UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica gt. 8 *tisk;irna i. nadstr.). Uradne ure 7.a stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedeli in jra/.nikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	•
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjemna dom za Avstro-Oarsko in Bosno K 21-60, polletna K 10 80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celo etno K 26 40, za , os la !o inozemstvo in Ameriko celoletno K .ib — .	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .*	ob pol 11. dopoldne.	\	\	\
UPRAVNISTVO »e nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do >2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica SO vin., posojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin. i i~i.il -'lejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
111	Reklamacijo lista so poštnine proste. — ■	. —
Stev. 457.
V Ljubljani, v sredo dne 11. decembra 1912.
Leto II.
Vojaška kriza.
Ako bi se bil spotaknil vojni .uinisier Auf-icnberg, minister težkih in krivičnih brambnih postav, na odkriti parlamentarski tribuni, bi biti vsi resnični prijatelji ljudstva zadovoljni; ker so ministra podrle na tla neznane zakupne spletke, se nihče ne more odtegniti ne i: .:t-jiemu in negotovemu občutku.
Zakaj jc vitez Auffenberg izgubil svoj ministrski kruh?
Dočiin se uradna poročila zavijajo v ne-prodiren molk o vzrokih Auffenbergove demi-sije, gre po deželi glas, da je vojnega ministra strmoglavil prestolonaslednik, s katerim, kakor je že davno znano, nista živela v prav dobrih odnošajih. Dober Avstrijanee zmajuje neverjetno z glavo, češ, da ministre nastavlja in odstavlja cesar in odgovorni da so parlamentarnim zbornicam. Ampak kdor se še spominja, kako je Auffenbergov prednik kar preko noči izginil s političnega površja, ker se je zameril prestolonasledniku, ta ve, da o usodi ministrov odločajo še drugi, v državni ustavi nenavedeni faktorji.
Govorice pripovedujejo, da je vojni minister ustavljal se vojnim navdušenjakom, ki drve naprej, in da je v tem boju podlegel vojni stranki. Te govorice niso popolnoma neosno-vane, ko vidimo, da se v sedanji vojaški krizi vrača takorekoč iz penziona bivši načelnik generalnega štaba in sedanji armadni nadzornik Konrad pl. Hfltzeudorf. Kdo je ta mož? Eden glavnih politikarjcv v generalski uniformi, ljubljenec vojevitih avstrijskih klerikalcev! Kdor ima živ spomin, ve, da se je moral ta Konrad, ki sicer na manevrih ni pokazal izrednih vojskovodnih vrlin in sposobnosti, ki pa tembolj hrepeni po političnem lovorju, lansko leto umakniti s svojega mesta. Ta srboriti general je bil spravil vnanjega ministra grofa Aehren-thala v hude neprilike, kmalu bi nas bil razdvojil s svojim otročjim rožljanjem z Italijo in razbil trozvezo.
Taka je predzgodovina moža, ki prevzame načelstvo avstrijskega generalnega štaba, in ta predzgodovina ga v sedanjih napetih časih ne priporoča za tako odgovorno mesto.
Po vseh evropskih državnih kancelijah pihlja mirna sapica, samo na Dunaju Še nečejo trobiti retrete. Strmoglavljenje kolikor toliko miroljubnega ministra in imenovanje znanega petelina za načelnika generalnega štaba je v najboljšem slučaju nevarna demonstracija, ki nam približuje voino nevarnost, namesto da bi jo razpršila.
Taka je vojna.
Naše bratsko glasilo »Vorwarts« v Liber-cah je dobilo od sodruga, ki se je kot srbski oficir udeležil balkanske vojne, karto, oddano 24. novembra v Florini, z naslednjo vsr ‘io:
»Za nas se je končal vojni pohod. Po grozni, štiridnevni bitki pri Bitolju, ki je vsled naravnih težkoč brez primere, so bili Turki po-Popolnoma poražni. Zadnje ostanke svoje arte-Jjerije, 28 topov, so prepustili nam. Ker so bili Turki obkroženi od vseh strani, je izbruhnila pri njih strašna panika. Pometali so vse proč in bežali, oblečeni le v srajco in hlače, v gore, ki so pokrite z visokim snegom. Popustili so silno veliko prtljage.
Strahotno je bilo gledati to mesarsko klanje. Kar je le bilo v moji moči sem storil za
nesrečnike. Ali prihodnji dan sem videl vse polno zogljenelih turških vojakov. Se hujša pa je bila beda družin z otroci. Moje razpoloženje je tako razburkano, tako napeto, da se moram dostikrat jokati.
V	Florini smo dobili Grke, danes odide moja divizija v Skoplje.«
Vse zlobne strasti, vse najnižje nagone je razklenilo človeško klanje pri bojujočih se vojakih. Saj tudi drugače biti ne more. Kdor dan za dnem gazi skozi morje človeške krvi, izgubi vsak plemenitejši občutek. Naši vojni hujskači utemeljujejo svojo zločinsko početje med drugim tudi s tem, da so vojne potrebne, ker vzgajajo človeka k resnemu izpolnjevanju dolžnosti, ker povzdigujejo nravnost ljudstva itd. Koliko je resnice na tem, kaže najbolje »Timesovo« poročilo iz Soluna:
»Macedonija je prepojena s krvjo nedolžnih žrtev. Dokazano je, da so Bolgarom prav izdatno pomagali četaši, ker so morali sami odposlati vse čete, s katerimi so razpolagali v Tracijo, in tako so prepustili osvojeno Macedo-nijo milosti svojim, s krvjo omadeževanim pomočnikom. Posledice niso izostale. Pri Seresu je bilo klanje, da je tekla kri v potokih, v okraju Avret Hisar ni ostal živ niti en Turek. Tudi Dedeagač je bil prizorišče najostudnejših dejanj. Mohamedanski četaši so še povečali splošno podivjanost in cele vasi so postale žrtev njihovih okrutosti. Klanje v Kavaii so povzro-j čili Armenci, ki so se pridružili bolgarski ar-' madi kot prostovoljci. Hoteli so maščevati kla-1 nje v A dani.«
*
Poročevalec »Berliner Tageblatta« javlja iz Carigrada:
»Od Evropejcev sem izvedel podrobnosti o klanju v Kavaii in Dedeagaču. V Kavaii je bilo vprizorjeno klanje vpričo konzulov in dveh tujih vojnih ladij. Bolgarski četaši so 30 do 40 Turkov civilnega prebivalstva vlekli v bližnji kraj Kalmica in jim slekli vrhnjo obleko. Nato so zvezali po tri in tri Turke, skupaj ter jih počasi suvali z jatagani in bajoneti, dokler se niso zgrudili. Dve do tristo Turkov so na ta način popolnoma po nedolžnem pobili, njihova trupla pa so ležala več tednov nepokopana na-okolo. Kdor je plačal, tega so izpustili. Krščanske drhali so plenile po turških in židovskih hišah. Ko je grški škof z evangelijem v roki prosil voditelje četašev za milostno ravnanje s Turki, mu je zabrusil četaški vodja Cernovjev naslednje besede: »Zapri še za nekaj dni evangelij. Turki ne zaslužijo milosti.« Isti prizori so se dogajali v vseh turških vaseh v okolici Ne-vropoka. Klanje se je nadaljevalo tudi še potem, ko so dospele bolgarske čete, ki so odločno odklonile vsako posredovanje, češ da je mesto pod nadzorstvom četašev. Šele čez dolgo časa so se Bolgari toliko ojunačili, da so napravili red. V Dedeagaču so neko jutro, med 7. in 8. uro zjutraj poklali okolo štiristo Turkov, med njimi tudi nekaj žen. Evropejci, ki so videli te prizore, bodo priobčili fotografije o teh grozodejstvih.«
Atentat na lopova Čuvaja,
V	Celovcu, 10. decembra. Pred tukajšnjim sodiščem se je vršila včeraj obravnava proti 191etnemu učiteljiščniku Ivanu Alfireviču iz Zadra. Namesto zadrskega je delegirana celovška porota za to obravnavo.
Alfirevič je bil obtožen sokrivde pri atentatu na Čuvaja.
Kakor znano, je 8. junija t. 1. v Zagrebu piavnik Luka Jukič ob eni popoldne st-:"al iz brovninga na komisarja Čuvaja, ko se je ta peljal v avtomobilu. V avtomobilu je bila tudi Čuvajeva soproga, dalie svetnik Ivo Hrvoič, in tajnik Pavelič. Čuvaja ni zadel strel, ampak Hrvoiča, ki je vsled tega umrl 28. junija. Na begu je ustreli' Jukič tudi stražnika Broscaka, ter ranil enega stražnika težko, enega pa lahko. Preiskava proti Jukiču jc dognala, da je iniel Jukič sokrivce, ki so se zarotili, da umore Čuvaja. V Zagrebu so potem obsodili Jukiča in nekatere »zarotnike« prav drakonsko.
Poi&vedbe so dognale, da je bil 3. junija v Zagrebu nek Ivan iz Zadra, ki se je sestal z Jukičem in drugimi tovariši. Menili so se o atentatu in Ivan je baje spodbidal Jukiča, da gotovo izvrši atentat. Izvedele so, da je bil oni Ivan današnji obtoženec Ivan Alfirevič. Jukič in Alfirevič sta se menila na izprehodu in na vožnji s čolnom le o atentatu, ki ga je nameraval prvotno izvršiti Jukič z dinamitom. Alfirevič je večkrat poživljal Jukiča, naj ne odlaša z atentatom temveč da naj gre takoj v mesto in skupno z njim izvrši atentat. Jukič je nameraval čakati do praznika sv. Rešnjega Telesa, a Alfirevič jc dejal, da on ne more tako dolgo izostati iz šole.
Alfirevič je izjavil pred porotnim sodiščem v Celovcu da je smatral Jukiča le za široko-ustneža in ga je le v šali poživljal, da naj ustreli Čuvaja.
Porotniki so Alfireviča oprostili z enajstimi glasovi, za obsodbo je bil le en glas.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico.
(Konec,)
Glede obrastovanja hranilnih vlog se je sklenilo obrestovanje po 5 odstotkov. Deležev se za leto 1912 ne obrestuje, pač pa se za dividendo dobi dividendne kupone.
Pri volitvi načelstva so bili izvoljeni so-
Šlasno sodrug Anton Kristan za predsednika, tefan Dražil za blagajnika, in Ivan Klemenčič za preglednika. Prav tako so bili soglasno izvoljeni v nadzorni odbor: Josip Bukovnik (iz Tržiča), Josip Zupan, Rudolf Wiijem, Anton Dolžnik in Ivan Svetlin. — lz nadzorstva vsled službenih razmer odstopajočemu sodr. Udovču je zbor izrekel toplo zahvalo za trud in delo.
Zelo zanimiva je bila debata o nadaljnem delu društva. Poročal je sodrug Anton Kristan. Govorili so še: sodr. Muhar, Hlebš, Bittner, Tekavec, Ježovnik, Kitek in Oblak ter kot gosta župan Štravs iz Idrije in sodr. Cimerman-čič iz Zagreba.
Sodr. Štravs je dejal: Mnogo se govori danes, da bi delo organizacije konsumentov v Ljubljani in okolici še vse bolj lahko napredovalo. da pa so elementi, ki ovirajo s svojim počenjanjem Vaše delo. Prijatelji — preko njih pojdite — brez njih pridete orav tako do cilja! Delavstvo bo pač spoznalo, kje je prav in kje ni. Zlobne in nevoščljive duše se uničijo same.
Sprejela se jc soglasno sledeča resolucija:
»Za vsako prodajalno se .istvari agitacijski komite iz delegatov, njih namestnikov ter v ta namen izvoljenih kodiranih Članov.
Naloga komiteja bo:
a)	pridobivati nove člane;
\VERNER PETER LARZEN:
Zločin,
Veliko moči nima več. Kolena skele, glava je razbeljena. Že od jutra sem ga obhajajo slabosti. Vzlic temu hodi dalje, dalje, mimo vil s cvetočimi gredicami in trudi se, da bi gledal kolikor mogoče ravnodušno. Nihče se ne zmeni zanj. Le malokdo ga pogleda natančneje. On pa gre dalje, ne da bi se ozrl, roke v žepu, žvižga pesem za pesmijo, samo da nihče ne opazi njegove razburjenosti.
Nekaj časa gre vse dobro. Ali potem mu prične migljati pred očmi, plamenčki se utrinjajo, ljudje in hiše plešejo, mirnost je izginila
—	kakor bi jo bil veter odnesel — in zdi se mu, da vsakdo, ki gre mimo njega, ve, kako da je z njim: brez dela in brez jela. Dama ga zvedavo pogleda. Gospod zmaje z glavo. Dekle zleti mimo njega in hihita. Sto oči se je uprlo vanj, vsi pogledi polni nezaupljivosti. Kaj hoče kuštravi in razdrapani človek? Ali bo berači!, ali bo kradel?
Čuti, kako mu sili kri v glavo. Glasno žvižgajoč koraka dalje.
Nekaj se mora zgoditi. Tako ne gre več. Vsaj otroku mora prinesti kruha! Že več dni vpije, med tem ko ga stresa mrzlica:
»Kruha! . . . Mleka! . . .«
Ne, ne, na to ne sme misliti. Dela ni . . . Nihče mu ne posodi vinarja . . .
Dalje in dalje hodi. Sam ne ve. kaj pravzaprav hoče. In vendar beži vsak dan iz svojega bornega stanovanja, vsak dan tava okolo, brez namena, brez cilja, brezskrbnost in bogastvo ga mičeta.
»Dober dan«, pravi nekdo.
Pred njim stoji dekle, košaiQ na roki.
»Kje ste se pa Vi vzeli?«
Premeri ga od nog do glave, potem je v zadregi. Njegove hlače so se svetile, čevlji so bili strgani.
»Nič dela«, pravi on.
»Hm.« Trenotek premišljuje. »Malo Časa imam . . .« Pokima in izgine.
Bila je kuharica pri zasebniku, nekaj hiš dalje. To je vedel od prej. In še nekaj-------------
Hipoma obstane. Njegov obraz, še ves siv in medel, se napne.
Kadar gre z doma, pušča vrata odprta. Kdor le hoče, lehko vstopi. Po hodniku se pride v kuhinjo . . .
Nova moč ga navdaja. Oči se mu svetijo. Ce poskusi? Samo najpotrebnejše, samo košček kruha?
Neodločen je še. Skoraj sc hoče obrniti in oditi. Kakor b: hotel teči. Potem pa sc vzravna in hitro koraka proti vili.
Pred vilo se nabirajo ljudje. Stoje posamič in v gručah, sprašujejo, kretajo z rokami in kažejo na hišo. Nekateri bulijo tako oči. kakor bi hoteli pogoltniti hišo.
Okolo debele ženske se drenja največ ljudi. Žena govori in lica ji žare.
». . . da, vzel je kruh in srajco, otroško srajco. Ah kaj, Vi ste neumen mladič! Glejte, da se poberete! Kaj se je zgodilo? Kradel je! Kakor sem že rekla, kruh in srajco male deklice — Marija ji je ime — lep otrok, materi popolnoma podobna! — Stisnil je pod pazduho vse skupaj, da — ali ne? Od takega nedolžnega otročiča! Torej pod pazduho in švrk — že je letel po stopnicah!«
»In ni ga nikjer?«
»Brez sledu!h
«Pa ga vendar iščejo?«
Možje lete po vrtu. Pes laja. Na balkonu stoji gospod, še debelejši od debele žene in maha z rokami.
»Ali ga dobe?«
»Menda ne.«
Pri sosednji vili se odpro vrata, kosmat iu razdrapan mož stopi ven. Trenotek srepo pogleda gručo pred vilo, potem prične teči. »Tat! . . .«
Vse sc spusti v tek za njim. Kletvine, žvižgi, kričanje . . .
»Primite ga, primite ga . . .!«
Okna se odpirajo. Konji se plaše. Psi lajajo. Vse drvi — po cesti dol — okolo vogla
—	med vozovi — in spredaj pred njimi razdrapani kosmatinec kakor orjaški, črni zajec.
Mož pride po cesti gor, počasi, težko, velik je.
»Primite tatu!«
Mož se ustavi, zravna se — dvigne pest —
Razdrapani kosmatinec se zgrudi. Njegov obraz se spači.
Nekje iz srede obraza pljuskne teman tok, teče Čez vrat, kamni se pordeče.
Gonjači prihrume.
»Kradel je!«
»Kje je srajca?!«
»Policija!«
Stražniki prihajajo. Napravi se krog. Nekdo kolne. Nekdo se smeja, jasno in bučno.
Razdrapani kosmatinec leži na tleh. Okrvavljen, prihuljen, v topem strahu. Kakor zbegana žival. V eni roki drži kruh, v drugi otroško srajco. Prav varno drži, na stran in visoko. Ker tlak je prašen. In kri kaplja, kaplja brez presta uka. Na obleko ... na pot . . .
b) razširjevati na sploh ora/.umevanje za-| družne misli;
c) kontrolirati pritožbe in nasvete članov na njih upravičenost.
Agitacijski komite si razdeli v rednih mesečnih sestankih delo in delokrog. Na seje komiteja le povabiti načelstvo >'n nadzorstvo — da se lih po svojih zastopnikih udeleži.
Želeti je. da vsi člani skušajo vplačati poln delež ter da svoje prihranke vlagajo v društveno blagajno.
Scdrug Udovč je ob 4. popoldne s kratkimi resumčjem zaključil lepo uspelo zborovanje, ki ie dokazalo, da delegati društva razumejo svojo nalogo in da so si v svesti svoje odgovorno1": ’”ot za"r>niki članov.
K občnemu zboru „Vzajem-nosti“.
K občnemu zboru »Vzajemnosti v Ljubljani.
Včeraj smo na kratko omenili poročilo o organizaciji in taktiki ter tisku, ki ga je imel predsednik zveze. Govornik se je predvsem pečal z drobnim delom, ki pametno razdeljeno. posamezniku ne nalaga velikih dolžnosti. Kar se lahko danes opravi, se naj ne odlaša na jutri. Resolucija, ki jo je govornik nato v imenu odbora predložil, se glasi:
Občni zbor okrajnega zastopstva za Ljubljano, zborujoč v nedeljo dne 8. decembra 1912, izjavlja, da je izobrazba v socialističnem duhu prvi pogoj za uspešen razvoj in akcijsko zmožnost na razrednem stališču stoječih delavskih organizacij. Zavedajoč se, da je indiferentizem ena največjih zaprek stremljeniu razredno zavednega proletarijata, polaga konferenca največjo važnost na to, da se po »Vzajemnosti« započeto izobraževalno delo nadaljuje in izpopolni tako, da bo kar najbolje služilo namenu strokovnih, gospodarskih in političnih organizacij razredno zavednega proletarijata.
Da pa bo mogoče vse to tudi vršiti in izvršiti. je potrebno vzajemno moralno in gmotno podpiranje ter složen nastop. Predvsem smatra zbor za potrebno povdariti, da je dolžnost vseh delavcev in delavk, ki priznavajo program socialno demokratične delavske stran-za svoj program, da postanejo ne le članice in člani »Vzajemnosti«, temveč tudi agitatorji za njo in za idejo, ki jih zastopa. Bratske organizacije se vabijo, da skušajo slehernega svojega Člana dovesti v »Vzajemnost«, ki naj bi ja od časa do časa stavile tudi na dnevni red svojih sej in zborovanj.
Velika važnost polaga zbor na organiziranje delavskih žen in deklet ter poživlja sodruge k zavednosti in izobrazbi. S časopisjem organizacija živi. raste in pada. Zato je pri obiskih agitirati tudi za »Zarjo« in jej pridobivati naročnikov. Kjer to ni potrebno, je člana ali članico pozanimati za miljonski sklad »Zarje«.
Važen faktor v delavskem boju je zadružna organizacija, ki naj proletarijat emancipira na gospodarskem polju in ga dovede do lastne produkcije. Zato naj bi vsaka sodružica, vsak sodrug pripadal tudi tej organizaciji in jo z nakupom svojih potrebščin v njenih zalogah tudi dejansko podpiral. Zaupnice in zaupniki, kfi bodo napravljali obiske, naj ne zabijo tudi te svoje naloge,
V	svrho Olajšanja dela se vabijo sodrugi in sodružice ,ki imajo čas in voljo, da se že prej prostovoljno zglase pri dotičnih odborih, da Jtm d:ido potrebna navodila. Z agitacijo je začeti takoj? S .
Podružnice' po deželi se vabijo, da store enako. O uspehu se bo poročalo lia deželni konferenci »Vzajemnosti«.
H koncu zastopa zbor stališče potrebe skupnega dela in prosto izmeno besede v kroju organizacije. Ne samo združitev nosameznikov, ampak tudi solidarnost organizacij je potrebna za boj, ki naj dovede delavstvo do končnega cilja.
* Resna beseda.
Doba, v kateri živimo, je tako resna, da delavski sloji nimajo prav nobenega povoda zreti tako brezskrbno v svet, kakor se žalibog često opazuje. Najčudneje pojave smo opazovali v tem oziru tekom zadnjih let med proletariatom prometnih panog, v kolikor živi v naši bližini. Lepe nade so nas navdajale, ko smo sledili živahnemu razvoju železničarske organizacije, in zdeld se nam je, da vsaj ta del delavstva čim preje doseže tiste cilje, po katerih vsi stremimo. Pričakovali smo, da si železničarji vsaj pribore priznanje človečanstva
v	današnji družbi, če se že ne rešijo gmotne odvisnosti. Toda prišlo je drugače. Brezpogojna solidarnost velike večine železničarjev je bolela marsikoga in najžalostnejše je dejstvo, da so bili železničarji, ki jih je ta solidarnost bodla v oči. Seveda so bili to proletarci brez razredne zavesti, nemo orožje v rokah brezvestnih hlapcev kapitalizma. Začeli so razdvajati, kar se jc z velikanskim trudom in brez-primerno požrtvovalnostjo zjedinilo. nemeneči se za posledice, ki so morale nastati. In nastale so, nastale preje, kakor so si razdvoje-valci morda predstavljali in to s tako vehemenco, da je njih postoj odprl marsikomu dolgo zaprte oči.
Danes zopet stojimo pred dejstvi, katera nam niti v sanjah ne bi prišla na misel. Brezobzirna brutalnost, pravcata ruska nasilja in najhujši terorizem so zopet na dnevnem redu in nehote se človek vpraša: Je-Ii moralo priti tako daleč? »Vas itna pravico vsak zmerjati,
vi	ste le delavec!« to so značilne besede, ki govore več. kakor je bilo tekom let napisanega. To je torej uspeh razdvojevalnega dela. katero se je nosilo z brezprimerno energijo v vrste železničarjev in prav pohlevno bi vprašali apo-stelja nove vere in aristokratičnega sinčka malomeščanskega krojača gosp. Repovša.: Ste H to vzgojili v Vaši zvezi jugoslovanskih železničarjev? Torej na ta način si predstvaljate rešitev slovenskega delavstva iz spon, ne tujerodnega, temveč pristno domačega nasilja? Ali veste, da Je protektor in menda član Vaše organizacije, ki smatra delavstvo za nemo in brezpravno živino, s katero lahko pometa vsak komur se poljubi?
To so žalostne perspektive, s katerimi se mora seznaniti najširša javnost, katere morajo pa tudi služiti kot pomemben memento vsem tistim, ki so drli za Vami, zanašajoč se na dobre motive Vašega dela.
Torej, ker smo delavci, zato ima po mnenju gosp. postajenačelnika na državnem kolodvoru vsak pravico z nami početi, kar se mu poljubi. Da so to tajne želje vseh mogotcev in njih kreatur, nam seveda ni bilo nikdar neznano, vendar pa nismo pričakovali, da so gospodje tako slabi diplomatje in da bodo tako hitro pokazali svojo pravo naravo. Izgovor, da je to posamezen slučaj, ki nič ne dokazuje, je jalov In mi smelo trdimo, da je to sistem, ki je naraven plod brezvestnega in razdvojevalnega dela. Mar ni sličen slučaj, ki se Je odigral dne 27. m. m. na postaji Laze pri izplačilu delavcev in pri katerem je igral junak zveze jugoslovanskih železničarjev pristav Kromer jako žalostno ulogo? Vam koristilo plačilni listki toliko, kakor slepemu oslu očala, je dejal delavcem dobro vedoč, da so se delavci leta in leta borili za izdajo teh listkov, ki jih vsa] deloma ščitijo pred marsikako preširoko vestjo. Da, vsaka in tudi najmanjša pravica, ki jo uživamo delavci, je nadutim gospodom odveč, kat jih pa nikakor ne odvrača od nas. kadar potrebujejo štafaže v dosego svojih namišljenih pravic.
Hvaležni smo lahko gospodom, da so še pravočasno slekli jančjo kožuhovino in se pokazali v pravi podobi požrešnih volkov. Naša naloga pa mora biti, da iz tega izvajamo konsekvence do skrajnosti. Železničarji, 12. ura se bliža, boj Je neizogiben in zmagali bomo le tedaj, če bomo temeljito pripravljeni. Zrak je poln najnevarnejših bacilov in okuženo Je vse okrog nas, toda vse to nas ne plaši, ker se zavedamo svoje razredne moči, katero mora osvežujoča moč socializma privesti do cilja. Zlomili bomo kruto nasilje, ki nas tlači, ker Je moramo zlomiti v korist človeškemu rodu. Pripravimo se torej!	_t_
Iiubliana in Kranjsko.
— Predavanje, Ker Je dvorana »Mestnega doma« v nedeljo dopoldne že oddana drugi korporaciji, je »Vzajemnost« primorana preložiti svoje predavanje na soboto 14. t. m. ob 8. zvečer. Predaval bo sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice o predmetu: Vojna na Balkanu, nje vzroki in posledice. Vstop je prost. V svrho pokritja režijskih stroškov se lahko darujejo prostovoljni prispevki. — Sodrugi iz Ljubljane in okolice! Prihitite na to predavanje v obilnem številu!
— Včerajšnja konfiskacija. Včerajšnjo številko nam je zaplenil državni pravdnik zavoljo kritičnega mnenja o dejanju in nehanju avstrijske diplomacije. Za naročnike smo priredili drugo izdajo. — Konfiskacija je nepostavna kakor malokatera. Zakaj, da bi moral vsak avstrijski državljan verjeti in prisegati na »miroljubnost« in na »potrpežljivost« avstrijske diplomacije, tega § 300 kazenskega zakonika vendar ne terja. Državni pravdnik, ki mu je kaj do osebnega ugleda, bi moral svoje debvanje urejati kot pravnik in ne kot policaj!
— Iz Šiške. Na občinski deski je že dlje časa nabit razglas, da je naloga za bodoče leto 1913 — 18% naklada na pivo. Vprašamo gosp. ?upana Seidla, ali je ta razglas prebral, ko ga je podpisal? Ali je pa res na pivo — 18% naklada.
— »Družinski koledar«. Vsled konfiskacije se Je izdaja »Družinskega koledarja« nekoliko zakasnela. Sodrugi pa ga sedaj že lahko dobe, dasl na dveh straneh nekoliko preluknjanega, kar bo zanimanje za ta koledar gotovo poživilo. Cena enemu izvodu 1 K 20 vin, po pošti 20 vin. več. Kdor ga je videl, vsak frravi, da Je prepoceni. Krasno je opremljen in obsega tnnogo zanimivega čtiva In slik. Naroča se pri zvezi z»Vajemnost« v Ljubljani. Pri manjših naročilih Je poslati denar naprej!
— Vročinska bolezen v Mostah. V Mostah se je pojavila zopet vsled slabe pitne vode vročinska bolezen. Tri slučaje iz Most imajo že v deželni bolnišnici. Zopet se je pokazala nujna potreba kanalizacije in graditev vodovoda. Vsi vodnjaki so okuženi vsled tovarne za lep.
— S trebuhom za kruhom. V ponedeljek se ie z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko “2 Hrvatov in 8 Slovencev, nazaj je pa prišlo 120 Bolgarov in 110 Hrvatov. 30 Lahov se je povrnilo domov, 22 jih je odptovalo pa v Nemčijo.
— Mlad razbojnik. 161etni cigan Josip Hudorovič iz Netretiča je delal pri gradnji železnice Karlovc - Metlika. Dne 20. avgusta Je bil plačilni dan, toda Hudorovič ni skoraj ničesar dobil, ker Je že preje v predujmih dvignil svoj zaslužek. Domov grede se je pridružil kletnemu delavcu Matiji Papiču, ki Je dobil 21 kron zaslužka. Nadlegoval ga Je, naj mu posodi denarja, a Papič ni hotel. Naenkrat Hudorovič 'dvigne gorjačo, udari z njo Papiča, da se je takoj onesvestil, na to pa mu oropa denar. Radi
tega zločina je bil Hudorovič te dni v Zagrebu obsojen na 5 let težke ječe.
— V šali ustreljena. Nedavno je prišel 26 le stari lovski paznik posestnika Feliksa Stareta s Kolovca Franc Kemperle k posestniku Janezu Urenjaku na Kolovec. Tam se je mudil dve uri. Ko je odhajal, je srečal na dvorišču 18 let staro Frančiško Vodlan, sorodnico Ure-lijakovo. Kemperle je zagrabil puško, za šalo pomeril in zaklical: «Sedaj te bom ustrelil.« V tem trenotku je počil strel. Kroglja je Vodlano-vo tako nesrečno zadela, da je deklica čez četrt ure umrla. Kemperla so aretirali.
— Znamenje zime. V nedeljo zvečer je bila delavcu Jožefu Ferenčaku v neki gostilni na Martinovi cesti ukradena črno-sivkasta, še nova pelerina. Komur bi bilo o tem kaj znanega, naj izvoli prijaviti policiji.
— Zaradi prepovedanega povratka je bil aretiran leta 1867. v Srednji vasi rojeni ter v Podhruško pri Kamniku pristojni delavec Ivan Brlez, katerega so oddali sodišču.
— Izgubil se je pes, ki sliši na ime »Fifi«. Pes le prav majhen in rjav. Izgubil se je 22. novembra. Pes nima ne znamke, ne ovratnika. Kdor dobi psa, naj to naznani v našem uredništvu. Najditelj dobi 20 K nagrade.
— Izgubljeno in najdeno. Služkinja Marija Setinova je izgubila bankovec Za 10 K. — Dijak Ciril Reich je našel kratko srebrno verižico. — O. dr. Fran Suhadobnik je našel srednjo vsoto denarja. — Ga. Mara Weissova je našla tri kose kožuhovine.
Duhovit odgovor.
V	klerikalnem »Gorenjcu« je bila v zadnji številki naslednja notica: »Zarja« vpraša: Zakaj duhovščina ne napravlja procesije za odvrnitev vojne? Odgovor: Zato, ker socialni demokrati sami znajo delati procesije brez duhovščine in jih tudi delajo.
Ali ni ta odgovor duhovit?
No, sedaj vemo. Odgovor Je jako preprost. Ni sicer važen sam, važni bi bili pa razlogi, zakaj duhovščina ne prireja procesij proti vojni. Ce bi bilo njih ravnanje v popolnem soglasju z odkritosrčnostjo, pa bi na tako vprašanje odgovorili preprosto in odkritosrčno in navedli razloge za svoje ravnanje, če že kaj odgovarjajo. Navedeni odgovor pa skuša samo izbe-gavati stvari, smešiti vprašanje in s tem zapeljati svoje čitatelje, da bi o stvari n« razmišljali.
Če hočemo torej to stvar prav razumeti, se moramo nekoliko ozreti na posamezne primere iz življenja in konstatirati sami razloge, zakaj duhovništvo ne prireja procesij proti vojni. S teni ne bomo povedali sicer nič novega ali škodovalo ne bo, če jih navajamo, ker iz tega spoznamo, kako tesno so v zvezi interesi duhovništva z interesi kapitalističnih držav.
Vsi vemo, da je vojna zlo za človeštvo, zlo, ki privede celo vrsto spremljevalcev s seboj: slabo letino, lakoto, kužne bolezni itd Tudi duhovništvo to uvideva, zaradi tega' ]e uvedla cerkev že pred stoletji v molitve prošnjo za odvrnitev vojne. Povsem naravno in opravičeno je torej, da bi bilo duhovništvo vsaj načeloma proti vojni, in bi Jo skušalo preprečiti, kjer le mogoče. Opažamo pa nasprotno. Ce se dve krščanski državi bojujeta me^ seboj, prejmeta obe duhovski blagoslov, ne glede na to, da imata državi različne interese; ce so občinske, deželne ali državne volitve, o .(?ajsa*° za zma£°* tudi za zmago političnih volitev prirejajo procesije in vendar se rezultat take ali take politične volitve v posameznih krajih in volilnih okrajih niti primerjati ne more z grozovitostjo moderne vojne, Kaj je nekoliko suše ali pa nekoliko preveč dežja v posameznih krajih. In okrajih ali tudi deželicah v primeri z neizmernim zlom, ki ga povzroča 'vojna? In vendar za vse te nezgode in uime se duhovništvo zanima, a za vojno, ki je katastrofalna nesreča za prebivalce vsake dežele, se pa ne zmeni.
Toda vse to le uitfo naravno!
Tako ravnanje duhovščine je v tesni zvezi z razmerjem duhovščine in klerikalizma sploh, v katerem se nahaja do kapitalistične družbe. Dokler so države duhovništvo preganjale, kaj takega ne bi bilo mogoče, danes pa, ko je dobila država premoč nad duhovništvom. In duhovništvo v svojem interesu tudi služi posvetni oblasti, kakor ve in zna, tudi ne more nastopati proti vojni, če se noče zameriti kapitalističnim interesentom, ki povzročajo s svojimi zahtevami moritev na debelo.
Duhovništvo torej dobro ve, da ga kapitalistična družba hvaležno neguje, ker ga rabi za vzdrževanje svojega izkoriščevaluega sistema, in da si duhovništvo ohrani to naklonjenost iti udobno družabno stališče, pa ji služi in oblagodarja vse nje namene in podpira despotska dejanja.
Duohvništvo torej s svojega precej uglednega družabnega tališča ne more drugače ravnati kakor ravna, ker hoeč ohraniti svoje posestno stanje, ki mu ga more ohraniti le plutokracija — posvetni mamon, ne pa preprosto ljudstvo.
Tak odgovor bi bil odkritosrčen, ker bi povedal golo resnico. Vsak drugačen odgovor je velika hinavščina.
Štajersko.
— Nesreča. Rudar Silvester Belcer, ki dela v hrastniškem premogokopu, je prišel te dni po neprevidnosti z desno roko med dva vrteča se valja, ki sta mu roko popolnoma razdrobila.
— Zaprli so v Celju zaradi vohunstva Hrvata Dragotina Kamnikarja. Pravijo, da je vohunil v korist Srbije. (!) Pri njem so našli okrog 200 K denarja.
— Poneverba. Zaprli «o v Mariboru 26let-iifcga mesarskega pomočnika Franca Čuješa iz Šmarja pri Jelšah, Svojemu gospodarju v Kra-
pini je poneveril precejšnjo vsoto denarja in ž njo pobegnil. Izročili so ga okrožni sodniji v Mariboru.
— Proč z alkoholom! Pred kratkem sta se vračala v Spodnji Kuršenici pri Rogatcu precej vinjena domov posestnika Filip Bohanec in Matija Draškovič. Ko sta šla po nekem bregu, je Bohancu spodrsnilo in se je valil v dolino. Pri tem je tolkel z glavo ob kamenje. Ko se je spodaj ustavil, je Draškovič opazil, da Bohancu iz več ran kri teče. Šel je hitro po pomoč k nekemu bližnjemu sosedu, vendar pa je Bohanec, preden je prišla pomoč, umrl.
— Vsled preobilo zavžitega žganja je umrl v mariborski bolnici 54Ietni Jurij Nerat.
— Ponarejene krone krožijo na štajersko-hrvaški meji. Falzifikati so ogrskega kova in so narejeni iz svinca in cina ter jih ni lahko spoznati od pravih.
Koroško.
—	Velik požar v Špitahi ob Dravi. V petek zvečer je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja in posestnika »Tatcnwirta« v Spitalu. Ogenj je bil kakor vse kaže podtaknjen. Požar se je širil tako naglo, da so le z največjo težavo rešili nekoliko oprave in živino. Pogorelo je gospodarsko poslopje, hiša z gostilno in nov plesni salon. Gotovo bi bil požar zahteval več žrtev, da niso bile strehe sosednih hiš pokrite s precej debelo plastjo snega. Škodo cenijo čez 30.000 K — približno toliko znaša tudi zavarovalnina. Ogenj je bi!, kot že omenjeno, skoro gotovo podtaknjen, toda o zločincu nimajo do sedaj še nobene sledi.
Goriško.
—	Nabrežlnska podružnica kamnarskih delavcev naznanja, da se vrši važen shod v četrtek, 12. decembra, ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Nadejamo se, da bo shod z ozirom na važnost, dobro obiskan. Odbor.
Delavčev delež na dobičku.
Angleški kapitalisti so zadnji dve leti posvečali precej pozornosti sistemu, ki bi delavcu zagotovil delež na dobičku. K temu jih je privedlo nemirno gibanje med angleškim delavstvom. Na Angleškem životari ta sistem že skoraj devetdeset let, a prav ponižno. Zahteve delavstva hočejo kapitalistični teoretiki na ta način »zadovoljiti«, da so predlagali kapitalistom, naj priznajo delavstvu, da ga pomire, del njihove mezde kot delež podjetnikovega dobička. Angleška vlada je pravkar izdala poročilo o podjetjih, v katerih dobivajo delavci delež od dobička. Po tem poročilu je razločevati dve vrsti udeleževanja: istiniti delež od dobička in sistem delavcev zadružnikov. Prvo vrsto označuje poročilo takole: »Delodajalec se pogodi z nastavljenci, da dobe kot delno odškodnino za svoje delo in kot doklado k mezdi trdno določen delež podjetnikovega dobička.« O sistemu delavcev zadružnikov nravi poročilo: »Delavec dobi aeiez od dobička In pusti dobiček ali pa del dobička v podjetnikovem kapitalu; na ta način dobi navadne pravice in odgovornosti posestnika akcij.«
V	letih od 1829 do 1865 je bilo na Angleškem samo eno podjetje, pri katerem so dobivali delavci delež od dobička. Od tega časa pa je naraslo število teh podjetij na 299, a od teh je opustilo ta sistem že 166. Sedaj je 133 najrazličnejših obratov, v katerih je uveden ta sistem. 55 odstotkov teh obratov je uvedlo delež na dobičku šele v zadnjih desetih letih. V teh podjetjih je zaposlenih 106.189 delavcev, od katerih je 57,3 odstotkov udeleženih na dobičku. Od teh 133 obratov ni nič manj kakor 33 plinarn z 28.246 delavci. Iz teh številk je razvidno, da trpi sistem udeleženja na dobičku na precejšnji »umrljivosti«. Poročilo pove, da se je opustil sistem v dveh petinah od 166 obratov zaraditega, ker se niso izpolnile nade, s katerimi se je uvedel sistem. Povprečni delež na dobičku je znašal leta 1911 5 in pol odstotkov mezde, prav toliko je znašal tudi delež v dobi od 1901 do 1911. Zal, da poročilo ne pove, ako so dobivali delavci tudi kraju odgovarjajoče mezde. Ali če bi bilo prav temu tako, je vendar delež na dobičku kaj borna odškodnina za to, da so se odrekli ti delavci vsem prednostim strokovne organizacije.
Prav očitno je, da je delavčev delež na dobičku le pretkan manever podjetnikov, da plačujejo nižje mezde. Sistema se zlasti opri-jemljejo podjetniki, katerim ne uspeva obrat povoljno ali pa ki imajo malo odporno delavstvo. Na to kažejo zlasti sledeča dejstva: Niti enega podjetništva s tem sistemom ni najti med izborno organizirano rudokopno industrijo. Več kot polovica od 166 podjetij je opustilo sistem, ker je trgovski promet nepovoljen in ni bilo dobička, da bi ga razdelili. Da je toliko plinarn med podjetji, ki razdeljuje dobiček, je vzrok v tem, da so plinarne na Angleškem monopolizirane.
Da se je sistem obdržal v ostalih podjetjih je razlagati s tem, ker podjetnik zabranjuje delavstvu, da bi svoje zahteve uveljavljalo. Za to so nam najboljši dokazi sodbe nekaterih podjetnikov, priobčene v vladnem poročilu. Poslovodja gospe Wantagove, ki ima 5000 akrov obsegajoče posestvo, piše: »Menim, da je izplačevanje premije glavni vzrok, da nismo imeli nikdar sitnosti z delavci na posestvu.« Tvrdka Clarke piše: »Ravnatelji so večinoma zadovoljni s sistemom. Najsrečnejši rezultat, ki smo ga dosegli z upeljavo tega sistema, je soglasje med tvrdko in nastavljenci. Nikdar se ne čuje o stavkah ali kaj sličnemu.«
Te kapitalistične sodbe so dovelj jasen razlog za to, da angleške strokovne organizacije dosledno odklanjajo sistem deleža na dobičku. Ta sistem je prav tak, kakor sistem onega prebrisanca, ki je navezal oslu snop sena tako pred nos. da ga ni mogel doseči, a spodbudil ga je pa le k hitrejši hoji.
' Trst.
— Požari. V nedeljo je dvakrat začelo goreti v gozdu nad Barkovljami, pa so domačini pogasili ogenj brez mestnih gasilcev. — Ob šestih zvečer je začelo goreti v hiši v ulici Be-senghi, kjer je zgorela omara z obleko. Škode je 400 K. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti služkinje. Kmalu nato je začelo goreti v stanovanju inženirja Vitalinija v ul. Vintore Št. 3. Maček je prevrnil svetilko in vnela se je vbli* žini sc nahajajoča obleka. Škode je bilo 600 K.
—- Poizkušen samomor. V nedeljo zvečer je skočila s pomola sv. Karla v morje 40!etna Marija Oraš. Pristaniški pilot jo je s pomočjo policijskega stražnika potegnil iz vode. Z vo- { zoni rešilne postaje so Oraševo prepeljali V, bolnišnico.
— Otroka je zapustila. Frančiška Bujas, stara 31 let, žena pomorskega kurjača, stanujoča v ulici Scorzeria št. 18, je v petek pustila svojo petinpolletno hčerko v stanovanju in izginila. Neka usmiljena soseda je vzela dekletce' k sebi. Policija je uvedla preiskavo.
Na spravni konferenci v Zagorju 1. dec. 1912 886 vin., Pondelak v Trbovljali 50 vin., neimenovane v tob. tovarni 134 vin., Babnik 40 vin., nabrano v veseli družbi ameriških socialistov in kranjskih sodrugov v gostilni pri Bevcu 350 vin., Pušar 17 vin., v debati našega sodruga J, Petriča s« je pri Deberšaku v Sp. Šiški nabralo: Reberšak 50 vin., Trojar 49 vin , Čibej 20 vin., Medved 20 vin , Nedoma 20 v, Papež 10 vin., nabrano po sodr. Turku: Čatež 40 vin, gosp. Polšak 100 vin, soc. demokratični nasprotnik 20 vin., neimenovan 11 vin., ga. Čatež 50 vin., Turk 12 vin., Babnik 20 vin., na občnem zboru konsumnega društva v restavraciji Južni kolodvor nabral sodr. Hlebš: Er. Wroman 100 vin., A. Žugwitz 100 vin., 1«) sem delo dokončal bodem vedno Zarjo bral 100 vin., J. Sešek 40 vin., I. Štravs 100 vin, neimenovan 40 vin., Delič 200 vin., Cimermančič 100 vin., I. Celarc 100 vin. J. Zupan 100 vin , Magister 40 vin., Švigelj 40 vin., Lombar 40 vin., Tasoti 60 vin., Brodar 50 vin., Kancler 40 vin., A. Komac 20 vin., Lukane 40 vin., J. Oblak 40 vin., Bukovnik 40 vin., HlebS 100 vin., Hrovat 40 vin., Ježovnik 40 vin., Vončina 40 vin., Kandia 20 vin., MinariŽ 50 vin., Pintar 10 vin., Fr. 10 vin., Jenčič 10 vin., Urbančifi 40 vin,, Smolej 40 vin., I. GoloSič 60 vin., I. Kurnik 40 vin., Fr. Babšek 40 vin., S. Jurčič 60 vin., Vrhunc 20 vin., Romanski 60 vin., Pajer 60 vin., čolnar 10 vin., Klemenčifl 50 vin., Bittner 20 vin., Dražil 60 vin., Buda 40 vin., Urlep 40 vin., Kristan 100 vin., Udovč 60 vin., Rudolf 40 vin., Svetlin 100 vin., Vadnal 30 vlu.
Skupaj 228616 + 4640 = 2B3256 vin.
Vestnik organizacij.
Podružnice „Vzajemnosii“ In druge organizacije, ki hočejo kolportirati ..Družinski koledar*, naj ga brž naroče, da ga dobijo pravočasno. Koledar Je zelo obsežen In Ima mnogo poučne in zabavne vsebine. Naroča se pri ..Vzajetn-nosti“ v Ljubljani.
Plesne- vaje .Vzajemnosti" v Ljubljani se vrše vsako nedeljo In praznik od 3. popoldne do 7. zvečer v mali čl-talniškt dvorani v ..Narodnem domu" (nad glavnim vhodom). Pristop imajo članice In člani ter po njln vpeljani gostja. Pristojbina je prav nizka. Vabi se na obilen poset.
Šišenska podružnica „Vzajemnostl“ naznanja vsem članom, da se mesečni prispevki odračunavajo IahRo vsako nedeljo od 11.—12. dopoldne v druStvenl sobi žele* pod7užnlce, Kolodvorska cesta 56, I. nadstr. desno, nad prodajalno konzumnega društva. Prispevki pa se sprejemajo tudi vsak dan v prodajalni konzumnega društva.
V Šiški se je priglasilo več sodrugov, ki bi se radi poučevali v petju Ako bi se zglasilo zadostno število sodrugov, ki bi imeli veselje do petja in do rednega obiskovanja pevskih vaj, se namerava ustanoviti pevski zbot pod okriljem šišenske .Vzajemnosti*. Prosimo torej vsa sodruge, ki jih veseli petje, da se zglasijo v najkrajšem časa v prodajalni ali pisarni konzumnega društva, v Spod. Šiški, Kolodvorska cesta 56.
Semtertja.
Mark Twain je dobil v osebi turškega velikega vezirja hudega in neprekosljivega konkurenta.
Če bi bil gospod vezir živel na Grškem v! času grško-rimljanske dekadence, bi mu bili še živemu postavili spomenik. Humor gospoda vezirja je po vsej pravici vreden občudovanja sedanjih in bodočih dob.
Bon mot, ki ga je napravil turški vezir, pove v zgodovinskem momentu na turškem več, nego vse pisarjenje evropskih, amerikan-skih in slovenskih dopisnikarjev nacionalističnega časopisja.
Na čataldžinski črti se zbirajo zadnji ostanki turške vojne. Zmagovalci usilijo Turčiji premirje. Komaj se ji posreči ohraniti si kotiček na starem ozemlju strohnele Evrope. Dolgovi razjedajo državo; po državnih blagajnili se krade po . . . evropsko. Kolera razsaja. O sultanu že vladni listi pravijo, da mu niso prirojene vladarske sposobnosti; no, in gospod veliki vezir, kaj pravi k temu?
V Sv. Sofiji je velika maša v čast kralju. Ves Carigrad je na ulici. Nevarnost preti od vseh strani. Slišati je pokanje topov sovražne armade-ob čataldžinski črti. Gre za eksistenco Turčije. V razkošni kočiji se pripelje sultan pred Sv. Sofijo. »Cvet« države je že zbran v svetem hramu. Veliki vezir bo sedaj izprego-voril čudapolno in usodno besedo, ki nni reši ali pogubi Turčijo.
Ali bo vezir proklamiral sveto vojno, da se bo krščanska kri nekrščanskih kristjanov pretakala v potokih po carigrajskih ulicah? Bo priporočal premirje ali vojno? Bo preklinjal ali blagoslavljal?
Neumnost! Gospod veliki vezir, ki čita evropsko vladno časopisje, se spozabi trenotno, da je Turek in reši situacijo po . . . evropsko. Memorira pripravljeni krasno zaokroženi govor: »Veliki sultan! V imenu presrečnih Tvojih državljanov, katere je^ usoda oblas>:odarila s Tvojo modrostjo in človekoljubnostjo in v imenu večnega, za zlato dobo blagostanja, napredka, domoljubja in zmag, ki nam je dano živeti, Ti izrekam svoje . . . čestitke.«
Ko sem čital govor v listih, sem .krat pazno prečital imena mesta in oseb. i-. ne govori to kak . . . ministrski predsednik v Rusiji ali kje bližje?
Veliki vezir čestita« sultanu za »zlato dobo« na Turškem.
1,000.000 vinarjev
: :	za	tiskovni	sklad „Zarje“ : :
----------- 51.	izkaz:	________
Toliko zdravega humorja r.i uiti v — slovenskem kmetu.	.
Viktor Hugo je rekel, da niso v bitki pri Waterloo zmagali ne Francozi, ne ai-mada združenih držav. Zmagal je Chanibrone, ki je v usodnem trenotku izrekel znano — ne-clehtečo besedo.
Potemtakem smemo opravičilo trditi, da je na Turškem zmagal — humor velikega vezirja.
gh.
Žepni koledar za 1913
je ravnokar iašel«
Naroča se pri zaupnikihin pri upravi * Zarje “ v Ljubljani. - Cena 1 K, po pošti 10 vin. več.
Državni ?ho?
Dunaj, 10. decembra.
RODBINSKE PODPORE V SLUČAJU MOBILIZACIJE.
Zbornica :e cktr.es končala' generalno razpravo o edinem popularnem vojaškem načrtu od treh mobilizacijskih predlog o podporah rodbinam mobiliziranih oseb. V podrobni debati, ki se skonča v četrtek — v sredo ne bo plenarne seje, ta dan bo posvečen delu v odsekih
—	je govorilo nekaj manjšinskih poročevalcev. Med njimi tudi sodr. Wlnarsky, ki je priporočal več koristnih izprememb.
Na koncu seje je posl. sodr. Scbuhmeier Hrgiral svojo izročitev sodišču zarodi razgaljenja dunajskega župana, da zadeva ne zastara, kar bi bilo g. Neumayru najbrž hudo všeč.
H«
Sodrug Winarsky omenja v svojem manjšinskem poročilu, da so vse poboljške zakona, kar jih je odsek sprejel, sprožili socialni demo-kratje. Vzlic tem poboljškom pa se bremena irebivalstva še niso zmanjšala. Socialni demo-rratje predlagajo zatorej izpremembo § 4., ki določa višino podpor, in zahtevajo, da lobivajo žene po 40 %, otroci po 20 %, sirote po 25 % in ostali rodbinski člani po 15 % moževega dohodka. Socialni demokratje hočejo tudi preprečiti oškodovanje upravičenih rodbinskih članov za slučaj, da so pozvanci pred smrtjo odpuščeni od aktivne službe. Nadalje predlagajo socialni demokratje, da se podaljša reklamacijska doba na eno leto. Socialni demo-kratje^ hočejo postaviti meščanske stranke na poskušnjo, ali hočejo dati prebivalstvu, kar mu gre. (Pohvala.)
PREDLOGA O VOJNI TLAKI V JUSTIČNEM ODSEKU.
Justični odsek je danes končal generalno razpravo o zakonu, ki uvaja vojno tlako. Ruski poslanec Kur!!owicz je opisoval bedo, ki so jo v Galiciji doslej povzročile vesti o vojni. Trgovina in obrt je udarjena, kmetje prodajajo svoja posestva. Nemški klerikalec Schlegel se navdušuje za vladno predlogo, ki nalaga prebivalstvu težka bremena, član poljskega kola dr. Llsiewicz smatra kritiko vladne predloge ,yobče za opravičeno in želi, da se vlada pri takih važnih zakonih v bodoče najprvo sporazume s parlamentarnimi strankami. Vladni Romun Isopescul - Orecul ne more prehvaliti vladne predloge in izjavlja, da bi glasoval zanjo tudi brez izprememb. Če bi bili sami taki patriotje v zbornici, bi bilo ministrom prijetno na svetu! CeŠki radikalec Htibschinann graja, da ni ori tako važni razpravi JustiČnega ministra. češki radikalci so odnehali od obstrukcije. Nemški klerikalec Fuchs ponavlja staro Sleparstvo in predlaga resolucijo, pozivajočo vlado, da v teku_ enega leta predloži boljši zakon. Poljski socialist sodr. Llebermann ome-nia, da Je vojna hnlskarija rodila v Galiciji veliko bedo. Mlini so ustavili svoje''delo,-ker kmetje zadržuješ svoj pridelek; nad 20.000 plinarjev le brez delš. Banke odpovedujejo kredite, vse gospodarsko življenje zastaja. Govorni* upa da se obran) mir. vzlic temu da ga Je vladno časopisje uvrstilo med patriotične voine hujskače. (Veselost.) češki separatist W tt Je prav temeljito razcefral klerikalni švin-ael barona Fuchsa.
Pri glasovanju Je bil odklonjen Lleberman-nov predlog, ki poziva vlado, da v teku osmih dni predloži nov zakon. Prehod na podrobno razpravo Je bil sklenjen s 13 proti 8 glasovom. Proti prehodu v podrobno debato so glasovali poleg socialnih demokratov le Se Rus Kurilo-wicz, češki radikalec Hflbschmsoivfi, Ofner in oba ^"slna. Slovenski klerikalec je hrabro glasoval z vlado.
Prihodnja seja bo Jutri.
sturgkhove grožnje.
Na seji klubskih načelnikov ja sodr. Selt* ugovarjal od predsednika predlagani sočasni generalni razpravi o zakonskih načrtih za vojno tlako in za nabore konj. Taka razprava bi bila navadna farsa.
Ministrski predsednik grof Sttirgkh vztraja na čim hitrejši rešitvi vladnih predlog. Parlament Je Imel za svoje delo dovolj časa. Ako bi zbornica poskušala vladni načrt še nadalje Spreminjati, bi » tein pokazala, da neče delati. O uradniški službeni pragmatiki pravi ministrski predsednik, da vlada ne more odnehati od »junktitna« z malim finančnim načrtom, zlasti z ozirom na vnanji položaj, ki je finančne razmere še poslabšal. Službene pragmatike brez finančnega načrta vlada ne predloži v sankcijo.
Sodr. Seitz ugovarja proti popačenju službene pragmatike od strani gosposke zbornice ju poudarja, da morajo uradniki še pred novim •etom priti do svojih pravic. Odločno protestira ,D,oti Stiirgkhovim grožnjam, ki le ovirajo par-mmentarn.o delov
Predsednik naznani dnevni red bodočih plenarnih sej: Drugo čitanje rekrutnega kontingenta. Zakon o naboru in o vojni tlaki. Začasen poslovnik. Imunitetni slučaji in eventualno šc društveni zakon.
IZ BRAMBNEOA ODSEKA.
V brambnem odseku je bila razprava o zakonu glede dob tve konj in vpreg. V debato so posegli socialno demokratični poslanci Da-szynski. Rese) !n Leuthtier. Prvi je ostro grajal zakon, ki dela izjemo za konje na dvoru, a jemlje kmetu zadnje živinče. Resel zahteva, da se sprejme tudi v ta zakon določba, da velja le v slučaju vojne in vojnega ogrožanja. Referent Halier (Poljak) je predlagal, da naj se sprejme zakon nespremenjen. Potem se je pričelo glasovanje. Izpreminjevahie predloge so. stavili le socialni demokratje in češki radikalci. Vse te predloge je večina odklonila in predloga je bila sprejeta z veHko večino.
IZ PRORAČUNSKEGA ODSEKA. „
V proračunskem odseku je Dulibič govoril tri ure in uprizoril običajne obstrukcijske manevre. Šepetal je svoj govor, da ga niti najbližje stoječi niso razumeli, kadil je med govorom smotko in se pomenjkoval s prijatelji. Proti osmi uri je bila seja končana.
Razkrita protisocialistična zarota v Ameriki.
V Girard Kansas, izhaja socialistični tednik »Appeal to Reason«, ki ima nad 736.000 naročnikov. Ta list je bil že od začetka bodeč trn v peti kapitalistične vlade. Kako tudi ne. saj je list neustrašeno bičal in žigosal vse one. ki so odgovorni za ostudno gnilobo današnje človeške družbe. Zlasti veliko zaslug si je ta list iztekel z razkrivanjem najškandaloznejših razmer v raznih državnih institucijah, v ječali, na sodiščih itd. Zaradi tega je vlada neprestano stregla po življenju temu neustrašenemu bojevniku za pravico. Tirala je njegove urednike in lastnike često pred sodišče, a ker so se strogo držali resnice, jim vlada ni mogla do živega.
»Appeal« je pred nekaj tedni razkril 'obsežno protisocialistično zaroto, pri kateri so soudeležene številne znane privatne in vladne osebe. Ta zarota je imela namen najprej uničiti ta list, potem pa se lotiti drugih socialističnih publikacij — kar pa pač priča, da imajo višji gospodje velik strah pred socializmom.
Najvažnejša oseba pri razkritju je neki A. W. Lovejoy, ki je izdal izjavo, iz katere so razvidne vse ostudne podlosti in lumparije od kapitalistov najetih vladnih hlapčonov. Lovejoyu je zvezni oddelek za pravosodje naročil, da naj na kak način dobi obtožilni material proti »Appealu«; ako bi pa drugače ne šlo, naj se ta materij#! sfabricira iz laži. Vlada se je na Vsak način hotela iznebiti urednikov tega iista: Fred D. Warrena. Way1anda, E. V. Debsa ter C. Y. Phiferja.
Iz procesa bratov Mc Namara znani delavstvu sovražni časopis »The Los Angeles Times« je imel prinesti prve dni v decembru obsežno gradivo in hude obtožbe o »Appealu« in njegovih urednikih. Na podlagi teh obtožb je nameravala vlada začeti obsežno preiskavo zoper nje ter jih na podlagi ponarejenih in izmišljenih dokazov poslati v dolgoletne ječe.
Lovejoy Je dalje izpovedal, da mu je vladni detektiv Dueberg, ki je bil poslan v službo lokalnim oblastem v Kansas, rekel sledeče: »Bogati in vplivni možje iz vseh delov republike, od Atlantika do Pacifika, so prispevali znatne vsote denarja za protisocialistično propagando in za preganjanje vsega socialističnega časopisja, zlasti »Appeal to Reasona«. V tej zaroti so soudeležen; razni industrijski magnatje in sovražniki delavcev kakor: Otis, Gleed, Mc Cormick, Bird itd., poleg teh so zraven tudi nekateri duhovniki ter številni vladni koritarji.
Nadalje piše o vsej zadevi Lovejoy; »Duhovnik Poinpeney mi je povedal, du ]£ prišel v okraj Crawford z namenom, da bo uničil »Appeal«. Na dan 1. oktobra mi je Pompeney naznanil, da me Želi videti distriktni pravdnik Dal mi je tudi 10.00 dolarjev za stroške v To-peko ter priporočilno pismo na distriktnega pravdnika Harry J. Bona, ki je bil obveščen o mojem prihodu ter me Je že pričakoval.
Po par opazkah sem vprašal Bona, kaj želi od mene. Povedal ml je, da hoče obtožeb zoper Warrena, Debsa, Waylanda ter Shepparda ter tako te »zapeljivce« ljudstva spraviti za jet-niško ozidje. Povedal mi je, da je pred kratkim obiskal Washington. kjer se je posvetoval s predsednikom Taftom ter zveznim pravdnikom Wickershamom. kako zatreti »Appeal to Reason«. Temu naj bi sledila prosekucija drugih soc. časopisov. Do pred kratkim ni bilo nikakega ( denarja za ta namen dovolj skupaj.
V pogovoru, kako dobti ves obtožni mate-rijal, je Bone rekel, da naj se poslužujem dikto-grafa (stroja, ki posluša in pove, kar Je slišal.) Zahteval je tudi, da je z raznimi okolnostmi prisiliti J. M. Lasaterja, Pittsburg, Kans, ki Je bil svoj čas pismonoša in ki Je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za uradnika sodišč, v to, da bo pomagal pri zaroti.
Dueberg mi je nasvetoval, da naj pregovorim Lasaterja. ki naj izpove, da sta ga Way-lancf in Warren najela za jemanje pisem na pošti v Pittsburgu ter donašanje njihove vsebine. Lasater naj bi za to delo dobil odškodnino. Ako bi se pa drugače ne dal pregovoriti, za to delo, naj mu zagrozim, da ima vlada važne dokaze zoper njega, na podlagi katerih ga bo poslala v Ječo za več let. Ako pa se hoče rešiti, se mora udinjati vladi v službo!
Dueberg me je tudi vprašai, če sme dikto-graf nastaviti v moje stanovanje, komor naj bi jaz povabil Lasaterja. Ako bi pa ta ne govoril tako. da bi mogla vlada porabiti njegove izjave, bo Dueberg najel človeka, ki bo znal Lasaterja oponašati. Ta .človek bo potem govoril, kakor,
vlada želi. da bi Lasater govoril. Na enak način je vlada hotela tudi Appealovega urednika Phiferja. Povedal mi je tudi, da je bilo uslužbenkam telefona naročeno, da prisluškujejo, kaj govore ljudje pri »Appealu«.
Dueberg in Pompeney sta mi tudi naznanila, da namerava vlada Waylanda obdolžiti nečastnih dejanj z ženskami. Natančnejših podrobnosti o tem ni pojasnil.
Iz drugih virov se je tudi dognalo, da so vladni detektivi vedno zasledovali vse Appe-alove urednike več mesecev.
Ta satanska gonja zoper »Appeal« je zahtevala svojo žrtev. Zaradi brezmejnih lumparij od strani vladnih hlapčonov proti »Appealu« se je ustrelil lastnik tega lista Wayland, potem ko je dokončal razkritje Jo skrajnosti sramotne zarote. Njegova vest je bila čista in nedvomno bi zadal še marsikak hud udarec kapitalizmu, a odkar se mu je pred letom ponesrečila žena. njegov duh ni bil več tako prožen in svež. Neka mrklost se ga je lotila tedaj in ga ni pustila do zadnjega. Wayland je bil eden najboljših urednikov v Ameriki.
Zadnje vesti.
Premirje na Balkanu.
URADNA POTRDITEV DEMISIJE VOJNEGA MINISTRA IN ŠEFA GENERALNEGA ŠTABA
Dunaj, 10. decembra. Oficijalno potrjujejo demisijo vojnega ministra Auffenberga in šefa generalnega štaba Schemue. Cesar je sprejel demisijo.
NOVI VOJNI MINISTER.
Dunaj, 11. decembra. »Vojaška korespondenca« javlja, da je feldcajgmajster vitez Aleksander Krobatin že imenovan za vojnega ministra1.	—
MIROVNA POGAJANJA.
Carigrad, 10. decembra. Turški pooblaščenci Rešid-paša, general Salih-paša, Osman Nizami-paša Ali iRza in tajnik Rešid-Satfet so odpotovali čez Konstanco v London.
Pariz, 11. decembra. »Echo de Pariš« poroča, da bo ministrski predsednik Poincarč sprejel črnogorske in srbske delegate, ki potujejo v London. Ministrski predsednik bo sprejel tudi zastopnika Grke, Venizelosa.
KONFERENCA POSLANIKOV.
Budimpešta, 11. decembra. V dobro informiranih krogih trdijo, da se bo udeležil konference poslanikov razen avstrijsko-ogrskega poslanika v Londonu grofa Mensdorffa tudi bivši skupni finančni minister Burian. Grofu Mens-dorfu niso razmere na Balkanu tako dobro znane. da bi lehko na konferenci zastopal avstrijske interese.
Berlin, 11. decembra. V tukajšnjih diplo-matičnih krogih ne pripisujejo konferenci poslanikov posebne važnosti, vendar pa pričakujejo soglasno izjavo velesil za samostojno in nerazdeljeno Albanijo ter za določitev mej Albanije proti Srbiji in Grški. S tem bi Srbiji stališče Evrope na nedvoumen način pokazali in ' bi vprašanje jadranskega pristanišča ne prišlo niti na razpravo. Da se doseže ta rezultat, je največ odvisno od pritrditve Rusije. Obnovitev trozveze v sedanjem trenotku dokazuje, da Avstrija in Italija vztrajata pri skupni formuli glede Albanije. Ako bi se Albanija porazdelila, tedaj bi bilo s tem sklajeno razmerje med Av-strijsko-Ogrsko in Italijo.
Pariz, 11. decembra. Konferenca poslanikov bo zborovala skoraj gotovo pod predsedstvom Greya v Londonu. Konferenca ne bo storila odločilnih sklepov, temveč bo imela le pripravljalni značaj. S tem je ustrežeuo želji Avstrije in Nemčije, ki sta konferenci pritrdili le pod tem pogojem, da se gotova vprašanja ne rešijo proti njihovemu nazlranju. Konferenca se bo omejila na to. da formulira ona vprašanja. ki Jih bo Evropa rešila pozneje definitivno. Predvsem bo pripravila revizijo dogovorov med balkanskimi državami. 6riema!slC2 f!t1?.n^-na vprašanja bodo izključena, ta vprašanja se bodo obravnavala v Parizu s sodelovanjem finančnih krogov posebej.
DANEV V BUKAREŠTO.
Bukarešt, 11. decembra. Danevov obisk v Bukareštu Je imet v prvi vrsti informativen namen glede želj Rumunije. Danev je tukaj izrazil mnenje, da ser prično pogajanja med Bolgarijo in Rumunijo šele po sklenjenem miru. V Bukareštu pa silijo na takojšnjo rešitev.
Bukarešt, 11. decembra. Po enodnevnem bivanju se je odpeljal Danev v ponedeljek zjutraj na Dunaj, kjer se bo sestal z Berchtoldom. Iz Dunaja se odpelje v Berlin, kjer bo konfe-riral s Kiderlen-Waechterjem. Od tu se odpelje v London.
GRŠKO BRODOVJE.
Carigrad, 11. decembra. Čete, ki jih Je izkrcalo grško brodovje v Gallpoliju, so osvojile v nedeljo obrežno utrdbo Sedulbaha, kjer so razvili grško zastavo in osvojili še več utrdb v notranjosti.
TURŠKO BRODOVJE.
Carigrad, 11. decembra'. Turško brodovje iz črnega morja je dobilo povelje, da naj pluje v Egejsko morje. Štiri torpedovke, ki so bile zasidrane pri Maidasu. so odplule v Smirno.
Carigrad, 11. decembra. Križarka »Hami-die«, ki so jo bolgarske torpedovke močno poškodovale. še ni popravljena. Popravila bodo trajala še nekaj tednov, škodo cenijo na 25.000 funtov.
POROČILA O STRAHOTNEM KLANJU
V	VOJNI.
London, 11. decembra. »Daily Telegraph« prinaša brzojavko svojega dunajskega poroče-:ičal£a dt*.Im ki Piax<. da x iiakraj-
šem času razkritja o straZnem klanju zbudila pozornost po vsem svetu. Razkritja bodo precej otemnela slavo balkanskih kristjanov. Dil-ton je dobil iz Carigrada in Bukarešta poročila o nečloveškem klanju krščanskih vojakov v okolici Soluna. Vojaki so grozno gospodarili med neoboroženim mohamedanskim prebivalstvom. Dilton pristavlja, da se bodo podrobnosti kmalu izvedele, ker so konzuli velevlasti svojim vladam že brzojavili vse dogodke.
TURŠKI VOJNI V JETNIKI.
Solun. 10. decembra. Iz Soluna so odposlali zopet 3000 turških vojnih vjetnikov na Grško. Tukaj je ostalo le še neznatno število ujetih vojakov. Oficialno razglašajo, da Je bilo vseh vjetnikov 25.000 vojakov in 1000 oficirjev. Aretirane orožniške oficirje so izpustili. 200 mohamedanskih družin, ki so pribežale ob začetku vojne v Solun, so odposlali v domovino, a vedno je še v mestu 25.000 beguncev. Več imenitnih mohamedancev je dobilo grozilna pisma in zahtevo, da naj izroče denar. Oblasti so uvedle preiskavo.
OMEJITEV IZSELJEVANJA.
Budimpešta, 11. decembra. Uradni list prinaša odredbo, s katero se ustavi začasno z izdajo potnih listov osebam, ki še niso popolnoma zadostile vsem vojaškim dolžnostim. Druga odredba pa prepoveduje izseljevanje osebam, ki so sposobne za vojno, za eno leto.
IZ OGRSKE DUME.
Budimpešta, 10. decembra. Večje število opozicionainih poslancev je danes uprizorilo ' običajno demonstracijo pred parlamentom. Ti-sza je otvoril sejo ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu je ustanovitev parlamentarne straže. Poročevalec Rakovsky, ki na dolgo in široko utemeljuje »potrebo« straže. Predlogo sprejme zbornica v spiošnosti in v detajlih. Potem se prične razprava o proračunu justičnega ministrstva.	v
Novice.
* Patriotično cvetje. V svarilo vsem patriotom priobčujemo sledeči oglas iz »Deutschc Kunst- und Antiquit£iten post«:
Za muzeje in nabiralce!
Otroške srajčice cesarja Viljema I. iz leta 1802. z začetnicami. Pristnost zajamčena. Cena 120 Mk.
Ponudbe na ... Iserlohe..
Poizvedeli smo, da so bile srajčice — na nekaterih mestih so se poznali še sledovi — takoj prodane za visoke cene do 1000 mark. Odslej plenic ir. druzega perila kronprincov najbrž ne bodo nič več prali, temveč jih s sledovi vred prodajali kot dragocene patriotične relikvije.
Prepovedana čarovniška pijača ljubezni.
Posebna prepoved je v zadnjem času vznemirila madriške dame. Nobena ženska na svetu ni namreč tako udana vražam, kakor ravno Španka in kar se tiče ljubezni, ne pozna njih vraža nikjer meje. Preteklo leto so »čarale« na Španskem zaljubljene ženske tako korenito, da so se začeli tudi moški o tem pritoževati in v poslednjem času se le izdala v tej smeri stroga prepoved. Neki pesnik pravi, da je moč ljubezni v vseh krajih ista, toda na španskem vlada v ljubezni še večja rafinlraflost kakor kje drugod. Da, tudi žene iz inteligentnih krogov verjamejo čarom, s katerimi se lahko ljubezen vzbudi in zgubljena ljubezen zopet pridobi. In tudi v slučaju, da se zaljubljen par naveliča drug drugega, pripomorejo čari, da se IJubimsko razmerje razdere. Čar ljubezni ponavadi deluje samo v prisotnosti osebe, na katero mora delovati, vendar pa lahko učinkuje tudi čez morje in čez deveto deželo. Španke rabijo največ pijačo jjubezni in mnogi, ki so uživali to pijačo, so postali blazni, divji ali pa silno melanholični. Da, tudi mrtvico posameznih udov človeškega telesa povzroči baje taka pijača. Po preiskavi se ie dognalo, da gre tu
m življenju nevarne zmesi, katere napravljajo" gotove ženi’"' d™g denar. Te tekočine so znane pod tujim itifei«w! »diavohnt« t. j. hudičeve pijače, in kakor se je kemično !.0?* nalo, so napravljene z vanilije, mire in drugih strupenih rastlin. Namen teh pijač ie bilo omejiti v gotovi meri voljo osebe, katera jih je izpila, in se udati močnejši volji ljubeče osebe. Razume se, da so tu delovali tudi še drugi pripomočki, katerim se Je pripisovala čudežna moč. Ti so imeli vsaj to dobro lastnost da niso nikomur škodovali. Tako so dajale dame ljubljenemu možu neopažno voščeno srce ki so ga krstile z njegovim imenom. Dokler nosi mož pri sebi tako srce. mora kar goreti ljubezni do darovalke. Sedaj pa so bili vsi ti pripomočki za pridobitev ljubezni strogo prepovedani in policija pridno zasleduje Ženske, ki so vse te pijače delale. Španskim damam se zato odpira žalosten pogled v bodočnost in izmišljujejo sl nove pripomočke, da dosežejo ljubezen mož.
* Alkohol in napredovanje v šoli. Zdravnik
dr. Meyer piše v mesečniku »Gute Gesundheit« sledeče: Več učiteljev in šolskih ravnateljev je raziskovalo razmerje med uživanjem alkoholnih pijač in napredovanjem v šoli. Največkrat so razločevali pri tem tri skupine: otroke, ki so napredovali dobro, zadostno in nezadostno. Vsakokrat se ie jasno videlo, da je oni šolar tem uspešnejše napredoval, čim manj alkoholnih pijač je zavžival. Otroci, ki so redno pili, so skoraj vsi nezadostno napredovali. Šolskim otrokom se ne sme dajati niti najmanjše množine alkohola. Alkohol uničuje otroško dušo in telo.
* Mesto vdov. V Charlottenburgu pri Berlinu tvori pretežno večino prebivalstva žen-stvo. Mesto se prav lahko nazivlje «mesto vdov«, ker število vdov in ločenih žen je v tem mestu neprimerno visoko. Po ljudskem štetju iz leta 1010 ie bilo v tem mestu 29,240 več žen kakor, moških. Od teh je bilo 14.543 vdov in
B. Gotzl, Ljubljana
:■	:.=	Mestni	trg	št.	19.	—	Stari	trg	št.	8.	"
TSrez ko^109renče!
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do-mačegu izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Hajnižje	cene.
1481 ločenih. Vdovcev je bilo le 2358 in ločenih moč le 593. Največ ločenih žen je v starosti od 30 do 35 let, med tem ko je starost ločenih mož 50 do 60 let.
* Volna iti igrače. Iz Londona poročajo: Balkanska vojna je tako zelo navdušila angleške otroke za vse, kar je z vojno v zvezi, da so morali izdelovalci igrač, ki so imeli za božič že velike zaloge igrač, v zadnjem trenotku zaposliti celo afmado delavcev, da izdelajo nova naročila. Največji angleški tovarnarji so dobili te dni pred vsem naročila na vojne igrače. Igrača, ki jo že sedaj prodajajo, se imenuje »poraz Turkov«. Bolgarski in turški vojak, oborožena z bodalom, si stojita nasproti, če se navije enkrat pero. tedaj se pripravi Bolgar, da se vrže na Turka; če se navije trikrat drugo pero, tedaj se pa skuša Turek braniti. Končno pa pade majhni osmanski vojak na tla in zmagoviti Bolgar se vrže nanj. To igračo kupujejo sedaj na Angleškem v velikih množinah.
* Žalosten Izkaz. Med preteklimi osmimi rneseci tekočega leta je bilo v Združenih državah severoameriških po ravnokar izdanem poročilu rudarskega urada usmrčenih 1453 delavcev v premogovnikih. Izredno veliko število so povzročile katastrofe, ki so zahtevale vsaka mnogo žrtev. Od navedenih slučajev jih odpade f>00 na PennsyIvanijo in 273 na West Virginio.
* Vsa občina prestopila k protestantizmu. Občino Venelles pri Marseillu (Francosko) je obiskal leta 1909. velik potres, pri čemur se je zrušila tudi cerkev. Začeli so nabirati zbirko za novo cerkev v Venellesu, toda marseillski škof je sklenil in določil, da bo cerkev postavljena več kilometrov od Venellesa. Venellski prebivaci so proti temu protestirali. Ker pa je bil lijih protest neuslišan, je sklenila cela občina, da in corpore prestopi k protestantizmu in da bo postavila za nabrani denar protestan-tovsko cerkev. Dne 4. decembra t. 1. so ono cerkev posvetili.
* Požar vlaka v višini 70 metrov. V New Yorku se je pripetila pretekli petek velika nesreča na najvišjem kraju visoko ležeče proge.
Na železničnem tiru v višini 70 metrov sta trčila vkup dva vlaka in zdrobljeni vozovi so se vneli. Tisoč ljudi je v veliki napetosti in razburjenju Opazovalo požar. Zeleznični uslužbenci so sicer ogenj pogasili, toda izpod zdrobljenih vozov so potegnili 11 težko ranjenih potnikov. Več ljudi le tudi lahko ranjenih.
* Kako se spravlja denar. Kmetica Koreba iz Blanskega je iz strahu pred vojno vzela ves svoj denar — več tisoč kron — iz hranilnice in ga skrila doma za dimnik. Ze čez par dni je denar izginil — ukradli so ji ga neznani tatovi. Plačilo neumnosti!
* Vojna J n pariški krojači. V Parizu vlada veliko pomanjkanje krojačev — radi vojne na Balkanu. V pariških krojaških delavnicah je namreč delalo do 4000 Bolgarov, ki so takoj, ko je bila naznanjena mobilizacija, odšli v domovino in zamenili šivanko in škarje s puško in bodalom.____________________________
Delavsko gibanje.
= Mesečni shod ljubljanskih čevljarjev, ki
se je vršil 1. decembra pri Leonu v Florjanski ulici, je bil vkljub skrajno slabemu vremenu še precej dobro obiskan. Predsednik sodrug Sajovic je v prepričevalnih besedah poudarjal potrebo dobre organizacije, zlasti sedaj, ko čevljarski pomočnik zvečer še ne ve, če ne bo jutri že brez posla. Omenjal je nadalje, da bo skupina uvedla v kratkem strokovni poduk, ki je velike važnosti za vsakega čevljarja. Poduk se prične takoj, ko se priglasi zadostno število obiskovalcev. Nato je povzel besedo sodrug Zorč. Opozarjal je navzoče, da je treba pričeti z agitacijo tudi zunaj Ljubljane. Šiška. Vič, Olince, Rožna dolina in M''"*-	Ur„\\
* j. ••	.	.	.	v/ilC,	IU	otl	IM	aji,
v katenh stanuje ,-iR(j čevl)arjev< katere moramo	v	Ljubljani sami je še tudi pre-
cej pomočnikov, ki ne čutijo potrebe, da bi se pridružili svojim tovarišem; tudi te tovariše je treba poiskati ter jih privesti v organizacijo. Ko je predsednik sodrug Sajovic pojasnil še nekatere društvene zadeve z željo, da bodi bodoči mesečni shod še bolje obiskan, je mesečni shod zaključil.
= Mesečni shod ljubljanskih mizarjev se je vršil v nedeljo 8. t. m. ob primerni udeležbi. Shod se je bavil v prvi vrsti z bodočo »Silvestrovo veselico«, ki jo nameravajo mizarji prirediti letos v Švicariji. Kakor vsako leto, tako se bo tudi letos razdelil ves Čisti dobiček med onemogle mizarje ter njih vdove in sirote. Podružnici je veliko ležeče na tem, da bo veselica v vsakem oziru dobro uspela in je pričela že z vso vnemo s predpripravami. Izvolil se je veselični odsek, ki je prevzel nalogo, da izvrši vse potrebno delo. Nato se je razvila 'debata o mladinski organizaciji, h kateri naj pristopijo vsi mizarski, tapetniški in kolarski vajenci. Prispevke plača zanje organizacija mizarjev. Ker se bliža zaključek leta in bo treba voliti nov odbor, se je izvolila tudi komisija za sestavo kandidatov za bodoči odbor. Izvoljeni so bili naslednji sodrugi: Anton Nagode, Fr. Bizovičar, Iv. Hribar, Rupnik. Ze-bavc. Bradeško. Iv. Bizovičar, Hlebš, Kovic, Šloser, Ooltes. Kelhar, Bezlaj, Naglič, Siam njak. K t»čki »Raznoterosti« je sodrug Zore opozarjal člane, da naj točno plačujejo pri spevke, da se izognejo sitnostim, ki jih sicer čakajo, kadar zahtevajo podporo. Opozoril je tudi vse brezposelne člane na sklep podružnice, da se morajo vsak drug dan zglasiti v tajništvu v svrho kontrole. Kdor ne upošteva tega •-•klepa, izgubi pravico do podpore. Opomnil je tildi vse one člane, ki bodo imeli ob koncu leta
knjižico z markami napolnjeno, da jo izroče blagajniku, da se -jim preskrbi nova knjižica. Ko so se rešile še nekatere interne zadeve, se je shod zaključil.
= Umrl je urednik nemškega strokovnega lista čevljarjev sodr. Ferdinand Fritsch, star 52 let. Bil je dolgo let član organizacije, ter bil jako delaven v njej. Takoj po ustanovitvi strokovnega lista Je postal njegov urednik, ter ga urejeval do svoje smrti. Sodr. Fritsch je bil splošno prilj ibljen med svojimi ožjimi, kakor tudi oddaljenimi prijatelji.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska »IJči*^'1'^ Tiskarna« v Ljubljani.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
r
zlati nauki
za zdravje želodca!
Kdor s „FLORIAN-otii“ se krepča, Zmeraj dober tek Ima!
Ce želodec godrnja,
Pij „FLORIAN-a“, pa nehal
Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vniva
J
Postavno varov,mn
Važno za vsakega delavca!
Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela
Temeljna načela socialne = demokracije =
(Erfurtski program)
Napisal Karo! Kautsky. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek).
Cena vsem zvezkom K 170. — Posamezni zvezki imajo naslove: I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v valožbi »Zarje*.
■VVArAA^*
V
rj ~ ^ ^ *
cepili
iS)
i
Moderna veda in sss socializem ss
Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J-č.
To knjigo toplo priporočamo. Cena 1‘20 K. Dobi se v vseli knjigarnah in v založbi,Zarje*.
Maksim Gorki.j
Mati
44
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja ie izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je | |	knjigo založila in izdala.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
stroj e^r
in strofe za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
v Pisalni stroji Adler.JfS,
//1,\v---	isolesaJf
Ceniki se dobe zastonj in franko
ilL____
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hlšl v I. nadstr.
Paril 1905 1.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana i
i
5
»Jate.
m
ISO*.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj "večjo zalogo Icrasmlli
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
Zunanja naročila »e izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence.
FE. IGLIC
Ljubljana,
Mestni trg št 11.-12
•• I 19 I
koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar jc obsežnejši oc< dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo t ;o. Razpošiljati se začne najkasneje 15. i embra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica, _ stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic tn brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe .Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. —
Novi mezdni zakon za rudništvo. —- Stavke v Avstriji leta 1911. — Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zar|o*. — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. —
Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — .Beležke za vsak dan v letu. — Oglasi	::
Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s pripo-lom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi „Zaije* v Ljubljani po zaupnikih.
 ^9)
Vkratkem začnemo razpošiljati
Družinski koledar
s slikami za navadno leto 1913.
ki ga je izdala in založila
Splošna delavska zveza ..Vzajemnost" za Kranjsko v Ljubljani
Vsebina:
Libertaire: V zadnji uri (uvodna pesem). — Ka-lendarij. — Beležke. — Splošni kalendarij. — Poštne, brzo-avne in telefonske določbe, — Kolkovne lestvice. .-- Doio-5ila za kolkovanje listin, spisov, računov, knjig itd. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — Vojaška taksa (tabela). — Letni obzor. - Slavko Filipič: Luči! (pesem). — Ivan Cankar; Šopek cvctic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C, rl. Golar: Ljubica iz tovarne. — Pe tOf 1 - J o s I p o v: Sanje (pesem) — Vox-X Molek, Chicago: Pripovedka. — Evica Rubič; Solnčna dežela (pesem), — Dr. Robert Dan-neberg: Delavčeva usoda. — R. Korngold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriških delavskih bojev). — Bojna pesem svobode (zgodovinska črtica). — Ferd. Ha-nusch: Na potovanju. — Evgen V. D ebs: Utrinki.— Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.; V naravo! _ Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama. Etbin Kristan: Na planineI (pesem). — (gn. A. Štebi: Črtica o zrakoplovstvu. — Moderna reklama ipoučen sestavek za čitatclje listov). — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Čobala v ljubljanski „Vza-jemnosti" dne 16. oktobra 1912). — Melhior Cobal: Pogled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem. — Jakob S k e r b i c: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. — Alojzija Štebi: Ali sl socialistinja? — Sirokovne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in
Slike:
12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez Hochen burger. — Nikolaj Njegus Vavrak. - Grof Karel StOrgkh
— Poslanec Franc Silberer f — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune Uršulinkc gredo na volišče. — Orožništvo razganja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanskim ženskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih so-drugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni govori pred ,.Narodnim domom". — Valentin Pittoni. — Giovanl Oliva. — Ivan Štravs, župan mesta Idrije. — Opozicionalnl ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa Apponya v parlament. — Vojaštvo straži ogrski parlament. — Ogrski opozicijonalni poslanec Kovncs. — Diktator Hrvaške, Slavko pl. Čuvaj — Avgust Bebel. — Italijansko taborišče v oazi.
— Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem taboru.
— Umorjeni ruski ministrski predsednik Stolipin. — Evgen V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah. -- Emil Seidel, soc. podpreds. kand v Združenih državah. — Vol jaštvo na trgu pred parlamentom v Teheranu. — Ljubico iz tovarne (2 sliki). — „Da veš: Ti si naš kandidat". — Planinske koče ..Prijateljev prirode" (5 slik). — Slike iz Postojnske jame (8 slik). Razne vrste zrakoplovov in letalnih strojev (5 slik). — E. Rusjan f. — France Železnikar f — Anton Grablovic j: — ,.Delavsko izobraževalno društvo" v Ljubljani 1. 1881. — Rok Drofenik f. — Praznovanje 1. maj-nika v Zagorju 1. 1903. — Etbin Kristan (cela stran), -r Josip Kopač. — Ignjat Mihevc. — Tamburaški zbor »Vzajemnost*, v Mostah. — Melhijor Cobal. — Andrej Canzek.
— Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chicagu. Slov. soc. klub št. 27 v Clevelandu. — Slov. soc. pevski zbor v Mill-vvaukec. — Delavske hiše v Ljubljani.
beležke.
„Družinski koledar" obsega nad 13 tiskovnih pol v veliki osmerkt (nad 210 strani) m je trdo vezan v krasne izvirne platnico. Koledar je izredno pripraven tudi za pisarne, Ker oDsega najpopolnejše določbe splošne vrednosti.
Cena: 1 izvod 1-20 K, po pošti 2(5 vin. več; 50—100 izvodov za organizacije po 1 K; nad 100 izvodov po 95 vin. Na naročila brez denarja se ne ozira. Poši ja se tudi po povzetju. V kolportažo (proti poznejšemu obračunu) se pošilja le organizacijam na pismeno naročilo, opremljeno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaze preostalih koledarje se ne vzame nazaj.
Naslov za narocbe:
Zveza »Vzajemnost« v Ljubljani.
Ameriški sodrugi, za katere je prirejena posebna izdaja^ dobe »Družinski koledar pri »Jugoslovanski socialni tiskovni družbi" v Chicagu. — Cena enemu izvodu 30 centov.