Pogled na kmetiška dvorišča.
Star pregovor pravi: „kdor ume združiti prijetno s koristnim, ta je pravo zauel". Tudi mi bi želeli, da bi naši gospodarji znali in hoteli s koristnim tudi prijetno združevati. Poglejmo le, v kakem stanu se nahaja večina naših kmetijskih poslopij. Opustimo govoriti o znotranji uredbi pohištva, čeravno tudi tu čednost velja.
Predno prekorakamo dvorišče, da dospemo v hišo, pregaziti moramo veliko blata! Proč z njim na kompostni kup! Tam naj se pripravlja za porabo. Na tnališči nahajamo tnalovino, žaganje, trske, ki gnjijejo in blato napravljajo. Tudi to šaro je treba spraviti na kompostni kup! Gnjusno je videti stranišča (sekrete), ki žalijo človeka in ki so večkrat gnjezdo ranih bolezni, posebno o času kužnih bolezni. Vredimo jih, vsaj ne stane toliko stroškov, in skrbimo, da iz jame, ki je za to napravljena, izvažujemo sekretnico. Drugod se izliva gnojnica po dvorišči, iz njega pa dalje po cesti. Koliko tavžent goldinarjev gre v pogubo s tako nemarnostjo! Pomislimo le, da je gnojnica tako, — kakor juha od mesa, — boljši del gnojnega kupa. Skrbimo, da bo gnojni kup (gnojišče) kinč naše kmetije, kajti lahko ga tako vredimo, da nikakor ne žali očesa, pa tudi da ne širi neprejetnega duha.
Ce bomo tako ravnali, imeli bomo dober gnoj, dovolj pridelkov, in gnojišče nam bo v ponos. Ravnajmo takor smo o gnojišču pisali v mnozih naših listih. Nekoliko stroškov ne strašimo se, da kupimo mavca (gipsa), katerega naj potresemo po gnoji, da veže vbežljivi amonjak, ki je najboljši del gnoja.
Blizo hiše nahajamo navadno vsaj košček zemlje, ki jo imenujemo vrt. V kakem stanu je navadno ta prostor? Ce tudi je majhen vrtec, vredimo ga, da nam bo koristen in da bo nam veselje napravljal. Prijazne cvetlice naj kinčajo prostore; zgodnja salata, razna zelišča naj nam donašajo potrebno in koristno prijetno zelenjavo. Naše hiše in poslopja so navadno gola. Kako lepo bi bilo, ko bi jih kinčali s trto! Perje je krasno in sad njen je žlahen! V severnih krajih, kjer trta le težavno dozoruje, kinčajo hiše lepo razpeljane trte. Zakaj ne bi mi vincarji ravno isto napravljali? Zasadimo tedaj vsak pri svojej hiši na vsakem voglu poslopja krepko trto, na priliko, zgodnjo avguštano ali pa veliki trolinger, ki sicer pozno dozoruje, pa izredi veliko grozdje, ktero po 2 in še cel6 4 funte tehta. Ker se zel6 razraste in ker ima jako veliko perje, gotovo bo tudi lepo senco dajal; vsaj smo je potrebni v hudi poletni vročini.
Tako, cenjeni gospodarji! ravnajmo, in če le to zdaj koj storimo, kar smo svetovali pogovarjaje se o naših dvoriščih in hišah, veseli bomo, kajti to bo lep korak k napredku in korak za korakom, kos za kosom, dokler postane vse kolikor mogoče lepo in koristno vred-jeno.                                                          „Gosp. List".
------        155      -------