ni izrednih novosti, P° trjuje pa domneve, da s v zadevo bili vpleten
tuji krogi, konkretno ameriške tajne službe, so se aktivno zavzele, bi na vsak način zaus vile napredek levičar s kih strank.
VIDEM / NA PREDSINOCNJI SEJI DEŽELNEGA VODSTVA
ID so odobrili kandidature Budin nosilec lisle v Trstu
V tajnem glasovanju zavrnili kandidaturo odbornika Sonega
VIDEM - Levi demokrati so na predsinoCnji seji deželnega vodstva odobrili kandidatne liste za vseh pet volilnih okrožij Furla-nije-Julijske krajine. V Trstu bo nosilec kandidatne liste podpredsednik deželnega sveta MiloS Budin, v Gorici podpredsednik deželnega odbora Mi-chele Degrassi, v Vidmu načelnik deželne svetovalske skupine Renzo Trava-nut, v Tolmeču župan Ampezza Renzo Petris, medtem ko bodo o listi v pordenonskem okrožju odločali v prihodnjih dneh.
Za nosilcea liste je por-denonska federacija stranke ne brez notranjih sporov izbrala deželnega odbornika Lodovica Sonega, ki pa mu deželno vodstvo v tajnem glasovanju ni potrdilo zaupanja. So-nego je, podobno kot Budin in Travanut, za tretjo kandidaturo potreboval privoljenje večine članov strankinega telesa, ki pa ni prišlo. Na 64 volilcev je Sonego dobil 30 glasov, medtem ko sta prodrli kandidaturi Budina in Travanuta. Prvi, kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal tajnik Ales-sandro Maran, je dobil 34 glasov, nekdanji predsednik Dežele pa jih je prejel 40.
V tržaškem okrožju bo torej nosilec liste Budin, sledijo sindikalist CGIL Bruno Zvech, pravnik Giorgio Conetti, Stefano Baldi in zgodovinar Giam-paolo Valdevit, med kan-didati pa je tudi Nadja Debenjak. Na Goriškem bo po Degrassiju na vrhu liste tajnik Maran, za deželni svet pa se bo potegoval tudi Igor Komel. Na Videm-
skem so po Travanutu na listi Annamaria Menosso, Romeo Mattioli in voditelj ACLI Alessandro Tesini, na seznamu kandidatov furlanske federacije (uradnih list še niso objavili) pa je bil tudi slovenski kulturni delavec iz Terske doline Viljem Cemo.
Srečanja z novinarji sta se udeležila tudi tržaški tajnik stranke Stelio Spa-daro in Iginio Ariemma, ki odgovarja za organizacijo Levih demokratov v severovzhodni Italiji. Dejal je, da bodo volitve v FJK hočeš nočeš vsedržavni volilni in politični test, čeprav je volilni sistem proporčni, ki torej ne zagotavlja stabilnih večinskih koalicij. Kljub temu se bo nova levičarska stranka potegovala za uveljavitev koalicije, podobne tisti, ki v Rimu podpira vlado Romana Prodija. Ariemma je tudi podčrtal, da LD nimajo nič proti morebitnemu volilnemu zavezništvu med Ljudsko stranko in gibanjem Francesca Cossige, a pod pogojem, da bo to utrdilo in ne ošibilo leve sredine.
DSL je na volitvah pred petimi leti izvolila šest deželnih svetovalcev, na osnovi predvolilnih anket in realističnih napovedi -je poudaril Maran - pa Levi demokrati 14.junija računajo na izvolitev deset svetovalcev. Voditelji stranke niso hoteli komentirati zadržanja deželnih pristašev Antonia Di Pietra, (bivši sodnik bo l.maja v Trstu in v Vidmu) ki se ne bodo predstavili na volitvah, njihova morebitna podpora tej ali oni stranki pa bo verjetno kaj pomenila.
Alessandro Maran, Iginio Ariemma in Stelio Spadaro na srečanju z novinarji (f.KROMA)
POLITIKA / DEŽELNE VOLITVE
LS in SSk pred sporazumom
Sinoči verjetno odločilni sestanek deželnih vodstev strank
VIDEM - Ljudska stranka in Slovenska skupnost sta na tem, da podpišeta volilni sporazum. Na sinočnjem srečanju so razpravljali o vsebini tega dogovora in tudi o kandidaturah te sredinske zveze, v kateri naj bi, poleg LS in SSk, sodelovali tudi republikanci, ki niso pristopih med Leve demokrate, ter stranka »Rinnovamento italiano« zunanjega ministra Lamberta Dinija. Na osnovi sporazuma bodo v začetku prihodnjega tedna formalno predložili volilni znak zavezništva, v katerem bodo simboli vseh sodelujočih strank in gibanj.
Ljudska stranka hoče v to volilno navezo pritegniti tudi Cossigovo UDR, kar pa ne bo tako enostavno in to iz preprostega razloga, ker ta stranka v Furlaniji-Julijski krajini v
bistvu še ne obstaja. To je potrdil sam bivši predsednik republike na pogovoru s- tajnikom LS Francom Marinijem, ki je vsekakor poudaril, da bo LS v vsakem primeru ostala zvesta levosredinski koaliciji Oljke.
V deželni stvarnosti namreč ni prišlo do razkolov v CCD in CDU, tako da je velika večina pristašev teh dveh strank ostala zvesta desnosredinskemu Kartelu svoboščin. To velja tako za Furlanijo, kot za Trst, kjer je v Cossigovo stranko od vidnejših politikov doslej pristopil le nekdanji devinsko-nabrežinski župan Dario Locchi.
Na volitvah 14.junija pa se bo najbrž predstavila tudi na novo rojena Krščanska demokracija, ki jo skušajo oživiti pristaši Segnijevega pakta in nekateri nostalgiki »belega kita«.
BREŽE / 6. TEDEN KOROŠKIH SLOVENCEV
Prikaz pestrega kulturnega bogastva
Na otvoritvi minister Einem
CELOVEC - V srednjeveškem mestu Breže ob koroško-štajerski meji so v ponedeljek zvečer odprli 6. kulturni teden koroških Slovencev, ki ga prireja urad za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi skupno s slovenskim sporedom avstrijske radiotelevizije (ORF) ter Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo.
Prireditev je prikaz raznolikega kulturnega bogastva na Koroškem in služi predvsem približevanju slovenske kulture prebivalstvu, ki živi izven avtohtonega naselitvenega območja koroških Slovencev. Tokrat jo je odpril zvezni minister za umetnost Ca-spar Einem, slavnostne otvoritve pa sta se med drugim udeležila tudi koroški deželni glavar Christof Zernatto in njegov namestnik Michael Ausservvinkler.
Einem je v svojem govoru še posebej poudaril, da je prireditev velika priložnost za pospeševanje »kulturne izmenjave znotraj Koroške«, prebivalci pa naj jo -ne glede na narodno pripadnost in jezik -doživljajo kot obogatitev. Aktualnega vprašanja dvojezičnih otroških vrtcih se je v svojem govoru dotaknil edinole namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler. Poudaril je potre-
bo po razvijanju novih konceptov, ki bodo zagotovili zadovoljivo rešitev tega za slovensko manjšino na Koroškem tako pomembnega vprašanja.
Kot že na kulturnih tednih koroških Slovencev, ki so jih od leta 1993 dalje priredili v Spitalu ob Dravi, Trgu, Šentvidu ob Glini, Gmiindu in v Borovljah, se slovenska manjšina tudi tokrat predstavlja nemško govorečim sodeželanom z bogatim prikazom svojega kulturnega življenja. Otvoritev so sooblikovali slovenski in dvojezični zbori iz Podjune in Celovca in dijaki slovenske glasbene šole, pretežni del letošnjega kulturnega tedna, ki traja še do vključno četrtka, 30. aprila, pa bodo oblikovale gledališke skupine: Tea-tr Trotamora iz Šentjakoba v Rožu s Brechtovo »Opera za tri groše«, »Teatr brez...« s produkcijo Slovenske prosvetne zveze »Medved Pu« (A.A. Milne) in gledališka skupina Mladinskega doma v Celovcu z večjezično predstavo »Ljubezen po...«.
Posebeno težišče letošnje promocijske prireditve koroških Slovencev je tudi razstava na Koroškem rojenega in v Salzburgu živečega slovenskega umetnika Dra-gota Dmškoviča v veliki mestni dvorani.
Ivan Lukan.
________SKGZ / SEJA DEŽELNEGA VODSTVA_______
Priprave na programsko konferenco
Govor predvsem o tem, kakšna naj bo vloga SKGZ na prehodu tisočletja
Kakšna naj bo vloga slovenske kulturno - gospodarske zveze znotraj naše narodnostne skupnosti ob prehodu iz drugega v tretje tisočletje? O tem je tekla beseda na zadnjem srečanju deželnega vodstva organizacije, ki bo s tem v zvezi pripravila programsko konferenco na Tržaškem in v ostalih dveh pokrajinah, jeseni pa na deželni ravni. Izhodiščno poročilo je imela deželna tajnica Jole Namor, ki je ocenila zdajšnjo organiziranost in strukturiranost znotraj SKGZ ter predstavila sliko sedanje zamejske stvarnosti. Ugotovila je, da skoraj 10 let po padcu Berlinskega zidu znotraj naše stvarnosti še neprimerno reagiramo na to epohalno dejanje, ki je sprostilo veliko novih in drugačnih silnic, ki so zaznamovale tako Evropo, kot hrdi naš bližnji prostor. Po mnenju Namorjeve naša skupnost potrebuje korenitejše spremembe, ki gredo v smer novega časa in razmer.
Predsednik Rudi Pavšič je bil mnenja, da mora SKGZ čimprej nastaviti svojo shategijo, tako v odnosih do notranje organiziranosti, kot tildi v odnosu do drugih sredin, ki oblikujejo našo zamejsko organizi-tanost. »Normalizirati moramo našo organiziranost«, je bilo mnenje Ace-
ta Mermolje, ki se je zavzel za takšno obliko aktivnosti, ki bi znala odgovarjati na potrebe in pričakovanja predvsem tistega dela družbe, ki se prepoznava v Zvezi. Vloga te organizacije je danes drugačna od tiste, ki jo je imela SKGZ v preteklem času. To je treba sprejeti kot dejstvo in se zato temu tudi primemo organizirati. Predvsem je treba gledati na bodočnost in zanjo investirati največ energij, je bilo mnenje Edvina Švaba, medtem ko je Nives Košuta ocenila, da je organizacija uspešna, če je koristna. V tem smislu se je zavzela za to, da bi se SKGZ aktivno usmerila in ukvarjala s tako imenovanim »hetjim sektorjem« na kulturnem, socialnem in rekreacijskem področju. Ob tem pa bi bilo primerno, ko bi se dejavnost Zveze bolj približala stvarnosti, ki jo prinašajo novi evropski integarcijski tokovi.
Predsednik SKGZ za Tržaško Branko Jazbec je razčlenil vsebino programske konference, ki jo bodo pripravili maja meseca z namenom, da bi prispevali k splošnemu razmišljanju, ki ga bo organizacija zaokrožila s svojim deželnim tematskim seminarjem. Pri tem razmišljanju je pomembno tudi oceniti in preboleti zdajšnjo krizo med ma-
tico in zamejstvom in se opremiti na izziv, kako držati skupaj našo manjšino.
Viljem Cemo je bil mnenja, da je treba delati na dveh nivojih: političnem in organizacijskem. S tem v zvezi je podčrtal dejstvo, da se je treba polnomočno vključiti v stvarnost in dinamike italijanske družbe ter pokazati posebno skrb pri povezovanju in bogatenju obmejnega prostora.
Na seji vodstva Zveze so se soočati z vrsto vprašanj, ki so ta čas v središču pozornosti. Glede nekaterih časopisnih polemik glede Primorskega dnevnika, je SKGZ mnenja, da je bila začrtana pot pravilna in zato podpira prizadevanja zdajšnjih upraviteljev, ki delujejo v smeri, da bi edinemu slovenskemu dnevniku zagotovili varno in manj tvegano bodočnost.
Tudi na tem srečanju je bil izražen poziv, naj se zamejstvo aktivno vključi v pomoč od potresa prizadetega območja v Gornjem Posočju. V ta namen je SKGZ odprla tekoči račun na podružnici NTKB v Čedadu. Zbrana sredstva bo organizacija nakazala Upravni enoti iz Tolmina, ki jih bo namenila vasici, ki je pretrpela največ gorja.
VIDEM / KORIDOR ST.5
Železniška proga Benetke-Trst-Ljubljana
VIDEM - Uprava italijanskih državnih železnic je v ponedeljek v Vidmu predstavnikom krajevnih javnih uprav s Tržaškega in Goriškega uradno predstavila načrt za koridor št. 5, oz. njegove proge Benetke - Trst - Ljubljana. V njihovi predstavitvi so se strokovnjaki železnic osredotočili predvsem na kritične odseke pri Ronkah in v Barkovljah, kjer se bodo križale t.i. počasne in hitre proge, medtem ko predstavlja največjo prioriteto železniški vozel Ronke Sever - Trst, ki zaradi visokega prometa povzroča tudi velike zamude.
Deželna uprava bo sedaj sestavila delovno skupino, ki jo bodo pod vodstvom deželne direkcije za prevoze sestavljali predstavniki direkcij za gozdove, okolje in teritorialno načrtovanje z nalogo, da preučijo izvedbene možnosti predloženega načrta.
Deželno upravo je na ponedeljkovem srečanju predstavljal odbornik za prometne zveze Giorgio Mattassi, ob strokovnjakih železniške uprave in podjetja Italferr pa so se srečanja udeležili tudi goriški pokrajinski odbornik Edi Minin, župani Občin Starancan (Giorgio Nogherotto), Ronke (Enzo No-velli), Doberdob (Maric Lavrenčič) ter predstavniki Občin Škocjan ob Soči, Trst, Zgonik, Devin-Nabrežina in Milje.
Deželni svet ima pred seboj le še dva dni dela
TRST - Deželni svet je včeraj nadaljeval z delom, v tej zakonodajni dobi pa se bo zbral samo še danes in jutri. Zato je težko verjetno, da bo lahko opravil vse, kar ima na dnevnem redu. Včeraj dopoldne je deželni svet nadaljeval z obravnavo s finančnim zakonom povezanega zakona, ne da bi se načelniki posameznih skupin uspeli dogovoriti za dnevni red. Sprejet pa je bil predlog, da se najprej obravnava enotni tekst zakona, ki zadeva kmetijstvo. Dopoldne je bil sprejet tudi eden od členov spremljevalnega zakona, ki zadeva kmetijstvo in rešije serijo vprašanj, ki so zajeta v sedaj veljavni zakonodaji.
V popoldanskih urah pa se je zataknilo pri obravnavi nekaterih členov, o katerih bodo glasovali danes. Deželni svet, kateremu se izteka mandat, čaka še precej dela, ki pa ga bo v dveh dneh težko opravil. Včeraj je bilo sicer tudi slišati predlog, da bi deželni svet zasedal še v prvem tednu maja, vendar pa ta predlog ni dobil zadostne podpore.
DELO / SESTANEK MEDREGIJSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
Teritorialni sporazum tudi za Trst in Koper
Srečanja se je udeležilo tudi več javnih upraviteljev
V	pripravo na prvomajska praznovanja se je včeraj dopoldne severovzhodni Medregijski sindikalni svet (MSS) »F-JK -Slovenija« zbral na sestanku v prostorih Tovornega postajališča na Fernetičih. Poleg predstavnikov treh italijanskih sindikatov CGIL, CISL in UIL ter dveh slovenske Konfederacije sinidikatov 90 in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, so se včerajšnjega srečanja udeležili tudi repentabr-ski župan Aleksij Križman, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin ter tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, slovenske krajevne uprave pa sta zastopala novogoriški župan Špacapan ter koprski podžupan Jenko, medtem ko ni bilo predstavnika Občine Trst.
Na dnevnem redu je bila obravnava delovnih razmer vzdolž italijan-sko-slovenske meje ter čezmejnega teritorialnega sporazuma med Gorico in Novo Gorico z namenom, da bi se podoben sporazum preneslo tudi na tržaško-kopersko območje.
V	imenu Tovornega postajališča je najprej spregovoril direktor družbe Fernetti Spa Squeri, ki je zbranim orisal značilnosti in delovanje postajališča na Fernetičih. Slednje je bilo namreč zgrajeno v prvih sedemdesetih letih, v bistvu takoj po otvoritvi predora skozi Mont Blanc. Glede na to, da se je evropski scenarij v tem Času radikalno spremne-nil, si mora -po Squerije-vem mnenju- tudi tovrstno postajališče spričo ob-
stoječih infrastruktur zarisati novo vlogo, predvsem ob upoštevanju bližine mesta, pristanišča in pa dejstva, da se bo skozi te kraje vil peti evropski prometni koridor.
Srečanje je v svojstvu predsednika MSS vodil sindikalist CGIL Roberto Treu, ki je dejal, da mora tržaško-koprsko območje postati ključnega pomena v procesih evropske integracije in v tem smislu ne gre zanemariti številnih projektov, ki jih Evropska skupnost namenja promociji manj razvitih območij.»Ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti pa mora biti tudi za ES prioriteta« je poudaril Treu, ki je v nadaljevanju izrazil za-skrbeljnost nad posledicami odprave meja med Italijo in Slovenijo. V tem smislu je spodbuden Čezmejni teritorialni sporazum med dvema Goricama, ki ga je vredno posnemati tudi na tržaško-koperskem, pri Čemer naj ima MSS glav-
NOVICE
Javno zasedanje o skrbi za ostarele
V konferenčni dvorani kulturnega centra »G. Millo« na Trgu della Repubblica 4 v Miljah bo v sredo, 6. maja ob 18. uri javno zasedanje na temo »Družbena promocija in skrb za zdravje ostarelih oseb«. Zasedanje organizira Občina Milje, posegli bodo župan Roberto Dipiazza, občinski odbornik za zdravstvo in socialno oskrbo Maurizio Grotto, odgovorni za 3. zdravstveni okraj Mario Reali, predstavnik italijanskega sindikata splošnih zdravnikov Fabio Su-mani ter psiholog Aldo Becce.
Kradel spodnje perilo
Ko se je Elena C. vrnila domov, je opazila, da na balkonu ni več spodnjega perila, ki se je sušilo. Skupaj s prijateljico je pregledala bližnje območje in v Ul. Nicoletto D’Alessio opazila tri sumljive osebe, ena je imela majhen nahrbtnik in v roki dve torbi. Prijatelj Elene C. je na krajo opozoril policijsko patruljo, ki je pripeljala mimo. Agenti so kmalu zatem zasačili mladeniča z nahrbtnikom, Fabia B., ki je v torbah imel ne samo spodnje perilo, ki je izginilo z balkona Elene C., temveč še drugo perilo in obleke, fant pa je trdil, da so last njegove sestre.
Avtomobil v plamenih
S fiat uno se je peljala po Nabrežju, bila je nedaleč od hotela Jolly, ko je začutila smrad po zažgani gumi. Ustavila se je, tedaj je iz sprednjega dela avtomobila, kjer je motor, zaCel uhajati dim. Voznici ni preostalo drugega, kot da poklice gasilce, ki so preprečili, da plameni povsem uničijo vozilo.
no vlogo koordinatorja med krajevnimi javnimi upravami in podjetništvom na področjih kmetijstva, turizma, trgovanja ter uslug, je dejal Treu, predvsem ob upoštevanju nadvse ugodnega meddržavnega političnega ozračja.
V nadaljevanju so spregovoril ostali sindikalni predstavniki. Jadran Colja (KS 90) je poudril pomen tovrstnih vsebinsko bogatih srečanj ter izpostavil učinke, ki jih ima schen-genski sporazum na obmejno delovno tržišče, pa tudi razmere obeh narodnih manjšin. Rajko Lesjak (tajnik ZSSS) je ocenil teritorialni sporazum kot odličen inštrument za pritiskanje na vzvode oblasti za doseganje CimveCje avtonomije za krajevne uprave in gospodarske zbornice v smeri izboljšanja socialnih razmer, zmanjšanja emigracije in povečanja števila delovnih mest.
Miloš Budin je izpostavil pomen sporazuma v funkciji ponovne povezave tega območja, ki je bilo do prve svetovne vojne že enotno ter najavil skorajšnjo dokončno sprejetje zakona, ki bo tudi finančno podprl delo MSS. »Bolje je, da smo sodelavci kot konkurenti, saj imamo tako boljše možnosti v konkurenci z ostalimi mesti« je v oceno teritorialnega sporazuma dejal novogoriški župan Špacapan, medtem ko je koprski podžupan Jenko poudaril pomen sodelovanja med pristanišCima Trsta in Kopra.
Zastopnik CISL Grego-retti je obžaloval pomanjkanje “režijskih” sposobnosti deželne uprave, ki naj bi bila odgovorna za nekoordinirano upravljanje skoraj 600 milijard evropskih prispevkov do leta 2000, njegov kolega Miniussi (UIL) pa je izpostavil pomen urejanja statusa Čezmejnih delavcev. G.B.
SKLEP OBČINSKEGA SVETA
Društvu Primorsko Odličje prijateljstva
Kritično o pokrajinskem turističnem vodiču
PredsinoCnja seja dolinskega občinskega sveta je bila v prvi vrsti namenjena reševanju tekočih upravnih zadev, med drugim pa je soglasno odobrila podelitev Odličja prijateljstva mačkolj anskemu KD Primorsko, ki proslavlja letos svojo 100-letnico ustanovitve, in se zavzela za županov protest zoper pravkaršnjo izdajo pokrajinskega turističnega vodnika brez slovenskega in hrvaškega besedila. To je bilo pravzaprav edino vidnejše politično dejanje, ki ga je župan Pangerc v svojih uvodnih poročilih uvrstil na prvo mesto. Tržaška pokrajina in Podjetje za turistično promocijo sta vodnik izdala mimo slovenskega in hrvaškega prevoda z utemeljitvijo, da so naši kraji v teh dveh državnih stvarnostih dovolj poznani. V svojem dopisu podpredsednik in pri-
sotni odbornik Pariš Lip-pi omenja tudi zajetnejši strošek, ki bi v primeru jezikovno bogatejšega vodnika bremenil pobudnike. Kakorkoli so dolinski upravitelji potezo označili kot nerazumljivo in v opravičilih nezadostno, zato bodo pristojnim izrazili željo, da Cim prej poskrbijo tudi za slovensko in hrvaško inačico.
S tem tednom je na dolinskem županstvu stopil v veljavo nov delovni urnik, oblikovan v soglasju s sindikalnimi organizacijami: o tem so bili mnogi že obveščeni, sicer pa je informativno gradivo na razpolago. Od prejšnje seje dolinskega sveta se je zvrstilo kar nekaj pobud, med katerimi uradna otvoritev in prvi del prireditev letošnje odprte meje. Na obisku v Dolini sta se pomudila predsednik tržaških industrijcev in ustanove EZIT, ki sta ob
OBČINA DOLINA / V UL RESSEL
V novem »naselju« Ezita bo 16 manjših podjetij
Izvršni odbor ustanove za industrijsko cono (Ezit) je odobril rezultate natečaja za izgradnjo novega industrijskega naselja, ki ga bo postavil prav Ezit.
Tudi vse načrte je izdelalo tehnično osebje ustanove, in sicer na podlagi izkušenj z naseljem Val-dadige.
Nova gradnja bo pokrivala 7 tisoč kvadratnih metrov površine in bo zlasti odgovarjala zahte-
ZDRUŽENJE ISTRSKIH BEGUNCEV
Izstop iz federacije beguncev
Izstop so napovedali ob izvolitvi de' Vidovichaza predsednika
Pri združenju istrskih skupnosti (Associa-zione delle comunita istriane), eni od komponent federacije združenj istrskih beguncev (ostale so Unione degli istriani, Assodazione nazionale Venezia Giulia e Dalmazia ter trije Liberi comuni: di Fiume, di Pola e di Žara) so napovedali, da bodo v primeru izvolitve Renza de’ Vidovicha za predsednika federacije zapustili federacijo samo. Združenje istrskih skupnosti je namreč podpiralo izvolitev svojega kandidata, zmernega Pietra Parenti-na, ki se zavzema, da bi vprašanje zapuščenega premoženja rešili z odškodninami, medtem ko de’ Vidovich vztraja pri vračanju nepremičnin. Sedaj so svojo napoved tudi uresničili, izstopili so iz federacije: »Za nas je federacija inštrument«, je včeraj dejal Paren-tin, »preko katerega združenja delujejo na področjih, kjer obstaja sporazum, medtem ko druga stran, pri kateri je tudi de’ Vidovich, federacijo pojmuje kot nekakšno višje združenje, kateremu bi se ostali morali prilagoditi. Na zadnjih volitvah smo pač ugotovili, da nekateri do nas ne kažejo pripravljenosti. Delujemo po naslednjem načelu: svoje zahteve skušamo uveljaviti neglede na stališča strank, soočamo se z inštitucijami neglede na to, kdo jih vodi, kot se tudi ne zanimamo za politična mnenja naših elanov, ta se izražajo drugje«.
V kratkem, 12. maja, bo v Rimu srečanje med vlado in istrskimi begunci. Srečanja se bosta poleg federacije istrskih beguncev ude-
ležila tudi župan Illy in predsednik Pokrajine Codarin. »Če nas bo vlada povabila«, je povedal Parentin, »bomo šli na srečanje, z vlado in inštitucijami imamo korekten odnos. Sli pa bomo skupaj s federacijo ah pa ločeno, glede tega nimamo težav.« Ob tem je de’ Vidovich izrazil upanje, da vlada ne bi »izkoristila odsotnosti združenja istrskih skupnosti za ošibitev nasprotne strani, ah še slabše, za ponovno ocjložitev rešitve, na katero Čakamo 50 let.« Bojazen de’ Vidovicha je otitna: pravijo, da so stališča vlade glede zapuščine beguncev dokaj blizu stališčem združenja istrskih beguncev, poleg tega se de’ Vidovich nima za sogovornika vlade, temveč za »nasprotno stran«.
Diskriminacija žensk
Načelnik svetovalske skupine Skp v tržaškem občinskem svetu Jacopo Venier je predstavil resolucijo, s katero se zavzema za odpravo ene od najvidnejših simboličnih diskriminacij Zenske v našem mestu: v javnem parku »Tommasini« ni niti enega samega ženskega kipa. Na to je je nedavno opozoril tudi načelnik svetovalske skupine na Pokrajini Dennis Visioli, ki je skupaj z drugimi svetovalci vložil ustrezno vprašanje. Ker pa Pokrajina nima nepasrednih pristojnosti, so se pri Skp odločili, da dokument vložijo v občinskem svetu. Imenoma, M so jih iznesti na Pokrajini (Anita Pittoni in Letizia Fonda Savio) so dodati še tretje ime, Laura Weiss.
vam manjših podjetij. Posamezne enote bodo opremljene s samostojnim ogrevanjem in bodo nasploh popolnoma neodvisne pri upravljanju.
Območje, kjer bodo postavili naselje, je v bližini bivše tovarne VM, v Ul. Ressel, v Občini Dolina, in se razteza na 14 tisoC kvadratnih metrih. NaCrt predvideva tudi velika parkirišča in precej zelenja: prostora pa bo za šestnajst operativnih enot.
Kot je pojasnil predsednik Ezita Cosolini, je pri natečaju bilo kar 65 udeležencev iz vse Italije, a stroške, ki znašajo devet milijard lir, naj bi krili s finančnim prispevkom Sklada za Trst, Dežele ter posojilom, ki ga bo pri tržaški hranilnici CRT najel Ezit. Za gradnjo samo bodo potrebovali približno poldrugo leto, kar pomeni, da se bodo podjetja lahko vselila spomladi leta 2.000. Do tega datuma bo ustanova za industrijsko cono tudi sestavila lestvice za dodeljevanje prostorov in doloCilanajemnine, ki bodo v duhu promocijskega delovanja Ezita, torej precej nizke.
Cepljenje lisic
Na območju Občine Milje bodo 14. in 15. maja postavili vabe za cepljenje lisic. Za naslednjih 15 dni bodo veljale posebne omejitve tako za pse kot za mačke: lastniki bodo morali živali imeti vseskozi na vrvici, tudi Ce bodo nosile nagobčnik. Kršitelje bodo kaznovali z globami, razen v primerih, ko morajo za svoje početje tudi kazensko odgovarjati.
prikazu krajevnih dejavnosti obiskala tudi obrtno cono. V kratkem so na vrsti še polaganje vencev ob vseh spomenikih padlim v NOB, ki bo jutri popoldne od 16. ure dalje, Gez teden dni javni sestanek za ureditev kolesarske in sprehajalne steze po dolini Glinščice, v soboto, 9. maja pa otvoritev 42. občinske razstave domačih vin.
Dolinski občinski svet je odobril sporazum s Trgovinsko zbornico in podjetjem Aries za skupne gospodarske dejavnosti na občinskem območju, sprejel pogodbo s podjetjem Gani Gilros, ki bo skrbelo za zapuščene pse, in odobril programski sporazum za poskusno odprtje pokrajinskega središča proti telesnemu in psihološkemu nasilju, v katerega se bodo lahko zatekle prizadete
ženske in otroci.	,
(dam)
V soboto Odprte meje, tokratvmiljskiin koprski občini
le, da je tradicionalni pu ladanski pohod po ponm Glinščice odpadel.
V soboto, 2. maja, bo torej na sporedu miljsko- o~ prska repriza manifestacij Confini aperti - OdPr. meje. Tostran meje jo P reja miljska občina- ^ mejnem prehodu prl rejih se bodo ob 1 ;
sreCali predstavniki i lijanskih in slovensKn
oblasti: miljski župan berto Dipiazza in k0?1? županja Irena Fister si sta segla v roki, najavi ® pa je tudi prihod podla ;
nika na ministrstvu za turne dobrine, ^ VVillerja Bordona. Siem bo nastop pevskega z o Jadran.	,
Udeleženci se bodo to sprehodili na slovensko
stran meje do Boft 6 ; Prestop mejne Črte bo
tokrat možen brez do
fnronn stlliC6 ^
KGS / SEJA GLAVNE SKUPŠČINE
Župan Mario Lavrenčič novi predsednik KGS
Doberdobski upravitelj(LD) je nasledil Ivana Širco
Doberdobski župan Mario Lavrenčič je novi predsednik Kraške gorske skupnosti. Izvoljen je bil na sinočnji seji glavne skupščine, na kateri so na osnovi političnega zavezništva med levimi demokrati, SSk, komunisti, Ljudsko stranko in naravovarstveniki izvolili tudi nov upravni odbor. Lavrenčič, ki pripada levim demokratom, je nasledil Iva Širco, kateremu se je skupščina zahvalila za opravljeno delo. Se posebno se mu je med razpravo zahvalil devinsko-na-brežinski župan Marino Vocci.
Novo upravo KGS sestavljajo Andrej Berdon in Viktor Tanče iz vrst SSk, leva demokrata Alenka Obad in Igor Petejan, zastopnika SKP Nadja Hrovat in Igor Canciani, Silvana Moro iz vrst Ljudske stranke ter zeleni Graziano Benedetti. Prav njegov vstop v vodstvo Kraške
gorske skupnosti predstavlja politično novost pri vodenju te ustanove.
Program nove koalicije sta uvodoma obrazložila Morova, ki bo podpredsednica in repen-tabrski župan Aleksij Križman, ki sta predlagala sestavo novega upravnega sveta. Za tem se je razvila debata, v kateri so zastopniki posameznih skupin ocenili predloženi program.
Lavrenčič je dobil 35 glasov in je bil torej izvoljen z zelo široko večino, saj se je glasovanja udeležilo 41 članov glavne skupščine. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje in se tudi sam kasneje zahvalil dosedanjemu predsedniku Sirci ter mu zaželel čimprejšnjo okrevanje. KGS čakajo zahtevne naloge za oblikovanje Kraškega parka in za obrambo svojega obstoja in svoje vloge.
V KROŽKU CHE GUEVARA
Srečanje o Kosovu
Kosovski problem je treba rešiti brez nasilja, mednarodna skupnost pa mora °dloCneje nastopiti. To so Zatrdili na sinočnji javni konferenci o Kosovu, ki jo )e priredil krožek Che Guevara v Novinarskem krožku. O tem žgočem Vprašanju sta spregovorila docent na univerzi v Firen-cah in predstavnik nenasilne kampanje za Kosovo Prof. Alberto L’Abate ter docent za vzhodnoevropsko zgodovino na tržaški nniverzi prof. Marco Dogo.
Na srečanju, ki ga je povezoval predsednik krožka ne Guevara Riccardo Luc-ci°> so izpostavili dramatične vesti, ki prihajajo iz ti-stega območja. Dogo, ki je govoril v lastnem imenu, je °risal zgodovino Albancev na Kosovu in podčrtal, da )6 Problem politične narave. ne samo etnične. Srbija n® prizna albanskih instituti, Albanci ne priznajo nržave, je med drugim povedal in poudaril, da so po-...na pogajanja o avtono-nriji. L’Abate je menil, da niorajo Albanci preseči na-srinost, a tudi mednarodna skupnost mora odigrati važnejšo vlogo. Bistveno je P° njegovem dvoje: preuči-i nrožnost avtonomije Al-ancev in priznati »Balka-Po« v okviru federacije, °t tudi odpreti se do Alba-. d6, Grčije in do drugih lažnih držav, (a.g.)
Počastitev
Padlih
n 9Mbor za počastitev t .lih v osvobodilnem 90)0 od Sv. Ivana in iz Ko-; n)e obvešča, da se bodo n A1 poklonili spominu . olih. Danes bo delega-Aa Polagala cvetje ob 17. pri ^a sponrinsko ploščo v v ' oello Scoglio 197 (ex M^ek Hass), ob 17.30 v j, ' yrsenigo 7 (ex Kultur-C bruštvo Pisoni), ob 18. p v Ul. Fleming (Krožek v. , )> ob 18.30 na Monte
ŠOLSTVO / KATINARA
Evropske dimenzije šole F. Milčinskega
Osnovna šola sodeluje pri načrtu Comenius -Obisk šolnic z Dunaja na šoli
Na osnovni Soli Frana Milčinskega na Katinari so imeli včeraj in predvčerajšnjim v gosteh Solnici z dunajske osnovne šole Offentliche Volks-schule: ravnateljico Chri-stine Konig in učiteljico Friedericke Melicber. Obisk spada v okvir udejanjanja evropskega vzgojnega načrta Comenius, h kateremu je slovenska šola pristopila lani in pri katerem sodelujejo poleg dunajske šole še nemška šola iz kraja Diiren blizu Bonna, ena angleška in ena francoska šola.
Koordinatorica načrta Comenius na katinarski šoli učiteljica Srečka Tul je povedala, da se je slovenska šola vključila v načrt dokaj neobičajno: v dunajskem uradu za stike s šolami so dobili naslov šole F. Milčinskega in šolo zaprosili, ali bi sodelovala pri evropskem vzgojnem načrtu. Šola je, seveda, pristala, in obisk z Dunaja predstavlja prvi
korak na poti medsebojnega sodelovanja.
Učno osebje in šolarji katinarske šole so pripravili v ponedeljek gostijama iz Avstrije prisrčen sprejem s pesmijo in plesom. Ob harmonikarski spremljavi so njima na čast zapeli tudi nemško pesem. Zatem sta se ravnateljica Konigova in učiteljica Melicherjeva po-razgovorili z nadzornico Lučko Barej Križman, namestnico didaktične ravnateljice Novello Benedetti, predstavnico staršev Gabriello Kos in učiteljicami o učnih programih in šolskih sistemih. Obe šoli pripravljata v okviru načrta Comenius raziskavi na isto temo, in sicer o ljudskih običajih letos. Na šoli Frana Milčinskega so se že učenci razpisali o mik-lavževanjih, o jesenskih običajih (martinovanju, zahvalnici), o pustu, čaka pa jih je raziskava o majenci. Avstrijski učenci so pisali o jesenskih
običajih in o veliki noči v Avstriji. Izmenjava poteka na ravni učnega osebja, kar pomeni, da ne bo prišlo do obiskov ali gostovanj šolarjev v tujini. Kljub temu pa je sodelovanje pri takem načrtu za učitelje zelo koristno v luči vse večjega odpiranja šole in vključevanja v mednarodne dimenzije.
Žalna
seja
za Mirka Kaplja
V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes ob 18. uri žalna seja v počastitev spomina pred kratkim umrlega kulturnega in družbenopolitičnega delavca ter šolnika Mirka Kaplja.
Val,
6rio (Franco Azzuro).
POSEG EDVINA ŠVABA
V Livornu govor tudi o Dijaškem domu Kosovel
Pred nedavnim se je v Livornu odvijal tematski posvet, posvečen medvojnim zgodovinskim dogodkom na našem območju. Obmejni položaj naših krajev, z vsemi političnimi in zemljepisnimi spremembami, ki to ozemlje označujejo v zgodovini polpretekle dobe, je bil v središču pozornosti srečanja, ki so ga priredili občina Livorno, tamkajšnja knjižnica in Dokumnatacijsko središče o antifašizmu in odporništvu, pri pobudi pa so sodelovali še združenje Ippogrifo, Tržaški mestni muzej in deželni zavod za proučevanje zgodovine Furlanije - Julijske krajine. Posvet je vključeval v razstavo o Premični meji in Rižarni, ki so jo otvorili 6. in bo na ogled še do 30. aprila. Na okrogli mizi, ki je bila v prvem delu posvečena izrecno šolski mladini, je med drugimi nastopil kot poročevalec tudi Edvin Švab v svojstvu ravnatelja Slovenskega dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu. Dijakom in študentom so spregovorili še Giacomo Scotti, pisatelj in predsednik kulturne komisije pri Italijanski Uniji in Franco Cecotti, profesor in raziskovale pri Deželnem zavodu za proučevanje zgodovine Furlanije - julijske krajine.
V	ospredju vprašanja škedenjske železarne
V	avditoriju muzeja Revoltella bo danes ob 16.30 zasedanje z naslovom »Neka industrija, neki rajon, neko mesto: Škedenjska železarna«. Zasedanje, ki ga prireja tržaška občinska uprava bo odprl župan Riccardo Illy, nakar je predvidenih več posegov predstavnikov krajevnih uprav, univerze in industrijskega sveta.
Uro prej bo v baru Motonave v Ul. Diaz tiskovna konferenca odbora .»Skedenj diha«, ki želi opozotiti javnost na celo vrsto sprejetih a še ne uresničenih obvez.
ŠOLSTVO / PRIZNANJE ŠOLSKEMU GLASILU
Kriški »superčasopis
V tretjič gre rado, pravi pregovor, in vse kaže, da je bil pisan nalašč na kožo učencev kriške osnovne šole Alberta Sirka. Dve leti zapored so se udeležili natečaja Juliusa Kugyja in obakrat osvojili absolutno prvo mesto; letos so se - skoraj nehote - udeležili natečaja šolskih glasil v Celju, in spet prejeli dragoceno priznanje, s katerim postaja kriška šola ena od najboj nagrajenih šol v zamejstvu.
»Natečaja v Celju smo se udeležili skoraj naključno, brez vsake ambicije, da bi na njem tekmovali, saj sploh nismo vedeli, da gre za natečaj,« je "razkrila" ozadje tega novega kriškega uspeha učiteljica in mentorica šolskega glasila Olga Tavčar.
Šola je v začetku aprila poslala izvode treh številk šolskega glasila s šampionskim imenom Naš superčasopis na razstavo šolskih glasil, ki ga je v Celju priredila območna enota Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Glasilo so začeli izdajati letos, potem ko je šola z deželnim prispevkom dobila računalnik, tiskalnik in scanner. Učiteljice so izkoristile
priložnost, ki jo je ponujal računalnik, in tako se je začela računalniška obdelava časopisa. V njem so otroci zabeležili aktualne vaške dogodke, kot je bila 150-letnica župnije, a tudi dogodke iz mednarodne kronike, uvedli pa so tudi celo vrsto zanimivih rubrik, kot so literarni kotiček, šport, glasba. Ustanovili so tudi uredniški odbor in določili glavnega urednika, delo pa je potekalo pod pozornim očesom mentorice Olge Tavčar. Z zadnjo številko so pohiteli, da so jo lahko v začetku aprila poslali na razstavo v Celje.
V ponedeljek so iz Celja prejeli sporočilo, v katerem jih je organizator obvestil, da so prejeli eno od 9 priznanj »za posebne dosežke«, ki jih je podelila ocenjevalna komisija, medtem ko so štiri enakovredne nagrade za kvaliteto glasila prejele šole iz Vrhovcev, Škofje Loke ter dve iz Novega Mesta. Izvedeli so tudi, da so bile sodelujoče šole porazdeljene v dve kategoriji: osnovnih šol in vrtcev ter srednjih šol.
Kriška šola je obenem prejela vabilo na nagrajevanje, ki bo v
petek, 8. maja v celjskem sejmišču na Golovcu. Pred nagrajevanjem je predviden obisk Hermanovega brloga, edinega otroškega muzeja v Evropi, obenem pa bo stekel tudi posvet o šolskem novinarstvu za mentorje. To bo lepa priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, pa tudi za pridobitev novega znanja.
Po izteku posveta bo nastopil slavnostni trenutek nagrajevanja. Vsaka šola bo imela le nekaj minut časa za predstavitev šole in glasila. Čeprav je v vabilu zapisano, naj šolo predstavljajo mentor in po dva učenca pa nameravajo na kriški šoli postopati drugače. Nagrajevanja naj bi se udeležilo dveh 21 učencev šole Alberta Sirka, ki naj bi ga izkoristili za izlet v Celje in ogled razstave, Hermanovega brloga in drugih zanimivosti v mestu. To množično varianto bodo na šoli predlagali staršem, z upanjem, da bodo želji ugodili. Kako pa je ne bi, ko bodo nato o poteku izletu z nagrajevanjem vred brali v »priznanem« glasilu, Našem su-perčasopisu...
OB 1. MAJU / NASTOPI
TPPZ bogati sezoni naproti
7. maja nastop v Števerjanu
Tržaški partizanski pevski zbor Finka Tomažiča, ki se je pred dnevi s kaseto fotografij s proslave 25-letnice delovanja predstavil v krožku Tina Modotti v Ljudskem domu na Pončani, je v soboto zvečer z velikim uspehom nastopil v Avditoriju v Portorožu ob proslavi Dneva upora proti okupatorju, ki ga v Sloveniji praznujejo 27. aprila.
Zbor je zapel vrsto slovenskih partizanskih pesmi, pa tudi borbenih pesmi drugih narodov. Vodila sta ga Oskar Kjuder in Pia Cah, sodelovalo pa je okrog 100 članov zbora in orkestra, v katerem deluje sedaj tudi skupina okrog 25 pevk.
Predsednika zbora Igorja Pavletiča smo vprašali, kako so potekale priprave na letošnjo sezono.
»Res se pripravljamo na zelo bogato sezono nastopov. Po sobotnem nastopu v Portorožu bomo peli 1. maja v Ste-verjanu kot gostje domačega društva Briški grič in domače sekcije bivših partizanov. 3. maja bomo nastopili na Opčinah, kar je za nas nekaj povsem naravnega, saj so nas tam vedno lepo sprejeli ter imamo vedno lepo število občinstva.«
»V nedeljo, 9. maja, bo zbor nastopil
na Padričah, kjer bodo vaščani in domače kulturno društvo proslavili 50-let-nico postavitve spomenika padlim in obeležili tudi pomen delovanja domačega KD Slovan. TPPZ bo nato nastopil 23. maja v Velenju, kjer bo gost tamkajšnje sekcije bivših partizanskih borcev. Teden kasneje, 31. maja, bo zbor gost prireditve, ki jo kulturno društvo Skala pripravlja v Gropadi v počastitev 50. obletnice postavitve spomenika padlim v boju proti nacizmu in fašizmu.«
»V juniju bomo imeli že naš tradicionalni Partizanski praznik, ki smo ga vrsto let prirejali v Bazovici, sedaj pa ga bomo pripravili v Trebčah, kjer so se ta praznovanja pred tolikimi leti tudi začela«.
Tudi jesensko delovanje Tržaškega partizanskega pevskega zbora bo zelo pestro. V septembru bo zbor organiziral za člane in prijatelje izlet na otok Rab, kjer je bilo v času vojne taborišče, v katerem je izgubilo življenje na stotine priprtih, v oktobru pa bo nastopil tudi v telovadnici v Standrežu.
Igor Pavletič je omenil samo nastope, za katere se je zbor že dogovoril. Ima pa še vrsto ponudb za druge nastope, ki jim bo po svojih močeh ugodil. Neva Lukeš
Pohod na Kokoš
Bazovske organizacije tudi letos prirejajo ob priliki praznovanja prvega maja pohod na Kokoš. Nočni pohod, ki je sad sodelovanja med SKD Lipa, športnim društvom Sloga in Zarja ter Mladinskim krožkom iz Bazovice, se letos predstavlja v dvanajsti izvedbi.
Kot uvod v praznovanje bosta na predvečer prvega maja ob 20.30 ob bazovskem spomeniku padlim zapela Mladinski zbor Bazovica pod vodstvom Xenje Brass in
mešani pevski zbor Lipa, ki ga bodi Tamara Ražem. Pred vzponom na Kokoš bo ob 21. uri ob kalu zaživel tradicionalni kres, od tod pa bodo udeleženci pohoda ob 22.30 krenili na pot.
Naslednje jutro bo Bazovico prebudila godba, ki bo zakorakala po vaških ulicah v sklopu budnice, ki jo prireja vaška sekcija bivših partizanov. Sledila bo svečanost v počastitev spomina na padle s polaganjem vencev na spomenik
sredi vasi, ki je poklonjen vaškim žrtvam, in na bazovsko pokopališče, kjer so pokopani padli jugoslovanske armade. JPC
Človekove pravice
Mednarodni institut za študije o človekovih pravicah prireja danes, ob 11. uri na svojem sedežu v Ul. Cantii 10 uradno predstavitev besedila Mednarodne deklaracije o pravicah človeškega gena, ki jo je sestavila in že sprejela Organizacija združenih narodov.
Kulturno društvo Dom Brišdki priredilo izlet v Ligurijo
Med velikonočnimi prazniki je kulturno društvo Dom Briščiki priredilo tridnevni izlet v Cinque terre. Program izleta, ki se ga je udeležilo dvainpetdeset ljudi, je bil izredno pester. Prvi dan so si med vožjno z avtobusom ogledali srednjeveški in renesančni del mesta Lucca ter slikoviti trg Piazza dei mira-coli v Piši. Naslednjega dne so z ladjo odpluli iz Lerici in spoznali romantična mesteca ob ligurski obali v zalivu poetov: Monterosso, Vernazzo, Comi-
glio, Manarolo in Riomaggiore. Pri kosilu so se seznanili s tamkajšnjimi tipičnimi specialitetami. Ob povratku domov so se ustavili še v Rapallu ter v priljubljenem letovišču Portofinu. Udeleženci so bili z izletom zadovoljni, saj so prebili tri dni v dobri družbi ter spoznali mnogo zanimivosti v obiskanih mestih. K pravem vzdušju je pripomoglo tudi vreme, ki je bilo Briškovcem vseskozi naklonjeno.
(BiS)
Proslava v Zgoniku
Ob 53. obletnici osvoboditve bo občinska uprava jutri, 30. aprila, z začetkom ob 18. uri, polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin padlim, ki se nahajajo na območju občine po sledečem razporedu: Repnic (ob 18.10), Briščiki (ob 18.20), Prosek - pokopališče (ob 18.30), Proseška postaja (ob 18.40), Gabrovec (ob 18.50) Samatorca (ob 19. uri), Salež (ob 19.15) in Zgonik (ob 19.30).
Nadalje bo občinska uprava, v sodelovanju s krajevnimi organizacijami priredila v nedeljo, 3. maja, ob 11. uri v Zgoniku proslavo 53. obletnice osvoboditve. Program obsega poleg priložnostnih govorov nastop godbe na pihala s Proseka, nastop osnovnošolskih otrok in moškega pevskega zbora ter amaterske gledališke skupine Rdeča zvezda.
Na predvečer bo potekal tradicionalni nočni množični pohod ob spomenikih NOB v zgpniški občini. Zbirališče je predvideno v Gabrovcu, ob 19. uri, zaključek pa v Briščikih ob 21.30.
Polaganje vencev v dolinski občini
Uprava občine Dolina obvešča, da bo jutri, 30. aprila, polagala vence k spomenikom padlim za svobodo v občini Dolina. Župan vabi občane, naj
se udeležijo svečanosti polaganja vencev, ki bo potekala po sledečem vrstnem redu: zbiranje pred županstvom ob 16. uri, osrednji spomenik 16.15, Dolina 16.20, Prebeneg 16.30, Mačkolje 16.35, Domjo 16.45, Ricmanje 16.50, Boršt - pokopališče 17.00, Gročana 17.20, Boljunec 17.35.
Nocoj seja za likovno razstavo, jutri zadnja ura
V Dolini se pripravljajo na majenco: fantovska in dekliška se bosta jutri zvečer sestali na še zadnji letošnji uri, medtem ko bodo v ostalih breških dvigovali maje, pa bodo v Dolini na KTuži v oznanilo prihajajočega vaškega praznika postavljali topol. Nocoj, ob 20.30, bo v prostorih stare pošte na vrsti srečanje z likovniki, ki so se prijavili za sodelovanje na razstavi domačih umetnikov: pobuda KD Valentin Vodnik že tradicionalno pestri kulturno ponudbo dolinske majence, v zadnjih letih pa se poleg slikarjev in drugih krajevnih likovnih ustvarjalcev predstavljajo občinstvu tudi umetnostni obrtniki SDGZ in učenci občinskih vrtcev in osnovnih šol. Ob letošnjem praznovanju 120-letnice znamenitega tabora in ustanovitve dolinskega društva pa bo v Torkli tudi razstava fotografij in raznih dokumentov o kulturni preteklosti in sedanjosti v Dolini, (dam)
ACT / URNIKI VOŽENJ
Manj avtobusov na praznični dan 1. maja
Vodstvo konzorcialnega prevoznega podjetja ACT sporoča, da bodo na pojutrišnji praznični dan 1. maja omejili število voženj. ACT še zlasti opozarja, da bodo odpadle vožnje prog št. 2, 7, 12, 18, 19, 21, 40, 50, 52, 60 in A od Goldonijevega trga do Čampa Marzia. Večerne proge A, B, C in D bodo pričele voziti ob 20.30.
Nekatere proge bodo začasno spremenili, in sicer: št. 3 s Ferlugov po vrhnjem delu Ul. Commerciale iz mesta po običajni poti;
št. 5 do Ul. Ciunano po Ul. Conti, Trgu Perugino, D’Annunziovem drevoredu do Ul. Cumano (po progi avtobusa št. 18); št. 20 skozi Naselje Sv. Sergija; št. 27 nekajkrat bo peljala iz Milj do Starih Milj prek Lazareta;
št. 41 nekajkrat bo peljala iz Trsta prek Boljunca in Doline do Prebenega in Mačolj (po progi avto busa št. 40)
A od Goldonijevega trga do Ferdinandeja; od padla bo vožnja od Goldonijevega trga do Čampa Marzia (glej progo D);
D od Goldonijevega trga do Ul. Cumano po običajni progi;
od Goldonijevega trga do Čampa Marzia po običajni progi;
povratna vožnja od Čampa Marzia po Na brežju in Ul. Mazzini do Goldonijevega trga. Zaradi zaprtja Ul. Ginnastica bodo avtobusi peljali po začasnih progah, in sicer:
št. 11 od Ferdinandeja do končne postaje v Ul. Ar chi po Ul. De Marchesetti in Ul. Felluga; velja za obe smeri;
št. 26 od Katinare po progi avtobusa št. 25 do Ferdi nandeja, nato po progi avtobusa št. 11 po Ul. Piccardi, Canova, Stuparich do Ul. Carducci in po običajni progi do Trga Osoppo; od Trga Osoppo po običajni progi do Ul. Gat teri, nato po Ul. Ginnastica in Rossetti, po progi avtobusa št. 11 do Ferdinandeja in po progi avtobusa št. 25 do Katinare.
Objavljamo uro prve in zadnje vožnje vseh avtobusov z začetnih in končnih postajališč ter razmah med vožnjami (pogostnost v minutah):
št. postajališče	prva V.	zadnja v.	pogostnost
1 Sp. Carbola	7.20	20.00	20-25
Zel. postaja 2 odpade	7.00	20.00	
3 pelje po rednem umiku			
4 Villa Carsia	7.05	23.45	30
Trg Oberdan	7.10	0.20	
(Borzni trg)	(21.00)		(0.15)	
5 Ul. Cumano	7.30	20.00	30
Rojan	7.00	20.00	
6 Sv. Ivan	7.00	19.50	18
Barkvolje	7.20	20.15	
7 odpade (glej progo št. 27)			
8 Rojan	7.15	20.00	35
Valmaura	7.15	19.30	
9 Sv. Ivan	7.09	20.00	18
Čampo Marzio	7.20	20.00	
10 Valmaura	7.10	20.15	12
Trg Venezia	7.12	20.15	
11 Ferdinandej	7.20	20.00	24
Borzni trg	7.00	20.00	
12 odpade			
15 Trg Oberdan	7.30	20.20	30
Čampo Marzio	7.10	20.10	
16 Trg Oberdan	7.15	20.10	30
Čampi Flisi	7.25	19.55	
17 S.Cilino	7.30	19.30	30
Borzni trg	7.00	19.30	
po 19.30 glej progo 4			
18	odpade (glej progo 5) 19	odpade (glej progo 20)			
20 Milje	6.45	24.00	20-25
Zel. postaja	7.15	0.15	
21 odpade (glej progo 20)			
22 Katinara	6.50	20.15	26
Zel. postaja	7.15	19.45	
24 Sv. Just	8.00	19.20	40
Zel. postaja	7.40	19.40	25-30
26/ Zel. postaja	7.25	23.35	
Trg Osoppo	7.10	23.35	različna
27 Milje	6.55	22.10	
(Lazaret)	(8.00)	(19.50)	
Stare Milje	7.10	22.30	
28 Kolonja	7.20	20.00	20
Borzni trg	7.00	19.40	
po 20.30 glej progo 30			
29 Goldonijev trg	7.00	20.15	10
Sp. Carbola	7.00	20.00	
30 Žel. postaja	7.00	0.30	20
(Kolonja)	(20.30)		(0.20)	
Ul. Locchi	7.00	24.00	
32 Milje	7.25	21.45	različna
Korošci	7.35	22.00	
33 Campanelle	7.20	19.55	40
Stara mitnica	7.00	20.10	
34 Ul. Paisiello	7.40	19.33	45
Stara mitnica	7.20	20.00	
35 Lonjer	7.25	19.25	45
Podlonjer	7.30	20.05	
Trg Oberdan	7.00	19.45	
36 Trg Oberdan	7.00	20.00	30
Grljan	7.30	20.30	
37 Rovte	7.05	19.40	50
Stara mitnica	6.40	20.00	
38 Trg Oberdan	7.00	22.05	25
Sanatorij	7.18	22.30	različna
39 Opčine žel.post.	7.35	22.45	
Žel. postaja	7.35	23.35	
39/ pelje po rednem urniku			
40	odpade (glej progo št. 41) 41	Dolina	8.00		20.40	različna
Ricmanje	9.38	19.33	
Žel. postaja	8.30	20.05	
42 pelje po rednem umiku			
43 Devin	7.22	20.53	
Nabrežina	7.05	23.30	
Trg Oberdan	7.10	0.05	
45	pelje po rednem umiku 46	pelje po rednem umiku			
47 Milje	8.25	20.10	razlicn*
Rabujez	8.47	20.32	,
48 Katinara	7.15	20.00	35
Stara Mitnica	7.15	19.30	
49	pelje po rednem umiku
50	odpade 52 odpade
60 odpade
A Goldonijev trg	20.30	24.00	3U
Ferdinandej	20.45	0.15	
Katinara	20.30	0.25	
B Goldonijev trg	20.30	24.00	30
Podlonjer	20.45	0.15	
Goldonijev trg	20.30	24.00	30
Skedenj	20.45	0.15	
C Goldonijev trg	21.00	24.00	60
Altura	20.35	0.20	
Valmaura	20.45	23.45	30
Goldonijev trg	20.30	24.00	
Barkovlje	20.45	0.15	
D Goldonijev trg	20.30	23.30	60
Ul. Cumano	20.45	23.45	
Goldonijev trg	21.00	24.00	60
Čampo Marzio	21.15	23.15	
Stum/dMstm
Marko Sosič: BALERINA, BALERINA
v interpretaciji Lučke POČKAJ Režija: Branko ZAVRŠAN
danes, 29. t.m., ob 20.30
v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
29.	aprila 1998
KATARINA
Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.09 - Dolžina dneva 14.13 - Luna vzide ob 8.28 in zatone ob 23.38
Jutri, ČETRTEK,
30.	aprila 1998
PIJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,3 stopinje, zračni tlak 1005,1 mb ustaljen, veter jugozahodnik 15 km na uro, vlaga 74-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Simone Fiordigigli, Gianluca Pel-linghieri, Rachele Codni-ch, Camilla Derossi, Gior-gia Rigato, Annalisa Prodan, Giulia Cocco.
Umrli so: 83-letni Tulilo Massa, 51-letna Anna Goruppi, 82-letna Maria Puntar, 86-letna Nada Baf, 89-letni Renato Cappella-ri, 59-letna Isabella Bresci, 83-letni Sebastiano Ton-zar, 81-letna Maria Lazza-rini, 73-letna Maria Novel-la Viola, 61-letni Giorgio Covelli, 60-letni Bruno Ci-rello, 73-letni Aldo Mulas, 89-letna Clara Lolato, 78-letna Rina Miani, 85-letni Giovanni Cistulli, 55-letni Sergio CAdenaro, 93-letna Angela Maffei, 69-letni Elio Andrigo, 74-letni Gui-do Abbatizi.
;; lekarTJe
Od ponedeljka 27. aprila do sobote, 2. maja 1998
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813868), Milje ' Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
Prosek	(tel.
225141/225340)	- s
Predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Prosek	(tel.
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
Petek, 1. maja 1998
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored A.
Prosek	(tel.
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
16.00	do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 12.
Prosek	(tel.
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.30,
19.00,	20.30, 22.15, »Aprile«, r.-i. Nanni Moretti.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.30, 20.15, 22.00 »Full Monty«, r. Peter Cat-taneo, i. Robert Carljde.
EKCELSIOR - 17.55, 20.05,	22.15 »L’urlo
delVodio« Anthony Hopkins, Alec Baldvvin. AMBASCIATORI -
17.00,	18.40, 20.30, 22.15, »Breakdovvn - La trappo-la«, i. Kurt Russell.
NAZIONALE 1 - 15.20,
18.30,	21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet.
NAZIONALE 2 - 17.00,
19.30,	22.10 »Jackie Brovm«, r. Quentin Taran-tino, i. Robert De Niro, Bridget Fonda, Michael Keaton.
NAZIONALE 3 - 15.15, 16.50, 18.30 »Anastasia«, risanka; 20.10, 22.30 »Qualcosa e cambiato« i. Jack Nicholson, Helen Hunt.
NAZIONALE 4 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La maschera di ferro«, i. Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons, Gerard Depardieu, Gabriel Byrne, John Malkovich.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Per tutti i gusti«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	18.00,
20.00, 22.10 »Kundun«, r. Martin Scorsese.
ALCIONE -	18.00,
20.00, 22.00 »Ridicule«, r. Pat Rice Lecante, i. Fanny Ardant, v originalni francoski verziji.
'M PRIREDITVE
KD FRAN VENTURINI
vabi na že tradicionalno srečanje ljubiteljev diatonične harmonike GLAS HARMONIKE, v petek, 1. maja v centru Anton Ukmar - Miro. Ob 14. uri bo Aleksi Jercog predstavil knjigo HARMONIKA, OR-GANOLOGIJA IN LITERATURA; ob 14.30 pričetek revije. Napovedovala bo Luana Grilanc.
ZAČETEK ROMANJA KIPA FATIMSKE MATERE BOŽJE NA TRŽAŠKEM - OPČINE, sobota, 2. maja 1998, ob 19. uri skupna maša za slovenske in italijanske vernike, vodil jo bo jezuitski pater Egon Sendler. Ob 19.45 bo v Župnijskem domu Andrej Zink odprtje razstave IKONA PODOBA NEVIDNEGA, avtorice Silve Bogatez. OPČINE - nedelja, 3. maja ob 11. uri MLADINSKA MASA, ki jo bodo s petjem oblikovali madi in Mladinski zbor Hozana iz Ljubljane. Mladi bodo nato popoldne preživeli ob igri, pogovoru in na razstavi ikon, nato se bodo vključili v skupni župnijski program ob kipu Matere božje v cerkvi. Ob 18. uri S PESMIJO IN MOLITVIJO OB MARIJI. Namesto tradicionalnega šmarniškega koncerta na koncu Marijinega meseca maja, bomo s pesmijo domačih zborov in gostov počastili Marijo, ki bo nato ves mesec romala po naših župnijah in verskih skupnostih. Pri srečanju bodo sodelovali CPZ Sv. Jernej, CPZ Sv. Florijan od Banov, MPZ Vesela Pomlad, Tercet Ver Laetum, mladi, zbrani na mladinskem dnevu in gostujoči Mladinski zbor Hozana iz Ljubljane. Po bogoslužnem srečanju bo od 20. do 24. ure sledila molitev raznih skupin ob Mariji. PONEDELJEK, 4. MAJA od 8. do 16. ure priložnost za osebno molitev ob Mariji. Ob 16. uri sveta maša in slovo od Marije. Ob 17. uri SPREJEM KIPA NA FER-LUGIH, sveta maša, šmar-nična pobožnost, molitev ob Mariji, odhod s procesijo do Banovskega vrha ob 18.45. Ob 19. uri SPREJEM KIPA PRI BANIH, slovesna sveta maša ob prazniku vaškega zavetnika sv. Florijana, šmarnice in molitev ob Mariji, skupna družabnost. Kip ostane v cerkvi. Slovo bo v torek, 5. maja ob 9.45. Ob 10. uri ga bodo sprejeli v Trebčah.
S_____________IZLETI
KLUB PRIJATELJSTVA priredi v soboto 9. maja izlet v Vipavsko dolino z obiskom Štanjela, Vipave in Loga, dalje na Pivko v Matenjo vas. Cas za vpis je do 5. maja v trgovini Fortunato blizu cerkve Novega sv. Antona, Ul. Paganini 2.
OBVESTILO IZLETNIKOM
Naše bralce, ki so se prijavili za potovanje v Turčijo z odhodom 17. maja prosimo, da poravnajo zadnji obrok in dvignejo dokumente danes, 29. aprila med 9. in 13. uro v upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6.
OBVESTILO
Cenjene člane in stranke obveščamo, da so sindikalne organizacije proglasile za četrtek, 30. aprila celodnevno deželno stavko uslužbencev zadružnih bank.
Vabimo Vas zato, da se zglasite v naših prostorih za morebitne storitve in še predvsem za dvig gotovine, že danes, 29. 4. 98, da se tako izognete morebitnim nevšečnostim zaradi predvidenega zaprtja v četrtek.
O
ZADRU2NA KRAŠKA BANKA
g ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so v tržaški pokrajini za sledeče natečajne razrede izčrpane pokrajinske lestvice za suplente na nižjih in višjih srednjih šolah: 13A - kemija in kemijske tehnologije, 38A - fizika, 49A - matematika in fizika, lestvica za podporni pouk srednjih šol 1. stopnje ter lestvici za podporni pouk srednjih šol 2. stopnje AD02 in AD03 (humanistično-jezikovno in glasbeno področje ter tehnično-poklicno in umetnostno področje). Rok za predložitev prošenj za obnovitev oz. vključitev v vse omenjene lestvice, razen natečajnega razreda 49A (matematika in fizika) zapade jutri, 30. aprila, za natečajni razred 49A pa 10. maja 1998.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
H OBVESTILA
KD VALENTIN VOD-
NIK obvešča slikarje in vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo v Bregu, da bo prvo srečanje za postavitev tradicionalne razstave domačih likovnikov v okviru Majence danes, 29. aprila ob 20.30 v prostorih bivše pošte. Kdor se ne more udeležiti sestanka, naj nujno pokliče Ester (tel. št. 228562) ali Vojteha (tel. št. 228723).
NABREŽINA: danes, 29. aprila ob 20. uri bo v župnijski dvorani mesečna konferenca. Prof. Franko Žerjal bo predaval o temi VAŽNOST IN LEPOTA MORALNIH IN NARODNIH VREDNOT PRI ZAMEJSKIH UMETNIKIH. Sledi razgovor in družabnost z nastopom našega ansambla KRAŠKI OVČARJI. Sodelujejo še naši ustvarjalci Andrej Kosič, Bogomila Doljak in Claudio Raza. Vabljeni!
KRD DOM BRISCIKI sklicuje redni občni zbor danes, 29. aprila 1998 na sedežu društva ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI PROSEK-KONTOVEL vabi na prvomajsko proslavo, jutri, 30. aprila, ob 20.30 v kulturnem domu na Proseku. Sodelovali bodo: Godbeno društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk in AO Jaka Stoka. Govoril bo sindikalist Renato Kneipp. V petek 1. maja, ob 8.30 bo domača godba izvedla budnico pred Soščevo hišo, nato se bo odvila povorka k spomenikom padlih v NOB na Proseku-Kontovelu.
MOSP vabi jutri, 30. t. m. na ogled filma serije Learning English with films. Na ogled bo film BEAN - THE ULTIMATE DISASTER MOVIE. Začetek ob 20. uri. Vabljeni!
BARKOVLJANSKA SKUPNOST prireja POČASTITEV PADLIH jutri, 30. aprila, na barkovljanskem pokopališču, z začetkom ob 18. uri. Nastopili bodo mladi recitatorji in domači zbor. Sodeloval bo tudi Stane Raztresen. Uvodna misel Neva Lukeš.
SKD BARKOVLJE prireja jutri, 30. aprila t. 1. na sedežu Sirene POKUŠNJO KRUHA IN VINA. Začetek ob 20.30. Pri ocenjevanju najboljših vin bo sodelovalo tudi občinstvo.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras prireja na Opčinah prvomajski praznik pod šotorom. Jutri 30. aprila ples z ansamblom Zamejski kvintet. V petek, 1. maja koncert godbe na pihala Viktor Parma iz
Trebč, ples z ansamblom Adria Kvintet. Sobota, 2. maja, ob 17.30 okrogla miza na temo Aktualnost antifašizma, ples z ansamblom Status Symbol. Ne-deja, 3. maja koncert TPPZ Finko Tomažič, ples z ansamblom Oasi.
KD LIPA, SD ZARJA, SZ SLOGA in MKB organizirajo praznovanje 1. maja. Jutri, 30. aprila, ob 20.30 nastop mladinskega zbora Bazovica in mešanega zbora Lipa pri vaškem spomeniku padlim v NOB, ob 21. uri prižig kresa »pri Kalu«, ob 22.30 12. tradicionalni nočni pohod na Kokoš. Vabljeni!
VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do jutri, 30. aprila. -Za informacije pokličite na
tel. št. 826464.
PIHALNI ORKESTER
BREG - Dolina bo ob priliki 1. maja zaigral vsakoletno budnico po vaseh dolinske občine. Začetek bo v Borštu ob 7. uri, pot bomo nadaljevali preko Zabrežca, Gročane, Drage, Ricmanj, Domja, Boljunca, Doline, Prebenega do Mačkolj.
ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO, Finžgarjev dom in Marijanišče vabijo v torek, 5. maja ob 20.30 v Finžgarjev dom na predavanje prof. sociologije Vinka Potočnika: MLADI PROTI LETU 2000.
SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 -
25. 6. - 3. 7. 1998. Prijavnice dobite:	knjigarna
Terčon v Nabrežini, Boris sports club v Briščikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998.
ODBOR ZA ROMANJE KIPA FATIMSKE MATE-
RE BOŽJE v sodelovanju z ZCPZ vabi v sredo, 6. maja ob 20.30 v Marijanišče na SREČANJE ZA ORGANISTE, ZBOROVODJE IN CERKVENE PEVCE. Vodil
ga bo prof. Ivan Florjane. Govoril bo o drži cerkvenega pevca pri liturgiji in še posebej pri petju Marijinih pesmi. V drugem delu bo prisotne naučil priložnostno pesem, ki jo bomo prepevali ob romanju kipa Fatimske Matere božje in na jubilejnem 50. Marijanskem shodu.
ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST: vegetotera-pija, bioenergetika, re-birthing. Delavnica, v ne-delejo, 10. maja 1998 v Dijaškem domu S. Gregorčiča, Ul. Montesanto 84, Gorica. Urnik: od 10. do 13.30 in od 15. do 18.30. Delavnico bo vodil dr. Gustave Mariconda, psiholog in psihoterapevt. Informacije in prijave tel. št. 040/220130 (Milena).
TEČAJ BONSAI - KD

lovanju z ABT-Amatori Bonsai Trieste vabi na tečaj bonsai. Učili se bomo veščin priznane japonske tehnike pripravljanja in vzdrževanja bonsaiev. Tečaji se bodo vršili v Ba-zovskem domu v sredo 6., v torek, 12., v sredo, 20., v torek 26. in v četrtek, 28. maja. Vpisovanje in informacije: Dorči - tel. 226569 ob uri kosila.
SK DEVIN sklucuje 24. redni občni zbor, ki bo na sedežu v Cerovljah v petek, 8. maja ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabimo vse člane in prijatelje, da se udeležijo skupščine in se prijavijo kot kandidati za nov odbor. Tajništvo je na razpolago v večerenih mah na tel. št. 2916004.
SKD TABOR OPČINE -
Ob 200-letnici openske šole zbira krožek OB PLETENJU SE KAJ stare vezenine naših babic in druga ročna dela za razstavo, ki bo maja v šoli. Dela spreje-
mamo v Prosvetnem domu vsak četrtek, od 20. do 22. ure do vključno 14. maja. Za informacije pokličite na tel. št. 213945 od 16. ure dalje.
OB 130-LETNICI USTANOVITVE in 20-let-
nici poimenovanja zbira GOS Pinka Tomažiča v Trebčah listine, fotografije, pripomočke in pričevanja bivših učiteljev in učencev. Pričakujemo vaše sodelovanje.
KD VALENTIN VODNIK vabi slikarje in vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo v Bregu, da se prijavijo k tradicionalni razstavi domačih likovnih ustvarjalcev, ki bo v Dolini v okviru letošnje Majence. Vsi, ki vas sodelovanje zanima, se javite ob mi kosila pri gospe Ester (tel. 228562), v skrajnem primeru tudi na ZSKD (Da-miana - tel. 635626). Zadnji čas za prijavo je ponedeljek, 4. maja: že vnaprej obveščamo, da bo postavljanje razstave potekalo v sredo, 6. in v četrtek, 7. maja v večernih mah.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
SLAŠČIČARNA SAINT HONORE’ nudi mladim priložnost, da se vpeljejo v kvalificirano slaščičarstvo. Zainteresirani naj se zglasijo na Opčinah v Proseški ulici št. 2 - max. 26-let-niki/ce.
LJUBITELJU ŽIVALI
podarim dvomesečne mucke. Tel. 220793
I Tvpr^prl
SLOVENSKI DRUŽINI,
ki bi bila pripravljena skrbeti za priletno gospo, nudim bivanje v hiši z vrtom. Interesenti naj se javijo v Gasi Jeralla na Padričah št. 199 in vprašajo po gospe Mariji Purič (v popoldanskih mah).
TRGOVINA JESTVIN
išče vajenca/ko. Pisne ponudbe pošlite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Trgovina«.
MLAD POROČEN PAR
išče v najem stanovanje za določen čas, možnost predplačila, resnost in urejenost zajamčeni. Tel. 040/213061 - Kokoravec.
PODARIM 2-mesečne-ga, simpatičnega psička s kratko dlako. Tel. ob uri obedov na št. 201238.
SLAŠČIČARNA SAINT HONORE’ na Opčinah zaposli delavko/ca v laboratoriju - 20 ali 40 m tedensko - po možnosti iz bližnje okolice Opčin. Zaželjene so izkušnje v sektorju, dinamičnost in razpoložljivost. Tel. št. 213055.
V ZGONIKU prodamo majhno hišo potrebno popravil. Tel. 229331 v večernih mah.
IŠČEM v najem hišo ali stanovanje na Krasu za julij in avgust. Tel. 040/327518 po 18. mi.
PROSTORE primerne za made in druge dejavnosti, 130 kv. m, oddam v najem. Obrtna cona Dolina, tel. 228563.
PRODAM set treh motornih kovčkov s prtljažnikom za vse motorje v odličnem stanju. Cena 400.000 lir. Tel. 040/414722 po 17. mi.
POGLED DO MORJA, 6. nadstropje, dvigalo, ogrevanje avtonomno, 55 kv. m, ul. Giulia, prodam. Tel.: 0335/6303270.
OSMICA je odprta v Trnovci št. 4.
OSMICO je odprl DREJCE FERFOLJA Doberdob. Poleg vina nudi tudi domač prigrizek.
HALO, osmica je odprta v Nabrežini št. 10 - Pertot Nini in Valter Spjelni.
KMEČKI TURIZEM
ŠKERLJ (Salez 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči belo in črno vino.
OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fa-bec. Vabljeni vsi prijatelji dobre kapljice.
PAHOR MARIO je v
Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl v Za-brežcu Mario Zobec. Toči belo in črno vino. Toplo vabljeni!
OSMICO ima Frandoli v Slivnem. Toči odlično belo in črno vino.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36.
MILIC je odprl kmečki tmizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383.
OSMICO je odprl Alojz Milič, Repen 49. Toplo vabljeni!
OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju.
OSMICO je v Logu odprla Kmetija KOMAR. Toči belo, črno in vitovsko. Za prigrizek nudi domačo slanino.
PRISPEVKI
V	spomin na Milko Grilanc, Marijo Škabar in Mira Škabarja daruje Ljudmila Purič 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Berta Pregarca daruje Rada s Proseka 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Maro Ban por. Ferluga daruje družina 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivanko Možina daruje Angel Kar-tižin 25.000 lir za Godbeno društvo Viktor Parma in 25.000 lir za GOS Finko Tomažič iz Trebč.
V	spomin na Ivanko Možina daruje Sandra z družino 40.000 lir za
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Godbeno društvo Viktor Parma.
Namesto cvetja na grob Berta Pregarca darujejo Združenje staršev, učiteljstvo in učenci GOS Mara Samsa od Domja in GOS Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj 235.000 lir za šoli.
Ob priliki občnega zbora daruje Gino Gatto 25.000 lir za Zadrugo Ban in 25.000 lir za banovsko cerkev.
Ob 8. obletnici smrti dragega Justa Segine se ga spominja sin Dino in daruje 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Za svečanost ob 25. aprilu darujeta Elvira Slavec 20.000 lir in Notburga Sancin 65.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg.
29. 4. 1997	29. 4. 1998
Eno leto je minilo odkar nas je zapustila naša draga
Bogomila Košuta Švab
Z ljubeznijo se je spominjajo
mož in otroci
Trst, Milje,
29. aprila 1998
Ob težki izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje Mimi Kapelj in svojcem
slovensko uredništvo RAI
Priznani Jess Trio Wien v triSškem gledališču
Vrhunsko izvajanje in izredna ekspresivnost
Srdit preiskovalec zlorab v glasbenem komponiranju, ognjevit borbenik proti vsakršni retoriki, pedanteriji ali izumetniCenju: s tema podobama se razodeva lik Roberta Schumanna (1810-1856), ki ga proslavljajo na letošnji izdaji tržiškega mednarodnega glasbenega festivala. V svojem kratkem, vendar bliskovitem življenju se Schumann ni nikoli izognil osebnemu boju zoper vse tiste, ki so umetnost imeli le za zabavo.
V svojih dopisovanjih in v člankih v reviji »Neue Zeitschrift fur Musik«, ki jo je ustanovil leta 1934, se je vneto zaganjal proti skladateljem, ki so izkoriščali kompozitiv-ne virtuozizme, da bi zadovoljili poslušalce s prikupno glasbeno estetiko. Schumann je torej zavračal Rossinija in Meyerbeera, Scarlattija in Mozarta, zgledoval pa se je pri nemški tradiciji Bacha in Beethovna. Med sopotniki je poveličeval Chopina, Mendelssohna, Liszta, Brahmsa in Schuberta. V svojih člankih pa je razčlenjeval tudi glasbena dela manj poznanih skladateljev, kot so njegov najljubši učenec Albert Dietrich, Anglež Wil-liam Stemdale Bennett, ter violinista Ferdinand David in Louis Spohr.
S Schumannu prilju-
bljeno glasbo se je občinstvo seznanilo prejšnji petek na prvem koncertu iz niza »Nebo je potočilo solzo. V kozmosu Roberta in Klare Schumann« (»II cielo ha versato una la-crima. Nel cosmo di Robert e Clara Schumann«), na katerem je v tržiškem občinskem gledališču nastopil priznani Jess Trio Wien. 2e preko dvajset let se dunajski trio, ki ga sestavljajo bratje Johannes (klavir), Elisa-beth (violina) in Stefan (violončelo) Kropfitsch, predstavlja obiskovalcem svetovno najpomembnejših koncertnih dvoran. Študije so bratje Kropfitsch dokončali na glasbeni akademiji na rojstnem Dunaju, kjer je Elisabeth postala magister in pedagog, Stefan pa je dosegel najvišjo stopnjo za glasbenike, to je magister artium. Njihova glasbena kariera se je naglo povzpela, ko so začeli nastopati na raznih mednarodnih festivalih in ko so jih povabili na snemanja za založniški hiši Rondo Records in EMI Classic.
Dokaj številnim poslušalcem, ki so se odzvali petkovemu koncertu, je Jess Trio podal tri kompozicije. Začetni »Sonatensatz« D. 28 v hes-duru Franza Schuberta (1797-1828) je nemudoma pričaral ljub-
kost, milino in eleganco dunajske zgodnje romantike. Skladbo, ki jo je Schubert leta 1812 posvetil svojim sošolcem, je izoblikovana v enem stavku v klasični obliki sonate. Enostavne in ponavljajoče se teme je Jess Trio zaigral občuteno in z velikim zanosom, lahko bi rekli z dunajsko žilico.
Najbolj prijetno presenečenje koncerta je bila druga skladba na sporedu, ki izhaja iz zakladnice manj poznanih avtorjev romantike, ki jih povsem nepravilno imenujejo za »stranske«. »Trio« op. 119 v e-molu iz leta 1841 nemškega violinista Louisa Spohra (1784-1859) je strastno romantično delo v štirih stavkih. O Spohru je Schumann zapisal, da v njem »leži neizčrpna duhovna globina, tako da nas zna vedno očarati«. Do Spohrovih umetnin naj bi se poslušalci morali približati »ne le zaradi magije njegove originalnosti, temveč predvsem zaradi njegovega umetniškega bogastva, zaradi zgolj glasbene lepote«. Pri izvajanju čudovite Spohrove skladbe je Jess Trio, ki je bil popolnoma zatopljen v romantično vzdušje, dosegel višek ubranosti in prefinjenosti.
Drugi del sporeda pa
je izoblikoval Schumannov "Trio" št. 3 v g-molu op. 110 iz leta 1851. V primerjavi z umetninama sopotnikov Schuberta in Spoha sta se v Schumannovi glasbi izkazali njegova nemirna narava in instinktivnost, ki sta oblikovali njegov romantični duh, ki se ni soočal s takratnimi akademskimi pravili. Njegov "Trio" je bil nadvse razgiban, čeprav je med njegovimi komornimi deli s kom-pozitivnega vidika med najbolj izpopolnjenimi. Skrajna, zagrenjena, razdražena: Schumannova osebnost ni nikakor cenila ustaljenega glasbenega izražanja.
Koncert dunajskega Jess Tria je posredoval vse, kar si lahko pričakujemo pri glasbenem nastopu: vrhunsko izvajanje, izredno ekspresivnost, neizogibno tehniko, ubran zvok odličnih, zgodovinsko neprecenljivih glasbil, po vrhu vsega tega pa še uigranost, kakršne najbrž zmorejo - zaradi genetske vezi - samo bratje.
Tržiški festival se nadaljuje vse do 5. junija. Naslednji izmed ostalih trinajstih koncertov je bil sinoči.S skladbami Bennetta, Schumanna in Brahmsa je nastopil klavirski duo Tal & Groethuysen.
Aleksi Jercog
KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE
Marko Letonja popolnoma osvojil novogoriško občinstvo
Marko Letonja, stalni dirigent in umetnostni vodja Slovenske filharmonije, je brez dvoma tista osebnost, ki je s svojim glasbenim darom in občutkom, poustvarjalno disciplino in eleganco v slovensko simfonično igro v zadnjih letih prispeval izjemne rezultate, je glasbenik, ki ti iz koncerta v koncert ponuja priložnost, da prepoznavaš njegovo umertniško rast. Z občudovanjem in radostjo sem njegove dirigentske spretnosti in obvladanje številčne glasbene družine vnovič razkrivala na devetem abonmajskem koncertu Kulturnega doma v Novi Gorici v soboto, 25. aprila. Ze uvodna »Klasična uvertura »Slavka Osterca je zazvenela v vsem svojem neprevzetnem in vedrem tonu, kot kratka, a učinkovita glasbena umetnina, ki so ji Slovenski filharmoniki vdahnili primerno sočnost in uve-rturni povdarek.
Programsko posebnost je novogoriški koncert z izvedbo treh odlomkov iz opere »VVozzeck«, op. 7 za glas in orkester (po drami G. Buchnerja) Al-bana Berga. Glasbene pripovedi »Soldaten, Solda-ten sind schone Bur-chen«, »Und ist kein Be-trug in seinem Mund er-tunden vvorden« in »Ri-gel, Ringel, Rosenkranz« iz ena najpomembnejših ekspresionističnih umetnin so v poglobljenih in-
PO DALJŠEM PREMORU IZŠEL »PILGRIM«
Novi album Eriča Claptona
S komaj objavljenim albumom "Pilgrim" se je Erič Clap-ton po devetletnem premoru ponovno podal na živahno pomladno diskografsko tržišče.
V	prejšnjih letih je sicer posnel album s priredbami znanih blues skladb in akustično ploščo v živo ter sestavil nekaj antoloških zbirk. Vendar pa s svojimi štirinajstimi novimi pesmi in kar petinsedemdesetimi minutami odličnega igranja predstavlja "Pilgrim" prvi Clap-tonov popolnoma originalni glasbeni izdelek po albumu "Journeyman" iz leta 1989.
Kot je angleški kitarist sam obrazložil ob izidu svoje nove plošče, se naslov "Pilgrim" nanaša na umetnikovo ustvarjalno romanje, na iskanje novih glasbenih razsežnosti. Ob poslušanju novih posnetkov je namreč Claptonova prenovljena glasbena estetika, ki sloni na sodobnih elektronsko programiranih pop ritmih, jasno razvidna.
V	uravnovešeno zmes modernih elektronskih in običajnih akustičnih zvokov (za katere je bil največ odgovoren producent Simon Climie) se ubrano vlivata Claptonova ublažena rock kitara in njegov ekspresivni glas, ki se izražata občuteno, kot še nikoli prej. Začetne pesmi novega CD-ja ("My Father‘s Eyes", ki jo je Clapton posvetil svoje-
mu očetu, ki ga ni nikoli spoznal, "River Of Tears", v kateri se spominja svojega prerano umrlega sinčka, "Pilgrim" in "Broken Hearted") zmorejo s svojimi prikupnimi melodijami in aranžmaji nemudoma privleči tudi manj pozornega poslušalca. V njih tvori razpoznavna kitaristiCna tehnika (za katero so Claptonu nadeli vzdevek "Slovvhand") dolge in navdahnjene blues fraze. Višek
plošče pa predstavlja čudovita skladba "Born In Time", ki jo je napisal oče sodobnih kantav-torjev, Bob Dylan. Po nekaterih živahnejših ritmih ("Fali Like Rain", "Sick And Tired" in "She‘s gone") se proti koncu CD-ja zvrsti še romantični počasni ritem "You Were There", ki vzpostavi začetno ubrano atmosfero.
Zvočnim novostim navkljub pa je Clapton našel navdih pri
blues žanru, kateremu je ostal zvest skozi vso svojo glasbeno kariero. Z bluesom se je Clapton (ki se je rodil leta 1945 v bližini Londona) na začetku šestdesetih let seznanil že kot najstnik v kipečem londonskem glasbenem prostoru. Sredi desetletja je svoje zmogljivosti prei-skusil najprej v skupini Yard-birds, nato pa v Mayallovih Bluesbrackersih. Svojo nadarjenost je potrdil v skupinah Cream in Derek And The Domi-nos, ki jiju je sam ustanovil. Za samostojno pot pa se je končno opredelil leta 1970, ko so izdali njegovo prvo veliko ploščo. V sedemdesetih letih je napisal znane pesmi, ki so postale pravi klasiki blues sloga, izvajal pa je tudi skladbe drugih avtorjev: kako naj pozabimo Claptonove verzije uspešnic, kot so "Cocai-ne", "Knockin* On Heaven‘s Door", "After Midnight" ali "I Shot The Sheriff?
S svojim najnovejšim albumom je Clapton dosegel popolno umetniško zrelost, obenem pa dokazal pozornost do sodobnejših pop smernic. "Pilgrim" lahko ljubiteljem prefinjene lahke glasbe postane idealna podlaga za sprostitvene večerne družabnosti ali za nočna avtomobilska vandranja. Nadvse priporočljiv CD.
Aleksi Jercog
terpretacijah zagrebške mezzosopranistke Dunje Vejzovič oživele kot pesmi, polne temne otožnosti in socialnega sočutja. Zal je izrazno moč visoko kultivirane pevke, predvsem pa prodornost njenega glasu, vnovič bremenila manj primerna akustika novogoriškega koncertnega odra, ki je v marsikaterem taktu vokalnih izpovedi odvzela čar njene prefinjenosti.
Marko Letonja in njemu povsem zvesti in ubogljivi elani simfonič-
nega orkestra Slovenske filharmonije so vrhunec glasbene izpovednosti v drugem delu večera v enkratni izvedbi 3. suite za godala pod naslovom »Antični ples in arije« in simfonične pesnitve »Rimske pinije« Ottorina Respighija. Doslednost, predvsem pa presenetljiva eleganca orkestrske igre in njena zvočnost so vrline, s katerimi je dirigent Latonja posvem osvojil novogoriško občinstvo.
Tatjana Gregorič
DO GRLA V MULJ VRAŠČENO
Antologija sodobne slovenske poezije
»V pričujočem dodatku so zbrani predvsem tisti pesniki, ki bi si zaslužili svoje mesto v katerikoli drugi antologiji, v predhodnicah pričujočega izbora, pa so tam zaradi takih in drugačnih razlogov izviseli. Ki so estetsko in spoznavno-teoretično v takoimenovani prvi ligi slovenske poezije, žal pa kar nekoliko spregledani.« Tako je napisal Tadej Cater v svoji študiji v antologiji sodobne slovenske poezije, ki je z naslovom »Do grla v mulj vraščeno« izšla pri založbi Mondena. Sam Cater je opravil tudi izbor pesnikov, ki so v najnovejši antologiji zastopani s po kar nekaj pesmimi, gre pa za take avtorje, ki ne sodijo v nobeno usmeritev, skupino, ceh, temveč so nekakšni outsiderji-individuali-sti. Cater je tudi zapisal, da izbor ne temelji na političnih temeljih, toda gre le še za en dokaz več, da je slovenska literatura krepko vpeta v politične spone.
Antologija »Do grla v mulj vraščeno« že tik ob izidu vznemirja slovenski književni prostor tako zaradi svoje eksplicitno provokativne drže kot zaradi nezaupanja, ki ga kaže do prejšnjih antologijskih izborov slovenskega pesništva. V tem odmevnem delu je s svojo poezijo zastopanih 27 pesnikov, od teh so trije iz zamejstva, in sicer Maja Haderlap, Janko Ferk in Marij Cuk. Cuk je na predstavitvenem večeru v Novem mestu ob Dnevu slovenske knjige nastopil s še petimi pesniki na literarnem branju. To je privabilo v novomeško dvorano v kulturnem središču Janeza Trdine presenetljivo veliko število mlajših in starejših poslušalcev. Kar več sto jih je poslušalo verze nastopajočih, kar pomeni, da sta založba Mondena, pedvsem pa avtor antologije o sodobnem slovenskem pesništvu Tadej Cater zadela v črno.
Restrospektiva sovjetskega avantgardnega plakata po Evropi
V prihodnjih mesecih bo po evropskih razstaviščih gostovala velika retrospektiva del bratov Vladimirja (1899-1982) in Georgija Stenberga (1900-1933). Muzej moderne umetnosti (Mo-MA) v New Yorku je v torek sporočil, da bo razstava po Stockholmu, letošnji Evropski kulturni prestolnici, kjer so si jo lahko ogledali od 30. januarja do 11. aprila, od 16. maja do 26. julija postavljena še v Muzeju Stedelijk v Amsterdamu. Konstruktivistični plakati obeh Rusov, ki so do danes obveljali za najbolj vplivne, bodo nato na ogled od 15. septembra do 22. oktobra v dunajskem Muzeju za uporabno umetnost.
Brata Vladimir in Georgij sta kot najstnika doživela oktobrsko revolucijo, v zgodnjih 20. letih pa sta začela ustvarjati filmske plakate za prve sovjetske filme. Četudi je šlo zgolj za propagiranje filmov, sta avtorja v svojih delih uspela doseči nenavadno sintezo filozofskih, formalnih in teoretičnih razmišljanj ruske avantgarde.
Razstava je bila lani jeseni z uspehom prikazana v omenjenem newyorškem muzeju, obsega pa 80 eksponatov, od tega 65 filmskihin propagandnih plakatov, skic in risb ter revij in časnikov iz njunega časa. (STA)
ŠVEDSKA / PO 12 LETIH POJASNJENE OKOLIŠČINE ATENTATA
NOVICE
Olofa Palmeja je umorila Delavska stranka Kurdistana
Doslej je prevladovalo prepričanje, da je Palmeja ubil neprisebež
STOCKHOLM, ANKARA - Po 12 letih se je včeraj končno izvedelo, kdo je leta 1986 v Stockholmu ubil takratnega socialdemokratskega premiera Olofa Palmeja. To niso bili ne levi in ne desni skrajneži in ne neki ne-prisebnež, kot so do sedaj sklepali, temveč pripadniki Delavske stranke Kurdistana (PKK). Švedsko zunanje ministrstvo je namreč potrdilo, da je obveščeno o priznanju enega od kurdskih vodij.
Turski dnevnik Sabah je vCeraj zapisal, da je Semdin Sakik (na arhivskem posnetku AP), eden od kurdskih vodij, ki so ga zajeli 13. aprila v severnem iraškem Kurdi-stanu in ki je zaprt v turških zaporih, priznal, da je PKK organizirala atentat na Palmeja. Semdin Sakik ni seznanjen s podrobnosti atentata, v katerem je neznanec 28. februarja leta 1986 v Stockholmu ubil takratnega socialdemokrat-sklega Švedskega premiera Olofa Palmeja. Vzrok za dejanje naj bi bil po Sakikovem mnenju zakon, ki ga je v tistem Času sprejela Švedska in ki je predvideval izgon oseb, obtoženih terorizma. V skladu s tem zakonom je Stockholm leta 1986 izgnal osem pripadnikov PKK.
Do umora Olofa Palmeja je prišlo, potem ko je 59-letni premier z ženo Lisbeth zapustil kinodvorano brez policijskega spremstva, kar je bilo za takratne Švedske razmere nekaj povsem razumljivega. Švedska do Palmejevega umora v bistvu ni poznala terorizma, tako da so se politiki sprehajali brez policijskega spremstva.
Po atentatu je švedska policija zaman iskala storilca. Malo ji je pomagalo tudi pričevanje Palmeje-ye žene, ki je trdila, da ji je morilec, ki je s strelom iz pištole v hrbet ubil Palmeja znan, a se ni spomnila, kdaj ga je Ze videla. Najprej je odgovornost za atentat v Londonu prevzela skrajnole-
vicarska skupina »Hol-ger Mains«, ki se je leta 1975 proslavila z napadom na nemško veleposlaništvo v Stockholmu, v katerem sta bila ubita dva nemška diplomata, a vest je bila neresnična. Preiskovalci so iskali tudi v skrajnodesnicarskih Švedskih krogih, saj je bil Olof Palme dosleden borec za mir, nasprotnik blokovske delitve sveta in odločen zagovornik preseganja prepada med razvitim Severom in nerazvitim Jugom in kot tak trn v peti desničarjem. Nekaj Časa so se preiskovalci zanimali celo za kurdsko sled, ali so jo kaj kmalu oputili, tako da je do vCeraj prevladovalo prepričanje, da je bil zločin delo kakega neuravnovešenca.
GVATEMALA / PO PON E DE LJ KO VEM ZLOČINU
Papež najodločneje obsodil umor guatemabkega škofa
Zavzel se je za mir in spoštovanje mirovnega sporazuma
VATIKAN, CIUDAD DE GUA-TEMALA - Za papeža Janeza Pavla II. je bil ponedeljkov umor 75-le-tnega guatemalskega pomožnega škofa Juana Gerardija Condere (na posnetku AP) »obsodbe vreden zločin«. Po papeževih besedah je življenje izgubil »pravi služabnik miru« in »neutrudni tvorec« sožitja med ljudmi. Njegova smrt bi morala jasno dokazati ves nesmisel nasilja in ljudi prepričati, da se zavzamejo za razumevanje in dialog. V telegramu guatemalskemu nadškofu Prosperu Penadosu del Bardu je papež izrazil upanje, da ne bi prišlo do zapletov pri uresničevanju mirovnega sporazuma, ki ga je pred 16 meseci predsednik Alvaro Arzu podpisal z gvatemalsko gverilo.
Juan Gerardi Conedera je bil med najbolj vnetimi zagovorniki miru in narodne sprave, a ni nikoli prenehal z obtoževanjem gvatemalske vojske za zločine in kršenje človekovih pravic med 36-le-tno državljansko vojno. Gerardi je vojake obtoževal tudi med njihovo strahovlado, tako da mu je bivši
predsedniki Fernando Lucas Garcia leta 1980 preprečil, da bi se vrnil v domovino z nekega obiska v El Salvadorju. Pokojni škof je bil tudi eden glavnih sestavljalcev poročila o kršenju človekovih pravic med gvatemalsko državljansko vojno, ki ga je Cerkev objavila pred štirimi dnevi. S tem je Gerardi podpisal svojo smrtno obsodbo. Neznanci so ga v ponedeljek surovo ubili s kamenjem pred njegovim domom v guatemalski Četrti San Sebastian.
Gvatemalski notranji minister Rodolfo Mendoza je zagotovil, da bo vlada storila vse kar je v njeni moCi, da bo pravici zagotovila morilce, »ki so prizadeli Cerkev in vso Gvatemalo«. Kot kaže je umoru prisostvoval neki beraC, ki je v obraz videl enega od morilcev, tako da preiskovalci upajo, da bodo izsledili storilce. Navsezadnje je precej jasno, da morajo morilce iskati v tistih vojaških in desničarskih krogih, ki se niso sprijaznili s škofovimi obtožbami, a kaj ko ti krogi še vedno vedrijo v Gvatemali.




Vračanje beguncev glavna naloga vseh vpletenih držav
BANJA LUKA - Visoki civilni predstavnik za BiH Carlos VVestendorp je vCeraj v Banja Luki poudaril, da mora biti prostovoljno vračanje beguncev glavna naloga vseh držav, vključenih v ta proces. Na novinarski konferenci, sklicani ob regionalni konferenci o vračanju beguncev, je VVestendorp poudaril, da poskusov oviranja mirovnega procesa, kot sta bila nedavna v Derven-ti in Drvarju, mednarodna skupnost ne bo dovolila ter da so za to, da se kaj podobnega ne bi zgodilo, odgovorne krajevne oblasti. Izrazil je odločenost, da se bo povzročiteljem izgredov sodilo, predstavniki oblasti, ki svojih obveznosti ne bodo izpolnjevali, pa bodo odstavljeni. Izrazil je tudi odločnost mednarodne skupnosti, da se vračanje beguncev v Republiko srbsko začne »takoj«. Dejal je, da mora hrvaška vlada pripomoči k reševanju problema vračanja beguncev in izgnancev. Zahteval je prekinitev diskri-minatorne prakse na področju izobraževanja, pa tudi popolno ureditev odnosov med BiH in Beogradom. (STA)
Sankcije proti Iraku ostajajo
NEW YORK - Gospodarske sankcije proti Iraku, ki jih je Varnostni svet OZN uvedel leta 1990, ostajajo nespremenjene. V Varnostnem svetu torej ni bilo konsenza za spreminjanje sankcij, potem ko so preučili poročili komisije OZN za razorožitev Unscom in Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Rusija in Francija sta si prizadevali delno omejiti sankcije, ker naj bi Irak dokazal voljo za sodelovanje z mednarodnimi inšpektorji in ker ni dokazov o nadaljevanju jedrskega programa. Ameriški veleposlanik pri OZN Bill Richardson pa je ostro nastopil proti vsaki obliki omilitve sankcij, ker Irak po mnenju ZDA še zdaleč ni izpolnil zahtev mednarodne skupnosti.
Mubarak pozval Netanjahuja, naj skuša rešiti mirovni proces
KAIRO - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je na včerajšnjem srečanju v Kairu izraelskega ministrskega predsednika Benjamina Netanjahuja pozval, naj na tristranskem srečanju v Londonu prihodnji teden skuša storiti vse, da bi rešil zastali mirovni proces. Predsednik Mubarak se je loCeno sestal tudi z ameriškim odposlancem Martinom Indykom in z ameriškim strokovnjakom za Bližnji vzhod Henryjem Siegma-nom, ki je Netanjahuja po Mubarakovih besedah prav tako pozval, naj si v Londonu prizadeva za rešitev mirovnega procesa. Tako Netanja-hu kot Mubarak po sestanku nista dala izjav za javnost, vendar pa je Mubarak v izjavi za televizijsko postajo NBC izjavil, da je mirovni proces »zares zamrznjen«.
Odstopil šef belgijske policije
BRUSELJ - Politična kriza, ki je v Belgiji izbruhnila minuli Četrtek, po kratkem neuspelem pobegu zločinca Marca Dutrouxa, je terjala novo »politično žrtev«. Na pritisk prebivalstva in opozocije je potem, ko sta takoj po Dutrouxovem pobegu prejšnji teden odstopila notranji in pravosodni minister, včeraj odstopil še vodja zvezne policije Willy Deridder, ki je bil na položaju od leta 1989. Novico o Deridderje-vem odstopu, ki je v obrazložitvi vztrajal, da osebno ni odgovoren za dogodke, je parlamentu sporočil predsednik vlade Jean-Luc Dehaene. Ta je na zahtevo poslancev obrazložil načrte vlade, kako namerava rešiti razmere, ki so omogočile novo afero Dutroux. Po pričakovanjih je Dehaene obljubil, da bo vlada brez odlašanja izvedla ustrezne reforme policije in sodstva. Pred pravosodno palaCo v središču Bruslja se je vCeraj zbralo približno petsto protestnikov, ki so zahtevali ustrezne spremembe v sodstvu in policiji. (STA)
-(RUSIJA / SEZNAM MINISTROV h
Prva imenovanja v novi vladi Sergeja Kirijenka
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj podpisal imenovanje sedmih ministrov in dveh podpredsednikov nove vlade Sergeja Kirijenka. Na srečanju med Jelcinom in Kirijenkom so tudi sklenili, da bodo ostale nrinistre imenovali jutri. Kot je bilo Ze dalj Časa znano, so za zunanjega ministra potrdili 68-letnega Jevgenija Primakova, za obrambnega ministra pa 60-letnega maršala Igorja
Sergejeva. Razen teh dveh starih lisjakov so vsi vCeraj imenovani ministri trideset in štiridesetletni reformatorji, tako da bo sedanja ena najmlajših vlad v ruski zgodovini. Kiri-jenkov »boter«, 38-le-tni Boris Nemcov bo »starejši« podpredsednik vlade ob 40-le-tnem Viktorju Hristien-ku. Notranje ministrstvo bo vodil 46-letni Sergej Stepašin, finančno ministrstvo pa 35-letni Mihail Zadornov.
H HRVAŠKA / PO SEDMIH LETIH h
Začeli odkop 1.200 žrtev vukovarske tragedije
ZAGREB - Hrvaški izvedenci so vCeraj zaceli odkopavati trupla v skupnih grobnicah »novega« vukovarskega pokopališča, kjer domnevajo, da je zakopanih 1.200 ljudi, ubitih med dolgim obleganjem in po padcu Vukovarja leta 1991 v srbske roke. Trupla so Srbi konec 1991 zakopali v 14 skupnih grobiščih. Kot je povedal redsednik hrvaške omisije Ivan Grujič, so včeraj odkopali 42
trupel. V glavnem so vsa imela listič z osebnimi podatki. Grujič je povedal, da bo odkop trajal sedem tednov in da je zbiranje podatkov o 1.200 žrtvah, pokopanih na vukovarskem pokopališču trajalo tri leta. Vukovar, glavno mesto vzhodne Slavonije so srbski uporniki ob podpori jugoslovanske zvezne vojske oblegali tri mesece in ga skoraj v. celoti razdejali preden so ga jeseni leta 1991 zavzeli.
rt KOSOVO / STOPNJEVANJE NAPETOSTI h
V primera nesoglasja v kontaktni skupini bodo ZDA same reševale krizo
PRIŠTINA, RIM - V Prištini se je vCeraj opoldne vec tisoč Albancev udeležilo shoda v spomin na veC kot 20 rojakov, ki so bili v preteklih dneh ubiti v Dečanih in Drenici. K protestu roti izbruhom nasilja in »terorju sr-skih oblasti« na Kosovu je pozvalo 13 strank in združenj kosovskih Albancev. Tudi vCeraj se politični predstavniki Albancev niso udeležili pogovorov z delegacijo podpredsednika srbske vlade Ratka Markoviča.
Medtem ko se na Kosovu napetost stopnjuje, pa so vse oCi uprte v Rim, kjer bo danes sestanek kontaktne skupine za rešitev kosovske krize. Kot se je izvedelo, so ZDA oblikovale svoj naCrt za rešitev krize in so pripravlje-
ne ga tudi same izvesti, če ga ostale Članice kontaktne skupine ne bodo podprle. Podrobnosti tega naCrta niso znane, kaže pa, da se je VVashington ogrel za strategijo »palice in korenčka«. Jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču ponujajo nekaj zanimivih predlogov, Ce se bo obvezal, da bo naredil konec nasilju v pokrajini in začel dialog z Albanci, v nasprotnem primeru načrtujejo nove gospodarske sankcije in dodatne ukrepe proti Srbiji. VVashington za zadnje zaplete na kosovsko-albanski meji krivi predvsem jugoslovansko vojsko. Obenem naj ne bi Miloševič izpolnil nobene od dosedanjih zahtev mednarodne skupnosti.
L
GORICA
Sreda, 29. aprila 1998
NOVICE
GORICA / OBČINSKI SVET
VOLITVE / ZA ZUPANA
J PRIREDITVE
Občna zbora Zadružnih bank v Sovodnjah in Doberdobu
Člani obeh slovenskih Zadružnih kreditnih bank na Goriškem se bodo nocoj zbrah na obenem zboru, da bi prisluhnili poročilu upraviteljev o delovanju in perspektivah, odobrih bilance in druge obveznosti. V Doberdobu bo občni zbor (90. po vrsti) ob 19.30 v župnijski dvorani. Pol ure kasneje, ob 20. uri, se bodo v sovodenjskem Kulturnem domu zbrah elani tamkajšnje Zadružne kreditne banke.
Posvet o malih podjetjih
Na sejmu Expomego, ki je odprt od 16. do 22. ure, bo danes ob 15.30 posvet o sistemih upravljanja in potrjevanja kakovosti v malih podjetjih. Sistem znan kot Iso 9000 obsega tehnike in postopke, ki potrjujejo kakovost podjetij in proizvodov. Posvet bo uvedel predsednik Trgovinske zbornice Bevilacqua, ki bo predstavil novo pobudo - katalog podjetij v pokrajini, ki ustrezajo kakovostnim standardom. Sodelovali bodo razni izvedenci s tega področja.
Spomin na padle pri tovarnah
Predstavniki CGEL, CISL in UIL ter VZPI in drugih borčevskih združenj se bodo danes v Podgori (ob 10.15 pri obeležju ob starem vhodu predilnice) in Stražicah (ob 10.45 pred tovarno Carraro) s polaganjem vencev spomnili delavcev, ki so 30. aprila 1945, na predvečer svobode, padli v spopadih s četniki, ko so branih tovarne.
TV oddaja o društvu upokojencev
Današnji gost oddaje Med sočo in Nadižo ob 18.30 na TV Primorki bo Miladin Čeme. Govoril bo o delovanju Društva slovenskih upokojencev na Goriškem in o povojni zgodovini.
Tržič: stavka v Adriaplastu
Delavci tržiške tovarne Adriaplast bodo prekrižah roke zadnji dve uri vsake delovne izmene. Odločitev so sprejeli na skupščini kemijskega obrata, ki zaposluje 210 delavcev, ker je vodstvo po 5-meseC-nem pogajanju zavrnilo dopolnilno pogodbo. Sindikat Fulc in tovarniški svet ugotavljata, da je podjetje po prestrukturiranju od leta 1995 zelo uspešno tudi po zaslugi delavcev, ki jim vodstvo noCe priznati pravice do mezdnih izboljšav.
'-Ttifja/m in , /ffarino oabitii OKeftnjateZ/e na otvon/eo
<0o'S'////ie (9ž/)of,
Al 6o c/a/ie<s o/> /6\ i/ri
RUPA, ul. Puca d'Aosta 3 - drž. cesta Gorica - TRST
OBVESTILO IZLETNIKOM
A/a5e bralce, ki so se prijavili za potovanje v Turčijo z odhodom 17. maja prosimo, da poravnajo zadnji obrok in dvignejo dokumente danes, 29. aprila med 9. in 13. uro v uredništvu našega dnevnika - Drevored 24 maggio 1.
Namesto seje k maši za X MAS
Rajonski svet v Štandrežu pripravil amandma o industrijski coni
Oljka Zelenim: kandidat ostaja Ario Rupeni
Mrzlično iskanje dogovora
Sinoči so že drugič zapored nekaj minut po začetku prekinili sejo občinskega sveta. Razlog je bil tokrat že od sile: svetovalci Nacionalnega zavezništva so namreč napovedali, da se želijo udeležiti maše v spomin na fašistične bojevnike X. MAS, ki je bila sočasno s sejo. V vrstah večine je že itak manjkalo precej svetovalcev, tako'da so sklepčnost s svojo prisotnostjo zagotavljali svetovalci opozicije. Po odhodu svetovalcev NZ pa bi zdrknili pod polovico prisotnih, zaradi Cesar je predsednik Glessi ob glasnih protestih opozicije prekinil sejo za dobro uro.
Obravnava problema industrijske cone v Stan-drežu je bila tako spet odložena na pozno mo. Bežno je bil o tem vprašanju govor že predsinoCi. Postavil ga je svetovalec D SL Igor Komel, ki je na osnovi peticije skoraj 200 prebivalcev Standreža vprašal odbornika za urbanistiko Mattiussija, ali namerava uprava upoštevati predlog krajanov, naj se na štirih parcelah zraven vasi ohranijo zelene površine in naj se v zameno industrijski obrati sezidajo na zemljiščih, kjer je bila svojCas predvidena obvoznica ob SoCi. Odbornik se je izgovoril, da
moška
oblačila

ul. Carducci 24 tel. 537561
to z varianto, ki je v razpravi, ni mogoCe, pac pa je treba počakati na nov regulacijski načrt. Komel z odgovorom ni bil zadovoljen in je apeliral na (sicer odsotnega) župana, da bi skušal v dogovoru z rajonskim svetom in krajani poiskati za vse sprejemljivo rešitev. Zahtevo je podprl tudi Špacapan (SSk).
Predsinoči je o zadevi spet razpravljal tudi rajonski svet v Šztan-drežu in izoblikoval osnutek amandmaja, ki naj bi ga svetovalci Komel, Špacapan in Fiorelli predložili v razpravi o varianti industrijske cone: občina naj bi začasno “zamrznila” oddajo štirih spornih parcel ob hišah, vse dokler ne bo problem ustrezno rešen.
Kljub nasprotovanju Zelenih se zdi, da je izbira preostalih komponent Oljke za županskega kandidata v Gorici dokončna: kandidat bo Ario Rupeni, Goričan, ki je sicer dolga leta preživel v Rimu kot vodilni funkcionar v javnih podjetjih in ki se je lani vrnil v Gorico, kjer mu je predsednik Pokrajine Brandolin zaupal predsedstvo pokrajinskega avtobusnega podjetja APT v kočljivem obdobju njegovega pravnega in organizacijskega preustroja. To je stališče, ki so ga v ponedeljek zveCer osvojili predstavniki vseh komponent Oljke z izjemo Zelenih (njihov voditelj Fiorelli je takrat bil na seji goriške-ga občinskega sveta).
Kandidatma Rupenija,
Sovodnje: dan dedkov in babic
Vsi dedki in babice iz sovodenjske občine so jutri ob 10. uri vabljeni v osnovno šolo P. Butko-vica - Domna v Sovodnjah, kjer jim bodo uCenci skupno z vrstniki iz šole z Vrha pripravili praznik. Pobudo je dal sindikat upokojencev SPI-CGIL v sodelovanju s šolama in občino. Sodelovali bodo ugledni gostje kot nekdanji TV novinar in danes mednik glasila SPI»Liber/eta«Tito Cortese, deželna tajnica sindikata Renata Bagatin, pokrjainska tajnika za Gorico in Trst Franco Ma-nia in Luciano Del Rosso.
Po pozdravih ravnateljice Nataše Paulin, župana Igorja Petejana in predstavnika SPI iz Sovodenj bodo uCenci nastopili s petjem, plesi, recitacijami in branjem odlomkov o dedkih in babicah. Srečanje, ki je prvo v taki obliki v Italiji, bo zaključil Tito Cortese, nakar bo sledil prigrizek.
ki je prišla v javnost z izjavo 23 osebnosti kulturnega in družbenega tkiva mesta, je torej tudi kandidatura komponent Oljke. Prav Zeleni so ob svojih pomislekih glede po njihovi oceni prešibkega kandidata zahtevali, naj se stranke Oljke izjasnijo. To se je predsinoCi zgodilo s podporo Rupeniju, kar spet postavlja Zelene pred izbiro. Ali se podredijo izbiram drugih koalicijskih partnerjev ali gredo svojo pot. Na predsinoCnjem sestanku so vsekakor sklenili, da bodo skušali spet vzpostaviti dialog z Zelenimi, saj se vsi zavedajo, da bi že itak težak spopad z desno sredino v Gorici bil skoraj brezperspektiven v primeru delitev. Časa za dogovor je vsekakor malo in bodo dokončne odločitve padle v tem tednu.
V tolažbo levosredi-snkih sil je le zaostrovanje spora v drugem političnem taboru, kjer se je (sicer volilno neznatna) CCD dokončno odcepila od Pola svoboščin, njen lider Glessi pa ne zamudi priložnosti za obmetavanje nekdanjih zaveznikov s težkimi obtožbami. Zadnje zadevajo dvojno igro, ki naj bi jo igrali vidni predstavniki desne sredine: po eni strani zavajajo goriško javnost z razglasi in zbiranji podpisov za enotno pokrajino, po drugi pa se skrivaj pogajajo za delitev dežele in odpravo go-riške pokrajine. Volilni boj se je očitno že zaCel.
A. ZADRUŽNA
(Ej KREDITNA BANKA
SOVODNJE OB SOČI
Spoštovani člani!
£? v
Zadružna kreditna banka v Sovodnjah ob Soči vabi člane, da se udeležijo rednega občnega zbora članov, ki bo v drugem sklicanju
DANES, 29. APRILA 1998 ob 20. URI
v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah ob Soči s sledečim dnevnim redom:
1.	Razprava in odobritev bilance in Dopolnilnega pojasnila za poslovno leto 1997, potem ko sta bili prebrani poročili upraviteljev in nadzornikov o poteku in stanju podjetja. Namemba čistega letnega dobička.
2.	Sporočila predsedstva v zvezi s podeljevanjem kreditov in doplačilom na deleže.
3.	Določitev višine nagrade za člane Upravnega in Nadzornega odbora.
4.	Izvolitev družbenih organov s predhodno določitvijo števila članov Upravnega odbora.
8. Razno in slučajnosti.
UPRAVNI SVET
ANGORIS / PROMETNA NESREČA
Usodno trčenje
Žrtev je 74-letni Albino Cisilin iz Medeje
Na nevarnem križišču na državni cesti Tržič-Videm pri Angorisu se je včeraj spet zgodila smrtna prometna nesreča. Žrtev je 74-letni kmet Albino Cisilin iz Medeje, Ul. Zorutti 3. Malo po 9. uri se je peljal z motorčkom po državni cesti iz Mariana namenjen proti domu. Na križišču je zavil v levo proti Borgnanu, ko je iz nasprotne smeri peljal opel astra, ki ga je upravljal 42-letni Paolo Callegari iz Fojde. Trčenje je bilo neizbežno in za Cisilina usodno. Obležal je na tleh s težkimi poškodbami na glavi, ki jih je dobil pri padcu. Na kraj nesreče so poklicali helikopter reševalne službe 118, da bi težko ranjenega Cisilina presenel v bolnišnico v Videm, toda upokojenec je že pred prihodom v bolnišnico podlegel posledicam trčenja.
Na sliki (foto Bumbaca) policist si ogleduje Cisilinov motorček na prizorišču nesreče
KINO
GORICA
VITTORIA 1 18.40-20.20-22.10 »Full monty«. Rež. Peter Cattaneo. I. Robert Carlyle. (Vst. 8.000) VITTORIA 3 18.45-20.30-22.15 »Aprile«. Nan-ni Moretti. (Vst. 8.000) CORSO 17.15-19.45-22.15 »Will hunting«. Robin VVilliams. (Vst. 8.000)
□ OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV in SPDG vabita člane, da se polnoštevilno udeležijo nedeljskega spominskega pohoda Steverjan - Gonjače - Steverjan. Prijave eno uro pred startom, ki bo ob 9.30.
V DOMU A. BUDALA v Štandrežu je vsako sredo ob 20.30 plesna terapija za odrasle. Vabljeni.
KRUT prireja desetdnevne počitnice na Malem Lošinju od 19. do 29. junija in v Poreču - Zelena laguna od 21. junija do 18. julija v treh izmenah. Vpisovanje pri Anamariji - tel. 531644.
KD OTON ZUPANČIČ v Štandrežu prireja šahovski tečaj za otroke in odrasle. Srečanja so ob Četrtkih ob 15. uri v domu Andreja Budala na Pilošču. Informacije pri Sari (tel. 537525).
V POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU bo danes ob 18. uri predavanje z diapozitivi o vojaških rovih in jamah na Krasu med 1. svetovno vojno. Predavala bosta Marco Meneghini in Maurizio Tavagnutti.
: I LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
t
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi
Milan Marvin
v 70. letu starosti
Pogreb bo jutri, 30. aprila, ob 11. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v Trstu v cerkev v Štandrežu, ob 12. mi.
Zena Darinka, sin Diego, nevesta Lidia in vnukinja Elena, brat Miko ter drugo sorodstvo.
Standrež, 29. aprila 1998
(Pogrebno podjetje Preschem)
Dragi nono Milan!
Naj te moji poljubčki za vedno spremljajo.
Tvoja Elena
Člani upravnega in nadzornega odbora ter uslužbenci družbe Medias izrekajo dr. Diegu Marvi-nu in družini občuteno sožalje ob boleči izgubi očeta.
Predsedstvo, upravni svet, nadzorni odbor, ravnateljstvo in osebje zavoda Banca Agricola - Kmečka banka iz Gorice izrekajo občuteno sožalje upravitelju dr. Diegu Marvinu ob izgubi dragega očeta.
Ob izgubi Milana Marvina izreka sekcija VZPI-ANPI iz Standreža iskreno sožalje ženi Darinki in sinu Diegu z družino ter sorodnikom-
Ob izgubi dragega očeta Milana izreka članu svojega upravnega sveta Diegu Marvinu iu družini občuteno sožalje
upravni svet in direkcija DZP-PRAE
Sožalju se pridružujejo uslužbenci
Primorskega dnevnika in DZP-PRAE
Ob smrti dragega očeta sočustvujejo z Diegom Marvinom
predsednik in upravni svet Zadruge
Primorski dnevnik
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
partnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRGI / PO PONEDELJKOVEM STRMOGLAVLJENJU BORZE
Z močnim dvigom Piazza Antili nadomestila dve tretjini izgube
Mibtel je pridobil 4,81 odstotka - Pozitivni tudi vsi evropski trgi
MILAN - Po ponedeljkovem strmoglavljenju je Piazza Affari vCeraj nadomestila približno dve tretjini izgube, kajti indeks Mibtel je po zelo nihajočem gibanju na koncu sestanka pridobil kar 4,81 odstotka. Po treh grozljivih dneh se je v Milan - pa ne samo tja, kajti vCeraj so se povzpele vse evropske borze in tudi VVall Street - vrnil optimizem, ki je omogočil nadomestiti 38 tisoč milijard lir od približno 55 tisoC milijard kapitalizacije, izgubljene na katastrofalnem ponedeljekovem borznem sestanku.
Borzni posredniki in analitiki opredeljujejo včerajšnji dvig kot normalni tehnični poskok po hudem padcu, temelji tega skoka pa naj bi bili solidni, kar daje upati v nadaljevanje pozitivnega trenda. Zanimivo pa je, da je bil včerajšnji sestanek bi-
stveno bolj selektiven od tistih iz dni brezumne rasti, kar pomeni, da so se zlasti mah varčevalci v zadnjih dneh vendarle marsikaj izučili in upošte-vali nasvete, naj pri nakupih delnic skrbno preverijo bilance in perspektive kotiranih družb.
Včerajšnji sestanek bo šel v arhiv kot tretji najboljši v zadnjih štirih letih, po tistem z 22. aprila 1996 (+4, 93%) in 29. oktobra 1997 (+4, 88%). Prav to potrjuje korektnost analize borznih izvedencev, ki ocenjuejo, da je bil včerajšnji dvig popolnoma predvidljiv, kot je bilo tudi predvideno, da bo vorza v veliki meri nadomestila izgubljeno. Podobno se je namreč zgodilo tudi 28. oktobra lani, ko je Piazza Affari zaradi azijskega viharja strmoglavila za veC kot 6 odstotkov, naslednjega dne pa je Mibtel nado-
mestil skoraj 5 odstotkov. Včeraj so bile številke skoraj enake: padcu za 6,42 je sledil vzpon za 4,81 odstotka.
Kar zadeva sam sestanek, pa bi lahko rekli, da je bil prava »telovadnica« za živce. Posredniki, analitiki, brokerji in varčevalci so bili za sedem ur prilepljeni na monitorje, kjer je Mibtel skakal kot v lunaparku. »Obseg nihanja dokazuje, da smo ogromen trg prihrankov, ki ne najde prostora na premajhnem finančnem trgu,« je pravilno ugotovil eden od upraviteljev investicijskih skladov in dodal, da je neobhodno nadaljevati privatizacije, spodbujati nove družbe za kotacijo na borzi in pospešiti ustvarjanje pokojninskih skladov. Ukrepi torej, o katerih vlada že razpravlja in ki bodo razširili ter stabilizirali italijanske finančne trge.
EVRO / PRED PRVOMAJSKIM VRHOM EU
V Bruslju omilili Waiglov »dodatek« za stabilnost
BRUSELJ - Medtem ko ostaja pred prvomajskim vrhom petnajsterice o evru še vedno nerešeno vprašanje redsedstva Evropske centralne ban-e, je tako imenovani VVaiglov osnutek spotoma izgubil nekaj prvotne ostrine. Nemški finančni minister je namreč kot znano na marčnem vrhu finančnih in ekonomskih ministrov (Ecofin) predlagal, naj bi države, ki bodo uvedle evro, podpisale dodaten pakt o stabilnosti, s čimer bi si v bistvu zavarovali hrbet pred problemi nekaterih šibkejših držav (v prvi vrsti moCno zadolžene Italije in Belgije). VVaiglov predlog na naslednjem srečanju Ecofina ni bil sprejet, ker so ga ministri sklenili prepustiti prvomajskemu vrhu šefov vlad in držav Evropske unije.
Včeraj so v Bruslju izdelali že Četrto različico VVaiglovega osnutka, ki je dobil značaj politične deklaracije o okrepitvi finančne stabilnosti. Bruselj je napovedal, da bo deklaracija
imela poudarek na potrebi po upoštevanju vseh vidikov učinkovanja staranja prebivalstva, torej vključno s pokojninskimi sistemi. V primerjavi z različico, ki je krožila pretekli torek na Ecofinu v Lrucembourgu, je Certa verzija po neuradnih virih omiljena (»posladkana«, je bilo reCeno) prav pri točkah, ki so najpomembnejše za Italijo, v prvi vrsti torej pri obvezah za zniževanje javnega dolga.
Na francoski pritisk vsebuje štiri strani dolg dokument tudi odstavek o boju proti brezposelnosti, v katerem je podčrtana potreba po povečanju učinkovitosti trgov blaga, dela in kapitala ter po bolj učinkovitem davčnem sistemu in odpravi škodljivih plati davčne kompeticije. Posebno poglavje pa je napisano po meri Italije in Belgije, saj pravi, da morajo biti prizadevanja zas hitro znižanje dolga toliko večja, kolikor višje je razmerje med dolgom in bruto domačim proizvodom.
r BANKE / NOVI PREMIKI n
Z imenovanjem Melzija v CRTrieste spet oživlja debata o bančnem polu FJK
VIDEM - Imenovanje Častnega predsednika videmskih industrijcev Carla Melzija za predsednika upravnega sveta tržaške hranilnice (Cassa di Risparmio di Trieste) je v Furlaniji - Julijski krajino ponovno odprlo razpravo o položaju deželnega kreditnega sistema in o možnosti ustanovitve tim. deželnega bančnega pola. Res je sicer, da so se voditelji fundacij vseh treh hranilnic v deželi -tržaške, videmsko-pordenonske in goriške - omejili na oceno, da je »položaj v polnem razvoju«, medtem ko je Melzi skupaj z zahvalo dosedanjemu predsedniku tržaške banke Robertu Verginelli dejal, da se pripravlja na to pomembno funkcijo s popolnoma debutantskim razpoloženjem. »Z razmerami se moram prej seznaniti, jih preučiti in razumeti, šele potem se bom lahko izjasnil,« je dejal. Melzi je dodal, da je doslej razumeval probleme finance in bank kot podjetnik, zdaj pa se bo moral srečati z njimi kot bankir. Najslabša stvar bi bila, ko bi se že zdaj lotil komentiranja in načrtovanja strategij, je povedal novi predsednik in dodal, da se omejuje le na pripombo, da se mora vsega šele naučiti. Kljub temu je Melzi ponovil svoje že znano stališče, da je treba za ustanovitev morebitnega deželnega bančnega pola sprožiti akcijo v dveh smereh: v odnosu do deželnih političnih krogov in do lokalnega finančnega okolja.
V Gorici in Vidmu so nad oživitvijo poskusa za banCni pol dokaj skeptični, obe hranilnici pa poudarjata, da ne nameravata spreminjati pred kratkim sklenjenih zavezništev z bankami iz Veneta.
ZAVAROVALNICE / NOVOSTI
S spojitvijo v okviru grupe Generali je nastala nova zavarovalnica Aurora
Cruder Prodiju: pohiteti z vračanjem davka IVA
TRST - Predsednik deželnega odbora Furlanije-Julij-ske krajine Gian-carlo Cruder je pisal predsedniku vlade Prodiju v zvezi z vračanjem davka na dodano vrednost (IVA) tistim podjetjem, ki delujejo predvsem na tujih trgih in imajo torej pravico, da jim vrnejo anticipirane zneske omenjenega davka.
Zaradi novosti, ki jih uvaja letošnji finančni zakon, so podjetja še bolj prizadeta zaradi počasnosti vračanja davka. Predsednik Cruder priše, da npr. videmski urad IVA zastaja za kartri leta pri vračanju plačanih vsot. Dodatne težave za podjetja pa nastajajo, ker morajo po novem zakonu nuditi bankam večja jamstva za anticipiranje sredstev, do katerih . imajo pravico.
TRST - Upravna sveta zavarovalnic Aurora in SIAD, ki sta v 100-odstotni lasti tržaške grupe Generali, se bosta spojili. Nova zavarovalnica se bo imenovala Aurora in bo upravljala zavarovalne police v skupni vrednosti 530 milijard lir. Dosedanja Aurora, ki je delovala v severni Italiji, bo absorbirala Siad, ki je delovala v srednji in južni Italiji.
Nova kompanija - je zapisano v tiskovni noti tržaške zavarovalne grupe - bo razpolagala z glavnico v vrednosti 90, 5 milijard lir, s Čistim premoženjem 126 milijard, investicijami za približno 1.000 milijard in s tehničnimi rezervami v znesku okrog 1.100 milijard, kar pomeni aktivo, ki presega 1.500 milijard lir. Pri-
pojitev zavarovalnice Siad k Aurori bo omogočila združitev obeh prodajnih mrež, in to v optiki uravnovešanja portfelja in racionalizacije prisotnosti zavarovalnice na terenu. Nova kompanija bo imela dva sedeža, in sicer enega v Milanu, kjer bo direkcija za življenjsko zavarovanje, administracija in še nekatere druge uprave, drugi sedež pa bo v Neaplju, kjer bo legalni sedež družbe, zraven pa še industrijska direkcija, komercialna služba in uprava za likvidacijo škode.
Med glavnimi nameni nove družbe je uravnovešenje sestave portfelja, v katerem trenutno prevladujejo avtomobilska zavarovanja, je zapisano v tiskovni noti matične hiše Generali.
NOVICE
Tudi v Furlaniji - Julijski krajini stanovanjska posojila po 5-odstotni obrestni meri
VIDEM - Zadružna banka iz kraja Basigliano pri Vidmu in zadružna banka Karnije iz Tohneča sta vCeraj sklenili znižati obrestne mere za stanovanjska posojila na 5 odstotkov.
Furlanski zadružni banki sta prva denarna zavoda v Furlaniji - Julijski krajini, ki sta prilagodil svoje zahteve do strank potem, ko je prišlo do znižanja eskomptne mere, za katerega se je pred tednom odločila Banka Italije. Takoj po znižanju je namreč premier Prodi predlagal italijanskim bankam, naj znižajo obrestne mere za stanovanjska posojila. Združenje bank ABI ni sprejelo Prodijevega predloga, vendar je enotnost kmalu zaCela popuščati in veC bank je že znižalo obrestne mere. Včeraj sta bili na vrsti furlanski zadružni banki, zelo verjetno pa se bo ta ugodni trend za stranke nadaljeval.
V Pordenonu 33. sejem radioamaterjevin hi-fija
PORDENON - V petek, 1. maja bodo odprli 33. sejem radioamaterjev in hi-fija, tradicionalne razstave, ki poteka na pordenonskem razstavišču. Na podlagi podatkov iz prejšnjih let računajo, da bo razstava letos pritegnila vsaj 40 tisoC obiskovalcev, in to ne samo iz dežele, ampak tudi iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Najsodobnejše tehnološke proizvode, pa tudi predmete zgodovinskega pomena bo predstavilo 200 raz-stavljalcev, med katerimi sta letos tudi dva iz Velike Britanije.
Razstavo, ki je nacionalnega pomena, bo v soboto uradno odprl podtajnik v ministrstvu za telekomunikacije posl. Vita skupaj s predsednikom deželnega odbora Giancarlom Cruderjem. Ob tej priložnosti bo predstavnik vlade uradno odprl tudi nov sedež zavoda RAI v Pordenonu.
Sejem bo odprt do vključno nedelje.
<r	28. APRIL 1998	v LIRAH	
	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1754,00	1744,00
ra n	nemška marka	981,00	997,00
2 =	funt šterling	2932,00	2987,00
	švicarski frank	1175,00	1200,00
w N h	belgijski frank	46,87	48,87
<	<0	V) S	m	ir *	3	u.	francoski frank	289,90	299,90
	danska krona	254,00	264,00
	norveška krona	232,00	242,00
	švedska krona	224,00	234,00
5 -o	kanadski dolar	1208,00	1248,00
M ca	portugalski eskudo	9,13	10,03
2 N	nizozemski gulden	864,00	889,00
ec	avstrjski šiling	138,30	142,65
o	španska pezeta	11,13	12,23
	grška drahma	5,28	6,08
	irski šterling	2455,00	2535,00
	japonski jen	12,91	13,81
	avstralski dolar	1089,00	1159,00
	madžarski florint	7,00	9,00
	hrvaška kuna	255,00	280,00
	slovenski tolar	10,30	10,55
					
28. APRIL 1998	v LIRAH			28. APRIL 1998	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1749,00	1779,00		ameriški dolar	1772,550
nemška marka	980,00	998,00		EKU	1954,240
francoski frank	290,00	300,00		nemška marka	988,320
nizozemski gulden	864,00	889,00		francoski frank funt šterling	294,830 2959,450
belgijski frank	47,00	48,80		nizozemski gulden	878,590
funt šterling	2907,00	2997,00		belgijski frank	47,878
irski šterling	2451,00	2546,00		španska pezeta	11,637
danska krona	254,00	264,00		danska krona	259,050
grška drahma	5,40	5,87		irski šterling	2499,830
kanadski dolar	1207,00	1242,00		grška drahma	5,612
švicarski frank	1176,00	1201,00		portugalski eskudo kanadski dolar	9,643 1232,560
avstrijski šiling	138,30	142,80		japonski jen	13,428
slovenski tolar	10,30	10,55		švicarski frank	1188,830
				avstrijski šiling	140,460
				norveška krona	237,580
				švedska krona	229,040
				finska marka	325,630
MILANSKI BORZNI TRG
28. APRIL 1998	INDEKS MIB 30: +4,88
delnica	cena	var. Jo
Alieanza Ass.	22.052	-0,13
Bca di Roma	3.132	+2,11
Bca Fideuram	10.544	-0,87
Bca Pop. M 1	15.467	-1,47
Benetton	34.818	-1,97
Comit	8.893	-2,18
Credit	9.138	+3,21
Edison	14.383	-1,53
Eni	11.289	+1,66
Fiat	6.937	-1,39
Generali	50.815	-0,38
Imi	27.936	-0,55
Ina	5.243	-0,73
Italgas	7.606	-1,99
delnica	cena	var, %
La Fondiaria	10.955	-1,96
Mediaset	11.409	-2,02
Mediobanca	22.132	-2,79
Montedison	2.201	-1,34
Olivetti	2.122	+3,61
Parmalat	3.852	+0,52
Pirelli Spa	5.689	+0,15
Ras	27.910	+ 1,35
Rolo	39.451	-2,39
Saipem	9.603	+0,71
San Paolo To	25.150	-1,14
TIM	9.801	+0,12
Telecom Ita	12.984	+0,06
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
NOVICE
Priprava na celomesečno romanje kipa Falimske Matere Božje
Dan 1. maja je izreden dan za vse verske skupnosti mesta in okolice ob pripravi na celomesečno romanje kipa Fatimske Matere Božje po slovenskih cerkvah. Vsi duhovniki, verniki, bolniki in otroci so vabljeni na posebno osebno in skupno, molitev za duhovni uspeh Marijinega potovanja. Predvsem se priporoča mohtev za to priložnost, (d.j.)
Zanimivo predavanje Sonje Gregori o Tibetu v DSI
V	ponedeljek, 27. aprila, je bilo v Društvu slovenskih izobražencev zanimivo predavanje z diapozitivi z naslovom Tibet - dežela na strehi sveta. Gost tradicionalnega večera DSI je bila namreč prof. Sonja Gregori, ki je v sliki in besedi predstavila to prostrano deželo ter življenje in navade njenih prebivalcev.
Večera se je udeležilo lepo število ljudi, saj je Tibet, kot je tudi na začetku povedal predsednik DSI Sergij Pahor, v tem času precej aktualen, nenazadnje tudi zaradi nekaterih zelo uspešnih filmov o njem. Na koncu predavanja se je razvil krajši pogovor med prof. Gregorijevo in prisotnimi, ki so postavili nekaj vprašanj o značilnostih in običajih Tibeta in njegovih ljudi ter seveda o posledicah večdesetletne kitajske okupacije, (iž)
V	Študijskem centru Nicoio Tommaseo jutri predstavitev mesečnika Scienza nuova
Studijski center »Nicoio Tommaseo« bo imel jutri, ob 18.30 v kavami »Caffe San Marco« v središču mesta večer posvečen predstavitvi mesečne revije »Scienza nuova« (italijanska izdaja New Scientist). Na večera bodo sodelovali Licia Cher-sovanni, Sergio Kantoni, Stefano Fontana, Anto-nella Furlan, Fahhem Hussain, Pino Roveredo in Franco Zorzon. Z glasbo in recitacijo bodo večer obogatili: glasbenika Adriana Vasques in Sergio Canodotti in recitatorka Angela Bruno - Leto. Večer bo vodil predstavnik Studijskega centra Edoardo Kanzian. (N.L.)
OBČNI ZBOR / NADVSE POZITIVEN OBRAČUN 30-LETNEGA OBSTOJA
Obnova Kraške hiše glavna skrb Zadruge Naš Kras
Obnovitvena dela naj bi se začela junija, končala pa septembra
Zadruga »Naš Kras« slavi letos 30-letnico svojega življenja. Formalno je bila ustanovljena z notarskim aktom 12. februarja 1968, slovesno odprtje Kraške hiše je bilo 21. septembra istega leta, že dan po odprtju, 22. septembra, pa je tudi že bila prva Kraška ohceb To so bili prvi trije začetni mejniki ustanove, kijev tridesetih letih prerasla v eminentno in tudi v širšem svetu uveljavljeno gojiteljico kraške starožitnosti tako iz etnografskega kot naravovarstvenega in turističnega vidika.
O vsem je tekla beseda na ponedeljkovem jubilejnem 30. rednem občnem zboru njenih članov v galeriji Kraške hiše v Repnu. Udeležilo se ga je lepo število članov in domačinov, med katerimi repentaborski župan Aleksij Križman, nekateri ustanovni člani, od članov prvega odbora pa žal samo še predsednik Egon Kraus in dr. Mitja Bitežnik kot član nadzornega odbora. Med člani prvega odbora, ki jih ni več, so bili še podpredsednik Dušan Kodrič, blagajnik dr. Drago Gantar, predsednik nadzornega odbora dr. Frane Tončič, član nad-
zornega odbora dr. Stanko Oblak in nadomestna člana dr. Milan Starc in dr. Etko Križnič.
V svojem poročilu je predsednik Egon Kraus poudaril, da so se ustanovitelji Zadruge zavedati, da stara kraška arhitektura neusmiljeno propada, da ni več zanimanja za dediščino prednikov, da ni nobene slovenske organizacije, ki bi se vsaj za silo zoperstavila uničujočim posledicam potrošniške družbe. Iz te ugotovitve je nastala zamisel za odkup stare kraške hiše, ki naj bi bodoče rodove spominjala o naši sto in stoletni vsidranosti na kraška tla, o življenju, šegah in navadah naših prednikov.
Ta zamisel je bila uresničena, kot rečeno, z odkupom in vemo obnovitvijo Kraške hiše s strokovno in finančno pomočjo Etnografskega muzeja Slovenije.
»Kraška hiša«, je dejal predsednik Kraus, je že od samega začetka vzbudila veliko zanimanje domačega in tujega občinstva. Postala je pravcati etnografski muzej, čeprav še danes nima tega statusa. Povprečno jo je v mesecih odprtja, od Velike noči do novembra,

1 ► 3 rtar 1998	,
Urnik: od 9.00 do 18.00
Radioamaterstva
! i® F®8®	F®6! i di	«8	« gs	d«®
Hi-Fi, Elektronike in Informatike
A BHSESKKSSS ©£=-..
letno obiskalo okrog 10.000 ljudi, med njimi številne skupine učencev in dijakov, v tridesetih letih pa preko 300.000 ljudi. V njeni Galeriji so se zvrstile številne razstave najuglednejših slovenskih zamejskih umetnikov in drugih umetnostnih snovalcev, na dvorišču so se zvrstiti številni gledališki in koncertni nastopi, sama Kraška hiša pa si je zaslužila vidno prisotnost v vseh turističnih prospektih in ilustracijah naše dežele, v najpomembnejših turističnih vodnikih in v katalogu muzejev vsega sveta.
V	organizaciji zadruge »Naš Kras« in v okviru njenega poslanstva ter z veliko angažiranostjo domačinov, se je v 30 letih zvrstilo doslej že 18 »kraških ohceti« po starih poročnih običajih, naslednja, 19. pa bo prihodnje leto. »Kraška ohcet« je postala zanimivost širšega pomena in vrednosti ne samo iz etnografskega ampak tudi iz turističnega vidika v smislu promocije repenta-borske občine in njenih značilnosti. Zanimiv je podatek, ki ga je navedel predsednik v svojem poročilu, da je na prvi »kraški ohceti« sodelovalo 70 narodnih noš, na zadnji pa več kot 400.
V	drugem delu svojega poročila je predsednik Kraus spregovoril o stanju Kraške hiše, ki so jo v času obstoja oz. obnove neglede na občasna popravila, močno načele
vremenske ujme. Zgodovinska, s Skriljami krita streha je začela puščati, zidovi so se prepojiti s prodirajočo vlago od zgoraj in od temeljev, dimnik je v nevarnosti. Glavna skrb novoizvoljenega odbora (kot je že bila dosedanjega) bo zato v tem letu temeljita obnova hiše, za kar so načrti že pripravljeni in je treba na začetek obnovitvenih del počakati samo še na nekatera dovoljenja. Obnovitvena dela naj bi se začela najkasneje v prvih dneh junija, končana pa naj bi bila do 21. septembra letos, to je do svečane proslave ob 30-letnici odprtja hiše za javnost. Ustrezne načrte sta, z upoštevanjem vseh strokovnih zahtev za avtentično obnovo strešne konstrukcije in zidov, izdelala arhitekta Mitja Race in Marino Kokorovec s sodelovanjem. Za obnovo Kraške hiše je Trgovinska zbornica odobrila zadrugi »Naš Kras« prispevek v višini 90 % na 160 milijonov predračunske vrednosti del, za kar se ji je predsednik Kraus še posebej zahvalil, kakor tudi njenemu predsedniku dr. Donaggiu, Trg. zbornici in Kraški gorski skupnosti se je zahvalil tudi za prispevek pri izvedbi Kraške ohceti.
Na koncu se je Kraus spomnil nedavno umrlega podpredsednika zadruge »Naš Kras« Feliceja Ostrouške, neumornega de-
lavca, ki je ure, dneve, tedne in mesece prostovoljnega dela posvetil zadrugi, Kraški hiši in njenim dejavnostim.
Predsednikovo poročilo je dopolnilo tehnično poročilo za izvedbo obnovitvenih del, ki ga je prebral (v odsotnosti arh. Mitje Raceta) arh. Marino Kokorovec. Sledilo je še poročilo blagajnika dr. Roberta Gantarja in poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal njegov predsednik Mitja Bitežnik s predlogom za razmšnico dosedanjemu odbora. Vsa poročila kakor tudi predlog za zaupnico-razrešnico, so po zavzeti razpravi prisotni sprejeti soglasno. Prav tako je bil soglasno potrjen stari upravni odbor s tem, da je bil soglasno osvojen predlog za kooptiranje v odbor Aleksija Križmana namesto umrlega Feliceja Ostrouške, kar so vsi prisotni odobriti z velikim zadovoljstvom.
Novoizvoljeni upravi odbor, ki se je seestal neposredno po zaključenem občnem zbora, je nato porazdelil funkcije v odboru. Za predsednika je potrdil Egona Krausa, za podpredsednika izbral Aleksija Križmana, za blagajnika dr. Roberta Gantarja in za člana arh. Mitjo Raceta in Ladija Jazbeca, za predsednika nadzornega odbora potrdil dr. Mitjo Bitežnika in za člana Srečka Sedmaka in Stojana Udoviča, (j.k.)
PISMO UREDNIŠTVU
Polemike v Zadrugi PD ne koristijo nikomur
Spoštovano uredništvo Ni moj namen, da bi se spuščal v pole-tnike pri upravljanju podjetja PRAE in Zadruge Primorski dnevnik Toda dogodki, ki so se pripetiti zadnje čase, me silijo, da kot bivši član upravnega sveta Zadruge PD, v tem zelo težkem trenutku izrazim svoje poglede na celoten potek dogodkov in da jih skušam, kolikor se da, razjasniti. V trenutku, ko je izgledalo, da.naš dnevnik ne bo mogel preživeti, smo se vsi skupaj, ne glede na naše politično prepričanje in mogoče pivič v zgodovini naše manjšine, odločili, da se složno in brez vsakršnih partikularizmov ali osebnih interesov vsi skupaj angažiramo za njegovo rešitev. Ta prizadevanja, mislim, da mi tega ne bo mogel nihče oporekati, so trajala vse prvo obdobje delovanja enotne delegacije in upravnega odbora Zadruge. Uspehi so bili vidni, toda rešitev Primorskega dnevnika še daleč ni zagotovljena.
Zato se čudim in ne morem razumeti zadnjih polemik, ki so nastale v sklopu novega upravnega odbora Zadruge in med nekaterimi njegovimi člani. Te polemike niso v korist PD in vse slovenske manjšine v Italiji, (upam, da smo v to vsi prepričani, da je PD last in izredno važna dobrina nas vseh), do njih pa je prišlo iz osebnih ali strankarskih interesov ali iz nasprotovanja,
ker je na zadnjem občnem zbora zmagala nasprotna stran. A tudi ostali, naj mi ne zamerijo, se niso dovolj potruditi, da bi prišlo do skupnih strategij in da bi se izogniti nepotrebnim in škodljivim polemikam.
To ne pelje nikamor. Edina možna rešitev je v tem, da se spet obnovi zagon, ki je vodil nas, takratne odbornike, da smo iskali najboljšo možno rešitev, ne oziraje se na strankarske opredelitve. In ta naš zagon smo posredovati tudi bralcem in naročnikom Primorskega dnevnika, da so v tako velikem številu pristopili v Zadrugo. Smatram, da je bil za nas to velik uspeh, ker so nam ti člani zaupali in verjeti, ko smo jim z odprtim srcem razlagali, da se bodo stvari spremenile in da bo dnevnik res last vse slovenske manjšine v Italiji.
To je bil prvi tak primer reševanja nekega izredno važnega problema za našo manjšino, ki bi moral biti za zgled pri reševanju tudi ostalih številnih problemov, ki nas tarejo. To niso samo moje želje, temveč nas vseh, kot lahko vsak dan preverim iz pogovorov, ki jih imam z našimi ljudmi na terenu. Bodo naši. sedanji voditelji, ki so na čelu političnih, kulturnih, prosvetnih, sindikalnih, športnih in dragih oiganizacij zmožni tega kvalitetnega skoka? V nasprotnem primeru nas čaka samo poguba!
Zahvaljujem se Vam za pozornost, pa brez zamere.
Robert Pescatori
KOŠARKA / KONČNICA Al LIGE
NOGOMET / PO TEKMI JUVENTUS - INTER
NOVICE
Tudi Kinder inVarese
Cfm in Beneffon bosta jutri igrale 5. četrtfinalno tekmo
Kazni za Interjeve igralce Nogometna zveza ubrala »obrambno taktiko«
Tri kola Simonija, dve koli Ronaldu
Po Teamsystemu sta se tudi bolonjski Kinder in Varese uvrstila v polfinale končnice košarkarske Al lige, med Reg-gio Emilio in Benettonom pa je stanje po štirih tekmah 2:2. Peta, odločilna tekma bo jutri v Trevisu.
Pompea - Kinder 77:84 (37:44)
POMPEA: Busca 20, Ma-gnifieo 6, Tonolli 14, Obrado-vic 15, Ambrassa 15, Pessina
7.
KINDER: Danilovic 47, Crippa, Abbio 15, Nesterovič 2, Sconochini 5, Binelli, Ri-gaudeau 11, Frosini 4.
Prosti meti: Pompea 23:30, Kinder 15:18. Tri točke: Pompea 6:20 (Busca 1:5, ObradoviC 2:6, Ambrassa 3:9), Kinder 13:22 (Danilovic 8:13, Abbio 3:4, Sconochini 1:2, Rigau-deau 1:3).
Pepsi Rimini - Varese 60:64 (20:28)
PEPSI: Scarone 17, Rombo-U 7, Monti 13, Agostini 2, Ri-ghetti 12, ZanelM, Callahan 5, Gorenc 4.
VARESE: Casoli, Komazec 17, Pozzecco 13, Tapantzis, De Pol 15, Petruška 7, Meneghin 10, Giardini, Van Velsen 2.
Prosti meti: Pepsi 13:20; Varese 26:31. Tri točke: Pepsi 5:15 (Scarone 2:5, Gorenc 0:3, Romboli 1:2, Righetti 2:5); Varese 6:13 (Pozzecco 1:4, Komazec 2:2, Meneghin 2:5, De Pol 1:2).
Reggio Emilia - Benetton 64:57(35:29)
CFM: Ragazzi 9, Montecchi 2, Basile 11, Jent 12, Davolio 2, Pastori 15, Amabili 1, Damiao 12.
BENETTON:	Gracis,
Sekunda 4, Pittis 4, Marconato 4, Bonom, Rebrača 15, Nicco-lai 5, VVilliams 25, Rusconi, Sciarra.
Prosti meti: Cfm 19:24; Benetton 15:18. Tri točke: Cfm 1:13 (Ragazzi 1:2, Basile 0:2, Jent 0:5, Davolio 0:1, Damiao 0:1, Montecchi 0:2); Benetton 4:20 (Pittis 0:1, Bonora 0:3, Sciarra 0:3, Niccolai 1:5, VVilliams 3:8).
Razveljavljena kazen
RIM - Zaradi formalnih nepravilnosti je zvezno sodišče košarkarske zveze FIP razveljavilo dveletno diskvalifikacijo Maria Bonija zaradi jemanja efedrina. Košarkarju bodo morali vnovič soditi. Športni sodnik FTP pa je medtem Bonijevemu tovarišu v moštvu Pompee Billu Edward.su zaradi enakega prekrška naložil en mesec in 15 dni kazni. Edwards se je branil, da je zaradi zobobola zaužil anestetik, ne da bi vedel, kaj vsebuje.
Duncan potrjuje svoj naslov
SAN ANTONIO - Novinec leta v košarkarski ligi NBA Tim Duncan je se enkrat dokazal, da si zasluži ta naslov. V srečanju konCnice proti Soncem iz Phoenbca je namreč dosegel 22 točk, odlično igral v tretji Četrtini ter krepko pripomogel k skupnemu vodstvu Ostrog z 2:1. S pomočjo razpoloženih Davida Robinsona in Vinnyija Del Negra so Ostroge tokrat Sonca premagale za 12 točk (100:88). Svojo priložnost ob razigranem Antoniu McDyessu - očitno je bil tokrat sam - je dobil tudi Marko Mihe, ki pa je v svojem debiju v konCnici lige na parket stopil le za minuto.
Podobno kot v San Antoniu so tudi v Clevelandu domačini slavili. Po vodstvu Hi-trostnikov z 2:0 so Konjeniki znižati na 2:1 predvsem po zaslugi razigranega Shawna Kempa, ki je dosegel 31 točk
Užaljeni Fetišev
RIMINI- Rus Andrej Fetišev je prekinil pogodbo s košarkarskim prvoligašem Pepsijem iz Riminija, ki je košarkarja suspendiral iz disciplinskih razlogov pred drugo tekmo finala konCnice Al lige z Varesejem. Družba, ki predstavlja ruskega košarkarja, je napovedalo tožbo, Ceš da je Pepsi širil lažne govorice, da Fetišev ponočuje in pije.
MILAN - Nogometna pravica ne pozna usmiljenja. Čeprav je Inter po nedeljski tekmi z Juventusom v oCeh prevladujočega dela športne javnosti postal žrtev zarote, bo moral za dolg jezik svojih igralcev plačati še dodatno kazen. Športni sodnik je namreč za tri kola, torej do konca prvenstva, diskvalificiral trenerja Gigija Simo-neja in igralca Ze Eliasa, slavni Ronaldo in Zamorano pa sta dobila dve koli kazni. To je seveda dolilo olja no ogenj polemik. V Interjevem taboru ogorčeno zavračajo utemeljitev, ki je bila napisana na podlagi poročila zdaj že zloglasnega sodnika Ceccari-nija, da so igralci žalili sodnika. Trener Simoni je zahteval preiskavo, ker je eden od športnih dnevnikov vCeraj že vnaprej napovedal višino kazni.
Tekma med Juventusom in Interjem je prerasla v nacionalno afero in do temeljev zamajala nogometni svet. Ceccarinijeve napake v korist Juventusa so povzročile pravo norenje med vsemi nejuventusovi-mi navijači. Sodec po sondaži podjetja Da-tamedia se je 60, 9% Italijanov izreklo za ponovitev sporne tekme.
Toda v nogometnem establišmentu dobro vedo, da se bodo strasti prej ah slej polegle, zato so se odločili za »obrambno tak-
tiko«. Na včerajšnjem »vrhu« med vodilnimi možmi federacije s predsednikom Nizzolo na Čelu in organizacijo sodnikov, ki sta jo predstavljala Gonnella in Baldas, so napovedali spremembe glede kadrovanja sodnikov in doloCevanjs, kdo bo kje sodil, toda niso pojasnili, kaj nameravajo dejansko ukreniti, izključili pa so uporabo počasnih TV posnetkov med samo tekmo. »Ne sprejemam namigov o slabi vesti sodnikov, ukrepali bi samo na osnovi dokazov,« je dejal Nizzola. Predsednik nogometne zveze je tudi pojasnil, da mu je Baldas zagotovil, da se med polčasoma nihče ne pogovarja s sodniki preko prenosnih telefonov. Nizzola dalje nasprotuje profesionalizaciji kadrov. »Sodnik mora ostati amater, sicer pa že tako lahko zasluži od 90 do 100 milijonov lir na leto.«
Baldas je priznal, da je bil prekršek nad Ronaldom v kazenskem prostoru nesporen, dodal pa je tudi, da je bilo to na stadionu manj razvidno kot po ogledu TV posnetkov.
Po nepotrebnem se je vmešal tudi podpredsednik vlade VValter Veltroni, ki se bo danes srečal z Nizzolo. Vse vpeletene strani je pozval k zmernosti, saj besede lahko sprožijo nasilna dejanja.
HkOŠARKA / TURNIR V OSIJEKUh
Kontovelov kadet Denis Doglia v selekciji FJK
Perspektivni Kontovelov košarkar Denis Doglia je bil izbran v deželno kadetsko reprezentanco, ki bo od danes do petka sodelovala na mednarodnem turnirju pri Osijeku. Denisova reprezentančna pot se je pričela pretekli ponedeljek, ko so ga poklicali na izbirni trening v Cervinjanu. Že konec preteklega tedna se je udeležil mednarodnega turnirja v Me-strah, kot najstarejši v moštvu pa mu je bil zaupan tudi kapetanski trak. Selektor je po tur-
nirju v Mestrah še zmanjšal število reprezentantov od 15 na 12.
KOŠARKA
Uspeh skupne ekipe
Turnir Voila Ristorazione 1998
Bor Friulexport - Servo-lana Latte Carso 103:83
(55:45)
BOR: Brazzani 1, Stefančič 10, Vidah 4, Velinski 27, Fonda 1, Hrovatin 5, Caser 6, Slavec 31, Guštin
4, Valente 14. TRENER: Furlan. TRI TOČKE: Slavec 3, Valente 2.
Združena ekipa Bora in Jadrana je posezonski turnir v organizaciji Libertasa pričela z lepo zmago proti Servolani. Uspeh je zaslužen, saj so Furlanovi fantje predvajati dobro skupinsko igro, v kateri so se vsi vpisali med strelce. Se posebej pa sta se izkazala Slavec in Velinski. (N. S.)
Danes Lazio - Milan
V Rimu bo danes povratna finalna tekma za italijanski nogometni pokal med Laziom in Milanom, ki je v prvi tekmi zmagal z 1:0. Pričetek ob 21. uri. Verjetni postavi:
Lazio: 1 Marchegiani, 20 Grandoni, 2 Negro, 13 Nesta, 5 Favalli, 14 Fuser, 23 Venturin, 21 Jugovič, 18 Nedved, 10 Mancini, 9 Casiraghi. (22 Ballotta, 28 Domizi, 3 Lopez, 4 Marcolin, 17 Gottardi, 7 Ra-mabudi).
Milan: 1 Rossi, 35 Nilsen, 8 Desailly, 5 Costacurta, 3 Maldini, 13 Ba, 4 Albertini, 32 Donadoni, 17 Ziege, 14 Weah, 36 Ganz. (23 Taibi, 21 Cardone, 24 Smoje, 10 SaviCeviC, 19 Maini, 38 Maniero, 9 Kluivert).
Fontani v formi
TIONE (TRENTO) - Italijan Paolo Savoldelli je z zmago v drugi etapi prevzel vodstvo na skupni lestvici kolesarske dirke po Tridentinskem. Marco Pantani, vCeraj Četrti, je izjavil, da bo na Giru v pravi formi.
Skupni vrstni red: Savoldelli (Ita) 9:19:57 (povprečna hitrost 36, 9 km na uro); 2. Frigo (Ita) +24; 3. Casagrande (Ita) +26; 4. Pantani (Ita) +27; 5. She-fer +33, 6. Clavero (Spa); 7. Belli (Ita); 8. Tonkov (Rus); 9. Ziana +1:30; 10. Gueimi (Ita) +2:19.
Elan v Ajdovščini
Danes bosta povratni polfinalni tekmi za nogometni pokal Slovenije. V^jdovšCini se bo Primorje pomerilo z drugoligašekm Elanom (prva tekma 2:2), v Velejnju pa bo Rudar igral z Muro (1:0). Obe tekmi se bosta pričeli ob 16. uri.
Nemke evropske prvakinje
EINDHOVEN - Na evopskem namiznoteniškem prvenstvu na Nizozemskem so v ekipnem tekmovanju v ženski kokurenci zmagale Nemke, ki so v finalnem dvoboju s 4:3 premagale Madžarke. Slovenska reprezentanca je po zmagi nad Španijo (4:1) zasedla 19. mesto.
Z novimi pristopi do polnih stadionov na Ol
SYDNEY - Mednarodni olimpijski komite (MOK) razmišlja o novi delitvi vstopnic za ogled olimpijskih tekmovanj, s Čimer bi se MOK izognil praznim tribunam na nekaterih tekmovanjih. Na zasedanju izvršnega odbora MOK v Sydneyju so skleniti, da bodo gledalcem, ki si kart ne morejo privoščiti, razdelili kopico brezplačnih vstopnic, s katerimi naj bi napolniti stadione. MOK skrbi tudi, kako zapolniti sedeže, ki so namenjeni sponzorjem, ki pa kljub brezplačnim vstopnicam ne pridejo na tekmovanja. Oiganizacijski komite iger v Sydneyju (SOCOG) načrtuje, da bo prodal približno 8, 5 milijona kart oz. najveC v zgodovini iger. Cilj je izredno visoko postavljen, saj ima celotna Avstralija le 18, 5 milijona prebivalcev, 80 odstotkov kart pa naj bi prodali doma. V Atlanti je bilo prodanih sedem milijonov vstopnic. Tudi v Atlanti so nemalo težav povzročili sponzorji, ki so zahtevati veliko vstopnic, teh pa kasneje, predvsem na manj privlačnih tekmovanjih, niso izkoristili. »Imeti bomo velike težave, Ce bodo tribune ostale prazne,« je o razlogih za zamisel o delitvi kart dejal predstavnik MOK Michel Verdier.
JADRANJE / NASTOP V PIRANU
Čupini »optimisti« dobro pripravljeni za selekcije
V Piranu se je odvijala regata klase optimist za 5. Trofejo mesta Piran in 1. Memorial Carlo Giulietti. Ta je bil jadralec in se je ukvarjal z izdelovanjem raznovrstne jadralne opreme. Teden dni po lanskem evropskem prvenstvu v Piranu se je smrtno ponesrečil.
Regata je bila zelo kakovostna in konkurenca zelo 0stra, saj se je je udeležilo 115 jadralcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in celo Češke. Povedati je treba Se, da so biti med udeleženci najboljši jadralci Slovenije in Olani italijanske reprezentance. Pogoji so bili zelo težki. Vetra je bilo malo (od 2 do 4 m/s) in se je stalno obračal. Bilo je malo vala in dosti toka. Organizatorjem je uspelo izpeljati le tri regate. Eno prvi dan, dve drugi, tretji dan pa so žal primanjkovati pogoji za izvedbo preostalih regat. Naši jadralci so se tako uvrstili: Daniel Piculin je zasedel 26. mesto, Jaro Furlani 35., Maja Sancin 47., Marina Piculin 57., Alessio Spa-doni 72., Tomaž Legiša 78. in Sandi Suc 82. mesto, bfa prvo mesto se je uvrstil Tadej FurlaniC (Koper), drugi je bil Jure Žbogar (Izola), tretji in prvi med kadeti pa Robert De Lucia (Piran).
Cupin trener Maurizio BenCiC je takole ocenil nastop; »S celotno ekipo sem zelo zadovoljen, saj vidno Napreduje in postaja iz dneva v dan bolj izkušena in Perspektivna. Regato so izkoristiti kot dober trening ^-naslednji vikend, ko se bodo Daniel, Jaro in Maja Udeležili prvih selekcij za svetovno in evropsko prvenstvo v Pešam.«
Trener je še dodal, da slabše uvrstitve v Piranu ne Pomenijo ničesar, saj sta Daniel in Jaro s svojim jadranjem dokazala, da sta v odlični formi in da nimata *taj zavidati ostalim predstavnikom italijanske repre-Zentance. (Barbara in Nika)
ODBOJKA / NARAŠCAJNICE
Kontovelke uspešne
Koimpex B se je dobro upiral Ricreatoriju
V odbojkarskem prvenstvu narašCajnic na Tržaškem sta bili na sporedu včeraj Se dve tekmi Četrtfinalne faze, pred povratnimi nastopi pa je od naših treh ekip Konto-vel najbližji uvrstitvi v polfinale.
Virtus - Kontovel A 0:3 (10:15,14:16,11:15)
KONTOVEL A: Vitez, Žužek, Prašelj, Šemi, Kobau, Košuta, Visintin.
Kontovelke so s požrtvovalni in dobro igro premagale zelo žilavega nasprotnika, ki se je še posebej izkazal v obrambi, k sreči pa je bil v napadu manj prodoren. Za tesno, a lepo in zasluženo zmago je potrebno pohvaliti vse igralke, poleg Deborah Vitez, ki je pri mreži res vedno nezadržna, pa je treba tokrat posebej omeniti vsaj še podajaCico Veroniko Žužek. Povratna tekma bo že daens, s pričetkom ob 19. uri na Proseku. Kanbcek previdnosti ne bo odveč, toda Kontovelke so zdaj res že na pragu uvrstitve v nadaljnje kolo.
Ricreatori B - Koimpex B 3:0 (15:7,15:4,15:5)
KOIMPEK B: Križman, D’Ercole, Lupine, Šinigoj, PuriC, Racman, Soban, Sossi, Starec, Veljak, Pangerc, Jovanovič.
Slogašice se bodo po včerajšnjem porazu verjetno poslovile od prvenstva, toda s svojim nastopom so povsem zadovoljile. Vedeti je treba, da sestavljajo Slogino B ekipo mlajše igralke letnika 1985, ki so že z uvrstitivjo v četrtfinale presegle vsa pričakovanja. Ricreatori razpolaga s starejšo ekipo, igralke pa so že specializirane. Slogašice so se jim kljub temu presenetljivo dobro upirale, še posebej v bloku, in so v bistvu s svojim nastopom prijetno presenetile. Povratna tekma bo danes na Opčinah, s pričetkom ob 18.30.
Breg bo povratno tekmo z Alturo Plane T odigral jutri ob 18.30 v Dolini. Prvo tkemo je Altura dobila s 3:0.
MALI NOGOMET / MEM. FERLUGA
Borovi novinci so se prebili do solidnega 4. mesta
Na prenovljenih nogometnih igriščih na Stadionu 1. maj se je zaključil prvi Memorial Fabio Felluga v malem nogometu 7:7. Med nastopajočimi je prvič zaigrala tudi ekipa Bora, ki je ob koncu zasedla 4. mesto. KonCni izid je vsekakor zadovoljiv, saj so »plavordeCi« nastopiti s samimi košarkarji in odbojkarji, torej brez pravih nogometašev.
V polfinalu so borovci visoko klonili proti očitno boljšemu nasprotniku. V prvem polčasu so »pla-vordeci« trikrat nadoknadili gol z lepimi akcijami v napadu. Zatem se je Zal poškodoval vratar Robi Pavlica in njegovo mesto je prevzel Battilana. Borovci so do prihoda Be-tocchija ostali s šestimi igralci in obenem izgubili veznega moža na sredini igrišča. Nasprotniki so po dolgem obleganju našli pot do gola, v zanjih 10 minutah pa so še poveča-
li prednost in ob koncu visoko slavili, kar pa ne odraža realne razlike med ekipama. V tekmi za 3. mesto so borovci zamudili lepo priložnost, saj so najprej nadoknaditi zaostanek, v podaljšku pa tudi povedli. Zal so izkušeni nasprotniki v zadnjih minutah dosegli dva gola in si tako priboriti pokal za 3. mesto.
Polfinale: Bor Puntin-gamer - II Giulia 3:8 (3:4)
Bor: R. Pavlica, R. Sluga, V. Jogan, B. Sain, R. Battilana (1), (M. Betoc-chi), I. Giacomini, R. Smotlak (2).
Za 3. mesto: Bor Punti-gamer - Eurospin 6:7 (1:2)
BOR: V. Jogan, R. Sluga, B. Sain (1), A: Benci, M. Betocchi, P. Volk (1), R. Smotlak (3).
KonCno prvo mesto je osvojila ekipa II Giulia, ki je s 6:4 premagala Adria-flor. Med nagrajenimi sta bila tudi oba Borova vratarja Robi Pavlica in Mau-ro Bandi. (VJ)
Obvestila
SK DEVIN sklucuje 24. redni občni zbor, ki bo na sedežu v Cerovljah v petek, 8. maja ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabimo vse elane in prijatelje, da se udeležijo skupščine in se prijavijo kot kandidati za nov odbor. Tajništvo je na razpolago v večerenih urah na tel. St. 2916004.
SHINKAI KARATE KLUB
vabi na dvomesečni tečaj aerobike, ki se bo odvijal v telovadnici Silvestri na Proseku (Naselje sv. Nazarija) ob sredah, od 19.30 do 20.30. Vodi Vojka Sestan, dipl. inštruktor aerobike.
SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 - 25. 6. - 3. 7.1998. Prijavnice dobite: TRST - knjigama Terčon v Nabrežini, Boris sports club v BrišCikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in Studijska knjižnica Trst; GORICA -knjižnica Damir Faigel, Katoliška knjigama, športna trgovina K2; ČEDAD - sedež Novega Matajurja. Prijavite se lahko tudi po telefonu, na St. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANUA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče
Danes, 29. t. m., ob 11.30 ponovitev za Sole: Matjaž Kmecl »Trubar«, nastopa Polde Bibič.
SSG gostuje s predstavo »Palček« jutri, 30. t. m., ob 10.30 na Proseku.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 29. t. m., ob 20.30: Teatro Stabile dei Ragazzi
- W. Shakespeare »Sogno di una notte di mezza esta-te« - zadnja ponovitev.
V torek, 5. maja, ob 20.30 (red premiera) gostuje Teatra Stabile iz Turina: I. Bergman »Scene da un matri-monio«. Režija Gabriele Lavia. Nastopata Gabriele La-via in Monica Guerritore.
Predstava v abonmaju: odrezek 16 - moder.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča, kjer lahko rezervirate tudi vstopnice za predstavo Monija Ovadie »Perchd no?«, ki bo na programu od 12. do 17. maja.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Jutri, 30. t. m., ob 20.30 uri (reda C/E): G. Puccini
»Tosca«. Dirigent Tiziano Severini.
Ponovitve bodo: v soboto, 2. maja, ob 17. uri (red S), v nedeljo, 3. maja, ob 16. uri (red D) in v torek, 5. maja, ob 20.30 (reda E/F).
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi: (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432 - 470918).
BOUUNEC
Občinsko gledališče France Prešeren
Danes, 29. t. m., ob 20.30 gostuje SSG s predstavo »Balerina, Balerina« v režiji Branka Završana. Nastopa Lučka Počkaj.
GORICA
Kulturni dom
Gorica Kinema: v Četrtek, 7. maja, ob 20.45 film »Toto che visse due volte« (It. 1997).
Kulturni center Lojze Bratuž
Danes, 29. t. m., ob 10. uri (za Sole) in ob 18. uri bo v okvira Projekta Tolomeo nastopil baletni ansambel Gledališča Verdi iz Trsta z baletom »Carmen« (na
sliki).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V	ponedeljek, 11. maja, ob 20.45: gostovanje gledališke skupine Teatro stabile delVUmbria z delom Luigija Pirandella »La ragione degli altri.« Režija Massimo Castri. Nastopa Annamaria Guarnieri.
LATISANA
Gledališče Odeon
»Teatro comico oggi«: v soboto, 9. maja, ob 20.30 bo nastopil Paolo Rossi s predstavo »Rebelais«.
_______________SLOVENIJA___________________
PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 3. maja, ob 18.00 in 20.30 film »Amistad«.
HRPELJE
Kulturni dom
Danes, 29. t. m., ob 20. mi gostuje Mestno gledališče ljubljansko s predstavo »Kontrabas« v režiji AleSa Kluna.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 29. t. m. in v Četrtek, 30. t. m.„ ob 20. uri film »Odstekano življenje«.
V	ponedeljek, 4. maja, ob 20. uri gostovanje PDG Nova Gorica s komedijo »Nona« (za izven).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	petek, 8. maja., ob 20. uri (gledališki abonma in izven): Mark Tompkins »Hommage« - tri solistični plesni nastopi.
Mestno gledališče ljubljansko
Jutri, 30, ob 19.30 (abonma E): »Mož, ki si ne upa«. Mala scena MGL: v petek, 8. maja, ob 21.30 (izven in konto): P. Siiskind »Kontrabas«.
SNG - Drama
V	ponedeljek, 4. maja, ob 19.30 (abonma Ponedeljek, izven in konto): Calderon de la Barca »Življenje je sen.«
Mala drama: v torek, 5. maja, ob 20. uri (izven in konto): H. Pinter »V prah se povrneš«.
V	sredo, 6. maja, ob 20. uri (izven in konto): W-Schvvab »Predsednice«.
Lutkovno gledališče
Danes, 29. in jutri, 30. t. m., ob 17. uri (izven): Nace Simončič »Veliki kikiriki«.
V	petek, 8. maja, ob 19.30 (izven): J. B. Moliere »Namišljeni bolnik«.
Mladinsko gledališče
V	torek, 5. maja, ob 20. uri (za izven): »Juhe«, koreo-drama Nade KokotoviC po delu A. Strindberga Gospodična Julija. Gostuje koreodramsko gledališče TKO iz Koelna.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Miela
»Svobodna glasba«: v soboto, 23. maja, ob 21. uri koncert romunske glasbe z Mariuccio Colegni.
Športna palača
V	soboto, 23. maja, ob 21. uri bo nastopil Alan Par-son’s Project - prvič v Italiji.
Stadion Grezar
V	sredo, 6. maja, ob 21. uri koncert rock skupine Iron Maiden - Helloween & Dirty Deeds.
V	nedeljo, 31. maja, ob 21. uri bodo nastopili Simple Minds.
Gledališče Verdi
Spomladanska in jesenska simfonična sezona 1998
Pri blagajni gledališča Verdi lahko od jutri, 30. t. m. dalje, pa do 14. maja, lahko potrdite abonma za Pomladansko simfonično sezono gledališča, medtem ko je za jesensko sezono podaljšan Cas do 14. junija.
DOMJO
Center Anton Ukmar-Miro
V	petek, 1. maja, ob 14.30 tradicionalno srečanje ljubiteljev diatonične harmonike »Glas harmonike«. Ob 14. uri bo Aleksi Jercog predstavil knjigo »Harmonika, organologija iun literatura«.
TRŽIČ
Cerkev della Marcelliana
Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »II cielo ha versato una lacrima«: jutri, 30. t. m., ob 20.30 koncert orglarja Klemensa Sch-norrja.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	torek, 5. maja ob 20.45 gostuje Akademija antične glasbe iz Moskve z delom B. Galuppija »II re pasto-re«. Dirigent Tatjana Grindenko.
V	soboto, 9. maja ob 20.45 gostuje Gledališče Verdi iz Trsta z Puccinijevo opero »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini.
Štadion »Friuli«
2. julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
V	petek, 8. maja, ob 21.30 (dvorana rock) nastop glasbenih skupin: Virgin Steel, Riot in Stigmata (metal).
V	nedeljo, 10. maja, ob 22.30 (dvorana rock) koncert britanske glasbene skupine Massive Attack.
GIAIS Dl AVIANO
Velvet Rock Klub
V	soboto, 16. maja, ob 22.30 koncert norveške glasbene skupine Motorpsycho, ki izvaja rock, blues in folk glasbo.
_____________SLOVENIJA_________________
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 1. maja, ob 20.30 prvomajski koncert. Nastopila bosta Mladinski pihalni orkester Piran in Piranski kvartet saksofonov.
ŠEMPETER fNova Goricah
Hitova športna dvorana
V	torek, 12. maja, ob 20. uri dobrodelni koncert »Primorci Primorcem«, na kateri bodo nastopili številni primorski glasbeniki. Celoten izkupiček večera bo namenjen v pomoC prizadetim ob potresu v Posočju.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V	Četrtek, 7. in v soboto, 30. maja, ob 19.30 (izven in konto): J. Strauss »Cigan baron«.
V	petek, 8. maja, ob 16.30 (abonma petek, izven in konto), 16. maja, ob 19.30 (izven in konto) ter 19.
maja, ob 19.30 (abonma Torek, izven, konto): G. Verdi »Ples v maskah«.
Cankarjev dom
V	nedeljo, 3. maja, ob 19.30 v Dvorani slovenske filharmonije: Zvoki šestih stran - nastopil bo kitarist David Russel.
V	ponedeljek, 4. maja, ob 20. uri v Gallusovi dvorani: koncert študentov orgel Akademije za glasbo; ou 20.30 v Linhartovi dvorani veCer jazza - nastopil bo kvartet saksofonov Rova.
V	torek, 5. maja, ob 19.30 v Dvorani Slovenske filharmonije (srebrni abonma) - Mednarodni mojstrski ciklus.
V	sredo, 6. maja, ob 19. uri bo vKlubu CD na sporedu indijska glasba s skladateljem, pevcem in instrumentalistom Martinom Lumbarjem.
V	soboto, 9. maja, ob 19.30 v Dvorani slovenske filharmonije koncert »Štiri desetletja Tria Lorenz«! ob 2030 v Gallusovi dvorani slavnostni operni koncert ob Cankarjevem dnevu. Nastopil bo Simfonični orkester RTV Ljubljana z najlepšimi arijami iz sve-tovne’operne zakladnice.
_________________HRVAŠKA
ZAGREB
Stadion
28. maja bodo nastopili Rolling Stones.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJAJULUSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Bivše konjušnice Miramarskega gradu: do 10. maja je na ogled fotografska razstava »Un paese unico. Ita-lia, fotografie 1900 - 2000«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.30 do 18.45.
Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umberta Verade »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904).
Rižarna: do 15. maja je na ogled fotografska razstava Cristine Nunez posvečena preživelim v nacističnih taboriščih. Urnik ogleda: ob delavnikih 9-18, ob praznikih 9-13, zaprto ob ponedeljkih.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Do 2. maja je na ogled fotografska razstava ob 25-let-nici društva »Giulio Viozzi«.
PalaCa Costanzi: do 3. maja je na ogled razstava »Gli oggetti del Desiderio - La natura morta oggi«.
Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 30. t. m. je na ogled skupinska razstava »Alternativa moderne umetnosti«. Umik: 10.30-12.30, 16.30-19.30.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 20. maja je odprta razstava slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Ni-ght«.
Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«.
Studio Tommaseo: do 10. maja razstavlja-Brigitte Brand. Umik: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure.
Gledališče Miela: na ogled je razstava Roberta Zuf-fantija v priredbi Photo Imago.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o skedenjski Železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
OPČINE
Prosvetni dom: do 5. maja bo na ogled razstava Matjaža Hmeljaka. Urnik: ob delavnikih od 16. do 20. ure.
ZGONIK
Carsiana: botanični vrt je spet odprt. Umik: od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13, 15-19.
GORICA
Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na
ogled je razstavae Davida Pintarja.
Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicold Pacassiju. Umik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu.
Avditorij (Ul. Romaj: na ogled je razstava »Picasso, Dali, Miro«. Umik: 10-13, 16-19, ob praznikih 10-13.
RONKE
Razstavišče letališča: na ogled je razstava Eme Ferjanič Fric.
ŠPETER
Beneška galerija: do 15. maja razstavlja Olimpio Čari. Urnik: 17-19, razen ob nedeljah.
ČEDAD
Občinska izpostava - Borgo di Ponte: do 6. maja je odprta razstava MiloSa Volariča.
VIDEM
Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca.
Cerkev sv. Frančiška: do 3. maja je na ogled razstava Arriga Poza »Arte da credere. Poz - cinquant’anni d’arte«.
TOLMEČ (Videm)
PalaCa Frisacco: na ogled je razstava hrvaških naivcev. Umik: 10.30-12.30, 17-19, zaprto ob torkih.
PORDENON
Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): na ogled je razstava slik in skulptur Dore Bassi, Luciana Ceschie in Nane Zavagna.
BENETKE
Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do
20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«.
Galerija Contini (S. Marco 2765): na ogled so dela umetnika Irvinga Petlina.
PalaCa Grassi: do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«.
Mala galerija: na ogled je razstava slik Ivana-Stojana Rutarja.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo BiZ) »Maske«.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija sta rejše umetnosti in kulturnozgodovinski oddelek.
Do aprila 1999, bo na ogled etnološka razstava »Sp0 mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdam Urnik: 8-14, ob nedeljah 13-17, ob sobotah zaprto-
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): do 12. maia^(1 na ogled razstava Negovana Nemca - 1947-1987 let pozneje,.ob 10-letnici umetnikove smrti. Lrni ogleda: od torka do petka 10-12, 14-17, ob sobotah nedeljah 15-18.
MILAN
Arheološki muzej: do 17 maja bo odprta razstava »II volto di Diocleziano«. Urnik: 9.30 - 17.30 (v ponedeljek zaprto).
_____________SLOVENIJA_________________
PORTOROŽ
Avditorij: na ogled je razstava slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled so tapiserije Silve Horvat.
Kosovelova knjižnica - pionirski oddelek: na ogled je razstava ilustracij Marjance Jemec-BožiC.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Modern® galerije; do 2. junija je na ogled razstava Živka I. ^ rašica.
Mala galerija Moderne galerije: do 31. maja raz stavlja Duba Sambolec.	. „
Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja A Prinčič.	• ..
Galerija CD: do 10. maja je na ogled razstava Luig1! Spazzapana.
Narodni muzej Slovenije: do 7. junija je odprta razs dr. Janez Bleivveis in njegov Cas. Muzej je odprt ^ dan, razen ponedeljka med 10. in 18. uro, ob četrtkih 20. ure.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razs Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do l8-
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
6.00
6.30
6.45
9.45
11.30
11.35
12.25
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna oddaja Uno-mattina (vodita Antonel-la Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: C’e un sentiero nel cielo (kom., It. ’57, r. M. Girolami, i. C. Villa) Dnevnik
Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik
12.35
13.30
14.05
15.50
17.00
17.50
18.00 18.10
18.45
19.30
20.00
20.40
20.50
22.40
23.05
23.10
0.15
Nan.: Gospa v ramenem -Soba z umorom (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualni odd.: Na vrtu odd. Verdemattina, 14.40 Gara Giovanna (vodi Gio-vanna Milella)
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Alad-din, Princesa Sissi in nan. Zorro Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik, vreme Aktualno: Primaditutto (vodi Barbara Modesti) Kviz: Colorado (vodi Carle Conti)
Vremenska napoved Dnevnik
Kviz: Colorado (2. del)
TV film: Toccami - Tou-ch me (dram., ZDA ’94, i. A. Peet, G. Louganis) Aktualno: ženske na razpotju - Dosje Dnevnik
Aktualna oddaja: Porta a porta
NoCni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme
i	| RAI 2	Š8 RETE 4		tt> ITALIA 1	
	Variete za najmlajše		Nad.: Piccolo amoreo,		Otroški variete, vmes
	Nan.: Lassie		6.50 Aroma de cafš		Ciao ciao mattina
	Jaz pišem, ti pišeš		Nan.: Pregled tiska		Nan.: Supercar
	Nad.: Quando si ama,		Nad.: Vendetta d’ amore,		Film: Che botte se incon-
	10.00 Santa Barbara		9.20 Peste e corna, 9.30		tri gli Orsi (kom., ZDA
	Racconti di vita		Sei forte papa, 10.30 Feb-		77)
	Tg2 Medicina 33		bre d’ amore’		Šport studio, 12.25 Odpr-
	Jutranji dnevnik, vreme		Dnevnik		ti studio, Fatti e misfatti
	Variete: I fatti vostri (vof-		Aktualno: Forum		Nan.: Willy, princ z Bel
	di Massimo Giletti)		Kviz: Kolo sreče, vmes		Aira
	Dnevnik, 13.30 Navade		(13.30) dnevnik		Risanke
	in družba, 13.45 Zdravje		Nad.: Sentieri - Steze		Risanke: Simpsonovi
	Ci vediamo in TV		Film: Abbandonata in		Aktualni odd.: Colpo di
	Dnevnik		viaggio di nozze (kom.,		fulmine (vodi M. Hun-
	Aktualno: Kronika v živo		ZDA ’49, i. C. Cobert)		ziker), 15.00 Fuego! (vodi
	(vodi Danila Bonito)		Kviz: OK, il prezzo e giu-		Alessia Marcuzzi)
	18.10 Vreme, dnevnik,		sto (vodi I. Zanicchi)		Nan.: A scuola con filo-
	šport		Dnevnik in vreme		sofia
	Nasveti za izlete in poto-		Variete: Game Boat		Variete za najmlajše in ri-
	vanja: Sereno variabile		Dok.: La macchina del		sanke Sailor Moon
	Nan.: Marshal		tempo		Nan.: Sinbad
	Rubrika o lotu		Film: Brutti, sporchi e		Šport studio, 18.30 Odpr-
	Večerni dnevnik		cattivi, kom., It. ’76)		ti studio
	Nan.: Komisar Rex (i. G.		Pregled tiska		Nan.: V osmih pod isto
	Burkhard)		Film: La svastica nel ven-		streho, 19.30 La tata (i.
	Aktualna odd.: Passioni		tre (dram., It. 77)		Fran Drescher)
	Izžrebanje lota				Glasb, oddaja: Sarabanda
	Dnevnik				(vodi Enrico Papi)
	Neon knjige, iz parla-	8 CANALE 5			Film: Vado e torno
					(kom., It. ’97, i. N. Brilli,
	menta, vreme, šport				
	Jaz pisem, ti pišeš				E. Gendron)
	Film: Matilda (kom., It.				Film: Intervista col vam-
	’90, i. Silvio Orlando)		Na prvi strani, vremen-		piro (fant., ZDA ’94, i.
			ska napoved		Tom Cruise, B. Pitt)
			Jutranji dnevnik Tg5		Odprti studio
4	1 RAI 3		Aktualna oddaja: Vi vere bene benessere (vodi Ma-		
			ria Teresa Ruta)	S TELE 4	
			Variete: Maurizio Costan-		
	Jutranje vesti		zo Show		
	Film: Tre straniere a Ro-		Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-		
	ma (kom., It. ’59)		rich Reintahler)		16.45, 19.30, 23.00 Do-
	Dok.: Gardsko jezero		Dnevnik TG 5		godki in odmevi
	Vprašaj, kdo so bili Bea-		Sgarbi quotidiani		I predatori della vena
	les, 11.00 Vprašanja ob		Nad.: Beautiful		Nogomet
	koncu tisočletja		Aktualna oddaja: Uomini		Oddaja o živalih
	Dnevnik, šport		e donne - Moški in žen-		Zoom zdravje
	Aktualno: Telesogni,		ske (vodi M. De Filippi)		Aktualno: Odgovori...,
	13.00 11 grillo, 13.30 Me-		Aktualna odd. o zdravju:		20.30 11 supplemento
	dia/Mente		Vi vere bene salute		Cape Rebel
	Deželne vesti, dnevnik		Nan.: Stefanie ( i. Clau-		Zoom zdravje
	Znanstveni dnevnik,		dia Schmutzer)		Danes govorimo o...
	15.05 Tgr Evropa		Verissimo na licu mesta		Film: Furia omicida
	Šport: golf, kolesarstvo		Aktualne teme: Verissi-		
	Dok.: Geo & Geo		mo - Kronika v živo		
	Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole		Variete: Tira & Molla Dnevnik	(•) MONTECARLO	
	Dnevnik, deželne vesti		Nogomet: Lazio - Milan		
	Od 20. do 20. ure, 20.15		(pokal Italije, finale, po-		
	Report, 20.30 Blob		vratna tekma)		19.30, 22.30, 0.45 Dnev-
	Aktualna odd.: Mi man-		Variete: Striscia la noti-		nik, 13.30 Šport
	da Raitre		zia (vodita G. Gnocchi in		Aktualno: Soldi soldi
	Dnevnik, deželne vesti		Tullio Solenghi)		Film: destino in agguato
	Aktualno: Mbcer - 50 let		Variete: Maurizio Costan-		(dram., ZDA ’64)
	Izraela, 23.55 30 let po-		zo Shovv		Glasba: Forte fortissima
	žabe		NoCni dnevnik Tg5		Aktualno: Euro Euro
	Dnevnik, kultura, vreme		Aktualna oddaja: Labora-		Šport: Biscardijev proces
	Fuori orario		torio 5		Film: La scelta di Sophie
	Golf: Open Italije		Striscia la notizia		(dram., ZDA ’82)
{r Slovenija 1
Vrmenska panorama Napovedniki Počitniški program. Lutkovna pravljica: Makalonca, 8.40 nad.: Kraljičin nos (VB, 3. del), 9.05 Dok. nan.: Mejniki naravoslovja in tehnike, 9.20 nad.: Oaza (3. del) TV prodaja
Tedenski izbor: Besede, 11.10 Mednarodna obzorja
Nad.: Gimnazija strtih src (Avstral., 17. del) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Nan.: Tretji kamen od sonca (ZDA, 2. ep.)
Film: Srce (It.)
Obzorja duha Obzornik, vreme, Šport Po Sloveniji Oglasi
Kviz: Male sive celice Poljudnoznanstvena odd.: Boj za obstanek (VB, 1. del)
Risanka
Oglasi
Dnevnik, vreme, Šport Otroška nad.: Moj prijatelj Arnold (3. del, r. B. JurjaSevic, i. Blaž Novak, Bojan EmerSiC, idr.)
Nan.: Fjna gospa (VB, 3.)
Osmi dan
Oglasi
Odmevi, vreme, kultura Šport, oglasi
Dok.: Portret Miki Mustra Ob svetovnem dnevu plesa: Večna baletna domačija, 90. let Pina Mlakarja
Baletni film: Ples Čarovnic (Arnic-Mlakar)
Boj za obstanek (pon.)
TV PRIMORKA
8.00
14.05
16.00
16.05 16.35
17.00 18.30
19.00
20.00 20.40 21.45 22.15 23.00
14.00 Videostrani Spoznajmo jih: Gost Rudi Pergar
Danes na Primorskem Nad.: Sosedje Videostrani
Klepet o glasbi z J. Svete Pr. za otroke
Oddaja za zamejce v Italiji: Med SoCo in Nadižo Dnevnik, vreme Kmetijska oddaja Nad.: Sosedje (19. del) Kinološko dr. Ajdovščina Dnevnik TV Primorka
fr* Slovenija 2
10.05
11.05
12.00
13.00
13.50
14.55
15.00
16.30
18.00 18.05
19.20
19.30
19.55 20.00
21.30
21.55 22.00
22.55 0.00
Vremenska panorama Tedenski izbor. Nadaljevanka: Alzačani ali dve Matilcdi (Fr., 2. del)
Pomp
Dokumentarna oddaja: Gospodarji Časa (ZDA) Kviz: Lov za zakladom Euronevvs TV prodaja
Film: Ne joči, Peter (Slov.) Oglasi
Nanizanka: Iz dobrega gnezda (Nemčija, 11. ep.) TV igrica: Kolo sreče Videoring Oglasi
DP v košarki: 2. tekma finala konCnice (M) Nogomet: 1/2 finale slovenskega pokala, povratni tekmi: Primorje - Elan, Rudar - Mura Oglasi
Nadaljevanka: Končni obračun (VB, 2. del)
Kviz: Lov za zakladom Napovedniki
8§5 Koper
15.00
15.45
16.15
16.45
17.30
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30 21.00
22.00
22.15
Euronevvs Alpe Jadran Pogovorimo se o...
Globus Vesolje je...
Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Primorska kronika Tv dnevnik, šport Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Sredozemlje Skrivnosti 20. stoletja Aktualna tema: Meridiani
TV dnevnik, vreme Košarka: Slovensko prvenstvo (play off, finale, 1. tekma)
TV dnevnik Vsedanes
r
A
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Balerina, balerina (M. Sosič, bere Alda Sosič, 8. del); 9.40 Rožnata polovica sveta; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje: VS Od-nnevi; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu;
15.00	Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: P. Merku skozi eseje in glasbo; 18.00 Literarne podobe: 13 Pesniških svetov (pr. I. Žerjal); 18.30 Slovenska ichka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8'30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
5.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni
dar; 9,50 Na rešetu, odgovori; 11.15
Aktualnosti; 13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00-19.00 Glasb, odd.: Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 5-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 5Glasb. utrip; 21.05 Ekonomska politika; 21.25 Zbori;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd, v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šanso-
nov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. Webra: The Holmes Brothers.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Iz slov. oper;
20.00	Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Serenada;
23.00	Jazz; 23.55 Napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
r. . SREE
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANT1-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.09. Dolžina dneva 14.13.
Luna vzide ob 8.28 in zatone ob 23.38.

Morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,3 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.02 najnižje -56 cm, ob 12.30 najvisje 30 cm, ob 17.53 najnižje -18 cm, ob 23.48 najvisje 42. Jutri: ob 6.40 najnižje -50 cm, ob 13.20 najvisje 24 cm, ob 18.31 najnižje -8 cm, ob 0.16 najvišje 32. cm.
J
Vreme bo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi sprva vplivalo obremenilno, popoldne pa bo obremenilni učinek prehodno popustil.
OVIDEM
n/20
GORICA ^
10/21 O °
.N. GORICA 10/21
V...................—	.nn....,,. .. .	...
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°c
500 m...............14
1000 m................8
1500 m................3
POSTOJNA ~ 9/18
N. MESTO
9/19
„=?•” agl
°c
2000 m..............0
2500 m ............-2
2864 m.............-4
V Četrtek in petek se bo nadaljevalo nestanovitno vreme s krajevnimi padavinami, delno kot plohami ali posameznimi nevihtami.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Bo zveza Nato bombardirala Prekmurje?
NEW YORK - Združenje rezervnih častnikov v ZDA, ki Šteje 90.000 članov, je napisalo javno pismo v podporo sprejemu Češke, Madžarske in Poljske v zvezo Nato. Ameriški častniki so zapisali, da je Nato koristna organizacija, ki se je doslej večkrat izkazala z uspešnim mirovnim posredovanjem, med drugim tudi v »vzhodni Sloveniji«. Rezervni častniki torej podpirajo sprejem Madžarske, Češke in Poljske v Nato, poleg omenjenih držav pa izražajo podporo tudi drugim, ki se želijo pridružiti obrambni zvezi. Po mnenju avtorjev omenjenega pisma pa »bo morala Slovenija najprej poskrbeti za konec medetničnih spopadov v Prekmurju, preden se bo pridružila Natu«.
Do tod poročilo agencije STA, mi pa lahko dodamo, da je pomanjkanje zemljepisnega znanja za navadne smrtnike hiba v splošni kulturi, kadar pa se primeri vojaškim častnikom, se lahko spremeni v katastrofo. Kaj ko bi morali podpisniki navedenega pisma odločati o bombardiranju »genocidnih Slovencev«?
Tono težak sirov zavitek
BUDIMPEŠTA - Madžarski pek Gyula Gara je spekel tono težak sirov zavitek, da bi se vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Ambicioznemu peku je pomagalo 15 pomočnikov, rezultat pa je 12 metrov dolg zavitek, za katerega so porabili 300 kg moke in prav toliko sladkorja, 20 kg čokolade, 70 kg smetane, pecivo pa so na koncu prelili še s 100 litri smetane. (STA/AFP)
Optimisti živijo dlje
MUENCHEN - Pri pesimistih je tveganje zgodnje smrti večje kot pri optimistih, je pokazala ameriška študija, ki so jo izvajali 70 let. Kot pesimiste je opredebla ljudi, ki pri napakah krivdo vedno iščejo le pri sebi. (STA/dpa)
Kitajsko pokrajino Sečuan po nedavnih poplavah zdaj pesti uničujoča suša
PEKING - Osrednjo kitajsko kmetijsko pokrajino Sečuan je prizadela huda suša, zaradi katere bo prišlo do precejšnjega izpada pridelka. V pokrajini na jugu Kitajske so presahnile številne reke, vode pa je vse manj tudi v zbiralnikih.
Kot je poročal vodilni časnik kitajske partije People‘s Daily, je suša prizadela kar 116
od skupaj 180 okrožij pokrajine Sečuan. Po najnovejsih podatkih je pomanjkanje vode preprečilo setev riža na 530.000 hektarih površin, posušilo pa se je tudi okrog deset odstotkov posevkov koruze in bombaža. Suša je prizadela 1, 4 milijona hektarjev letnih žit, od katerih je 650.000 hektarov resno prizadetih, na
53.000 hektarih pa je letina popolnoma izgubljena.
Minuli teden je pokrajino Sečuan prizadelo tudi močno neurje s točo, v katerem so tri osebe izgubile življenje, 45 pa je bilo ranjenih. Neurje je od srede do petka uničilo tudi 9.400 hiš in opu-stošilo 87.300 hektarov kmetijskih površin. (STA/AP)
lr]©M Atedsto Im r Upu oo-jral trn Umi© mšmmu
Z implozijo, najhitrejšo in najcenejšo metodo eksplozivnega rušenja, so v nevadskem Las Vegasu porušili hotel in igralnico Aladdin. Na njegovem mestu bodo do pomladi leta 2000 zgradilio nov hotel z igralnico (AP)
Vsak šesti mlad Američan ima poškodovan sluh
CHICAGO - Vsak Sesti American med Šestim in devetnajstim letom ne sliši dobro. Razlogi za to so med drugim izpostavljanje sluha hrupu v mladosti, jemanje določenih zdravil in nekatere bolezni, so ugotovili raziskovalci Centra za nadzor in preprečevanje bolezni v Atlanti na podlagi ankete, opravljene na populaciji 6.166 otrok in mladostnikov v ZDA. Večina anketiranih otrok in mladostnikov zaradi izpostavljenosti trušču ne slisi visokih frekvenc, kot je zvonenje telefona. Kar sedem odstotkov otrok ima težave pri zaznavanju sre-dnjevisokih in nizkih frekvenc, kar pomeni, da ne razumejo izgovorjene besede. (STA)
Sedem let po izbruhu ognjenik spet odprt za turiste
TOKIO - Sedem let po izbruhu vulkana na gori Unzen na Japonskem, v katerem je umrlo 43 ljudi, so se pretekli konec tedna nanj spet lahko povzpeli turisti. Ognjenik sedaj miruje, razbeljeno kamenje pa je zadnjič bruhal maja 1996. 1.359 m visok Fugen, ki je eden izmed treh vrhov gore Unzen, se je po skoraj 200 letih spet prebudil 17. novembra 1990. Sedem mesecev pozneje je na predmestje Shimabare začelo padati vroče kamenje, ki je ubilo 43 ljudi, skoraj 2.300 pa jih je ostalo brez domov. V observatoriju opozarjajo, da je ognjenik, Četudi trenutno miruje, še vedno aldiven. (STA/AP)