Društva in družbene organizacije v naši občini Društvo- to so člani! Družbene organizacije in društva so po-memben konstitutivni del Socialistične zveze delovnega ljudstva, saj se v njih prostovoljno združujejo delovni ljudje in občani. Člani dru-štev imajo v okviru SZDL pomembno vlogo pri utrjevanju samoupravnega sistema in v razre-ševanju številnih vprašanj, interesov in potreb prebivalcev, npr. pri urejanju in oblikovanju neposrednega in širšega okolja, pri prostorskem oziroma funkcionalneih oblikovanju krajevne skupnosli, občine, mesta itd. Člani društev la-hko v okviru društev na strokovnih-problem-skih konferencah pomembno prispevajo k re-ševanju problematike na vseh ravneh. Razvoj socialistične samoupravne družbe zahteva negovanje in bogatitev individualnih nagnjenj za razne družbene, humanitarne, so-cialne, kulturne, znanstvene, tehnične, športne in druge dejavnosti. S takimi aktivnostmi se povezujejo in uresničujejo širši interesi delov-nih ljudi in občanov. Kolikor bolj so cilji in metode dela društev v skladu s temeljnimi cilji in načeli našega samoupravnega demokratič-nega sistema, toliko bolj ta društva ob razvi-janju svoje etike in pravil obnašanja prispeva-jo k razvoju socialistične samoupravne etike in samoupravnih odnosov- v naši družbi kot ce-loti. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA DRUŠTVA IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE PRI PREDSEDSTVU SZDL Prav zaradi pomembne vloge društev in družbenih organizacij v frontnem delovanju SZDL se je koordinacijski odbor lotil dokaj ob-sežne naloge pri usklajevanju skupnih akcij znotraj frontnih delov in drugih subjektov. Pred dnevi so se zbrali predsedniki šišen-skih društev na posvetu o delu organizacij v naši občini. Potrdili so predlog programa ko-ordinacijskega odbora za društva in družbene organizacije in se dogovorili za večkratna sre-čanja m za izmenjavo izkušenj pri reševanju skupnih problemov (kadrovska vprašanja, fi-nančno materialne zadeve, združevanje društev pri organizaciji prireditev in proslav, skupno organiziranje podobnihrali celo enakih tekmo-vanj oziroma drugih prireditev itd.). KOORDINACIJSKl ODBORI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Le redke krajevne skupnosti ali KK SZDL imajo koordinacijske odbore ali podobna tele-sa, ki povezujejo, usklajujejo in pomagajo pri reševanju problemov društev na sv.ojem ob-močju. V to povežovanje se mora močneje vključiti tudi ZSMS, saj predstavlja mladina visok odstotek članov v društvih. Mladi se premalo vključujejo v krajevno sarnoupravo, zelo malo jih je čutiti v organih krajevne kon-ference SZDL ali krajevne skupnosti. Zato mno-gi tožijo, da pomlajevanje organov krajevnih odborov, svetov in drugih teles poteka prepo-časi ali pa sploh ne. Na posvetu so predstavniki društev potrdili predlog KO za DOt> pri predsedstvu OK SZDL, da dajo pobudd za ustanovitev koordinacijških odborov pri KK SZDL, kajti le tako bo možna širša družbena akcija pri reševanju krajevnih problemov. Več občanov in delovnih ljudi se bo vključilo prav prek društev v delovanje krajevne samouprave. Tudi delegatski sistem bo tako bolje zaživel, saj še vedno ugotavlja-mo, da ne moremo biti zadovoljni z delovanjem delegatske baze. To dokazuje tudi sodelovanje delegatov v raznih telesih krajevne in občin-ske samouprave, v organih SZDL in drugod. Slaba je udeležba pri obravnavanju skupnih problemov, pogoste so nesklepčnosti in kasneje negpdovanje, češ, zakaj taki sklepi. Marsikaj bi lahko hitreje in kvalitetneje rešili, če bi se tisti, ki jih tarejo težave, tudi vključevali v reševanje teh težav. Tako pa mnogi samo ča-kajo, da bo kdo namesto njih rešil materialne, kadrovske, prostorske ali druge probleme. , Ob tem pa se zopet pojavljajo pomisleki, kako je s pomlajevanjem vodstev društev; na posvetu je bila večina starejših fimkcionarjev. Številni od njih že vrsto let uspešno vočlijo društva, mlajši pa se težko vključujejo v delo organizacije. O teh problemih se bo treba v bodoče resneje pomeniti, saj s kadrovsko po-litiko društva niso najbolj zadovoljna. Za to pa so sama kriva. Društva sestavljajo namreč člani in nesmiselno se je izgovarjati na eno osebo, da namreč zaradi nje ni možno storiti določenih premikov. Vsako društvo ima svoje posebnosti, poseben delovni program in. tako tudi last.ne probleme, ki jih ni moč rešiti od zunaj, brez sodelovanja in resne zavzetosti čla-nov prizadetega društva. Kljub raznolikosti problemov društev pa lahlto koordinacijski odbori v KS mnogo pri-pomorejo k boljšemu delu društev, usklajujejo akcije in na podobne načine prispevajo k us-pešnejšemu združevanju občanov v društva. Z usklajeno akcijo pa gotovo lahko pomembno prispevajo k stabilizacijskim prizadevanjem tu-di v delovanju organizacij. VLOGA DRUŠTEV V STABILIZACIJSKIH PRIZADEVANJIH Društva in družbene organizacije se mora-jo prav tako kot delovne in druge organizacije vključiti v uresničevanje politike ekonomske stabilizacije. Vsako društvo samo ve, kaj lahko stori v tej smeri. Zato so bile sprejete nasled-nje usmeritve za delovanje društev v naši občini: — društva se bodo prek svojih članov vključevala v stabilizacijska prizadevanja v okoljih, kjer združujejo svoje delo; prav tako bodo predvsem v krajevni skupnosti, kjer je sedež .društva, po svojih močeh in strokovnosti pomagali pri taki dejavnosti v krajevni samo-upravi; — priporočljivo je, da se društva pri orga-nizaciji zahtevnejših prireditev in proslav pred-hodno dogovorijo na ravni krajevne skupno-sti, občinske ali medobčinske zveze; kritično in realno naj ocenijo predvidene aktivnosti in naj >jim dajo predvsem delovni značaj. Nika-kor pa ne velja zahajati v skrajnosti, da bi • npr. v imenu stabilizacije ukinjali nekatere družbeno koristne in potrebne aktivnosti; — administracija prerašča ljubiteljske spo-sobnosti, saj morajo naši funkcionarji v druš-tvih izpoinjevati vrsto zahtevnih dokumentov; finančno materialno poslovanje že zahteva strokovnjake. Podobno je pri investicijskih de-lih ali pri vzdrževanju objektov in opreme or-ganizacij. V številnih društvih delujejo razai profili kadrov (ekonomisti, pravniki, računo-vodje idr.), ki lahko največ prispevajo k sta-bilizacijskim naporom tara, kjer združujejo svo-je delo. Taka društva pa .lah,ko opozarjajo svo-je člane na določila kodeksov in na osebno od-govornost; — v obdobju stabilizacijskih prizadevanj lahko tudi društva svoja potovanja omejijo le na najnujnejša. Razne ekskurzije doma in v tujini verjetno niso vedno opravičljive; — finančna pomoč družbene skupnosti v bodoče ne more biti večja. Zato velja kritično oceniti ponekod pretirane želje po profesiona-lizaciji. Prednost društev je ravno v tera, da delujejo na ljubiteljski osnovi. Vsaka profesi-onalizacija pa pogostokrat ze omejuje obseg delovanja društva, ker se vedno zaustavi ob zahtevi po riovih profesionalcih, češ, brez njih ni moč razvijati organizacije. S takimi izgovori se nekatere organizacije zapirajo vase. Razmi-sliti velja o združevanju strokovnih služb,' pred-vsem tam, kjer je redno zaposlen le en dela-vec. S takitn združevanjem delavcev bi sled-njim omogočili uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti v smislu določil zakona o združenem delu; — društva in družbene organizatije — pred-vsem množične, lahko mnogo prispevajo pri stabilizacijskih prizadevanjih ter ustvarjajo med članstvom primemo vzdušje v odnosu do zbiranja sekundarnih surovin. Tp predstavlja tudi vir dohodkov za društvo; — glede na vsebino in cilje posamezne or-ganizacije se mcira pač vsako društvo dogovo-riti o višini članarine. Ponekod je simbolična, drugod je zopet. pretirano visoka. Članarina naj bi predstavljala pomemben vir dohodkov društev, ki vključujejo starejše člane. Vsaka organizacija mora sama ugotoviti, na kakšen način lahko prispeva k družbenim na-porom za varčevanje, in sprejeti svoje konkret-ne delovne naloge. 240 DRUŠTEV Po zadnjih podatkih deluje v Šiški okrog 240 društev, večina od njih v merilu krajev-nih skupnosti. Občinske zveze pa so ustano-vili: gasilci, invalidi, kulturno-umetniške orga-nizacije, počitničarji, taborniki, rdeči križ, pri-jatelji mladine, strelci, ZTKO, ZRVS in upoko-jenci. Težnja po združevanju na občinski rav-ni je še za ostala društva, ki predstavljajo ši-roko fronto v občinskem prostoru. Cenimo, da je v šišenskih družbenih organizacijah prek. 60.000 občanov in delovnih ljudi (nekateri de-lujejo v več društvih), kar predstavlja visok odstotek prebivalcev naše občine. Koordinacijski odbor za DOD je prosil pri evidentiranju društev v krajevnih skupnostih za sodelovanje krajevne organizacije SZDL. Zbra-ni podatki bodo osnova pri nadaljnjera povezo-vanju delovanja društev. Nekatere KK SZDL še niso uspele zbrati podatkov o društvih, ki delujejo na njihovem območju, kar le dokazu-je, da so slabo povezane z družbenimi organi-zacijami in društvi. Prav pri teh bodo koordi-nacijski- odbori za društva lahko precej prispe-vali pri nadaljnjem delovanju KK SZDL in nje-nih teles. Nekatera društva nimajo prostorov za se-stajanje, druga pa bi jim lahko odstopila svoje sobice, dvorane, športne ali druge objekte. Spet lahko krivimo vodstva društev, ki se ne pove-zujejo v krajevnih skupnostih, kjer bi lahko svoje .probleme hitreje iii uspešneje reševala. Nekatera društva plačujejo visoke najemni-ne za prostore, medtem ko na drugi strani spet ugotavljamo, da bi lahko dobila prostore brez-plačno v najem. Res je, da so skromni prostori krajevnih skupnosti precej zasedeni, vseeno pa se še najde čas, ko lahko v dvorani KS delu-jejo društVa, Informiranost Je še vedno slaba, pa najsi gre za splošne informacije o registra-ciji društev, pravilih društva ali o povsem pre-prostih -zadevah (delovni programi, način fi-nanciranja, izpolnjevanje statističnih poročil ipd.). Eunkcionarti KK SZDL, KS fn drugi so ved-no veseli, če se lahko pri svbjem delu oprejo na društvo v »svoji« krajevni skupnosti. V ve-čini primerov pa;-se predstavniki društev pre-slabo povezujejo s KK SZDL, KS oziroma z drugimi prganizacijami v krajevni skupnosti. Večina društev ima razne probleme, za katere meni, da jih lahko reši le sama, ^Dri čemer pa pozabljajo, da ni vedno tako. S pomočjo po-sameznikov v krajevnih skupnosti so že rešill vrsto težav društev. Zato ne gre zanemarjati boljše povežanosti vseh organizacij na terenu. Društva se tudi že uveljavljajo v mestnih naseljih, v hišnih svetih, in že združujejo pre-bivalce blokov v sekcije, ki uspešneje delu-jejo. V zgradbi lahko prebivalci uporabljajo prostore hišnega sveta ali posebne prostore, ki so si jih sami uredili; sestajanje in delovanje je olajšano, ker so člani društva v isti zgradbi. Ta društva imajo specifične delovne prograrne in v večini primerov tudi bolje delujejo. Prav ta društva so osnova za delovanje hiš-ne samouprave. Vključujejo se v delo hišnih svetov, so pobudniki za urejanje okolice zgradb, kjer stanujejo in za aktivnejše vklju-čevanje v krajevno samoupravo. Zato velja več pozornosti posvetiti ustanavljanju društev v zgradbah (hišnih svetih). Poseben status pa imajo organizacije, ki delujejo v šolah in domoVih. Večina vodslev domov in šol močno podpira delovanje druš- tev, saj le-ta predstavljajo dodatoo dejavnost (Nadaljevanje na-13. strani) (Nadaljevanje z 12. strani) otrok in mladine, in jih pozitivno in organizi-rano zaposlijo v prostem času, kar pa je tudi natnen društev. Na posvetovanju so predstavniki drušlev podprli pobudo koordinacijskega odbora, da bi se morali večkrat tako zbrati, izmenjati izkuš-nje in se tudi pogovoriti o aktualnih družbeno-političnih dogodkih doma in v svetu. V prvem trimesečju leta 1981 bo organizi-rala RK SZDL problemsko konferenco na temo »Aktualne naloge nadaljnjega razvoja prosto-voljnega združevanja delovnih ljudi in občanov v družbene organizacije in društva v SR Slo-veniji«. Na to problemsko konferenco se bomo pri-pravili s svojimi predlogi tudi Šiškarji. Zato bodo vsa društva v naši občini pripravila gra-diva o svojem delovanju. Na skupnem posvetu pa bomo izluščili iz problematike posameznih društev skupne probleme in predloge za boljše delovanje. Tone Simončič