Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po pošti prejemam za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ l^ » — „ četrt , - 6 , 50 „ mesec 2.20, V upravnlštvu prejeman: za celo leto naprej 20 K— h pol leta » 10 » — » Četrt » » fi » — » pešec » 1»70» Za p o S i 1 j a n j e na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vBprejernajo. Uredništvo je v Seme-nižkih ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 6. V Ljubljani, v petek, 9. januarja 1908. Letnik XXXI. „Mrfva roka." Ob času kongregacijske debate v francoski državni zbornici se je zopet mnogo govorilo in pisalo o »mrtvi roki«, kakor imenujejo cerkveno in samostansko posest. Kako natančno so izračunali samostansko posest, Be razvidi že iz tega, da jo je cenil bivši min. predsednik Waldeck RouBseau na „več kot eno miliardo", prostozidar Brisson je pa trdil, da znaša »najmanj 10 miliard". Tudi „Narod" je bil poslednjega mnenja. Ako bi bil zapisal „sto miliard", mu bi bili njegovi idioti to še rajši verjeli. Zbornični poročevalec Trouillot je govoril o »petih ali šestih miliardah«. Tako tje v en dan brez podatkov bo trobili Iramasoni. Vlada je pa hotela statistično dokazati velikansko nevarnost, ki preti državi od samostanskega premoženja. A dokazati niso mogli niti one miliarde, o kateri je govoril Waldeck-Rous-seau, ampak so podali zbornici goljufivo sestavljeno listino, na kateri so bila med samostansko premoženje prišteta tudi poslopja, katera so imeli ti le v najemu, šole, ki so bile občinska last, a so redovniki v njih le poučevali; da, celo posest protestantov in judovskih občin so prišteli k „mrtvi roki" in pod naslovom: »Posestva, katerih pravni za obdačenje merodajni značaj ni določen« ibiens pour letquels le fait generateur des t»xes est encore ind&ermine) so prideli še 295,745 301 fr., da so na t a naiiD dobili skupaj miliardo, katero so hoteli dokazati. Kolika goljufija je to, še razvidi pa iz tega, da uradni davfini zapiski cenijo vrednost vseh nepremakljivih posestev ne le katoliških, ampak tudi drugih verskih družb na Francoskem, samo na 486,423.779 61 frankov. Pomisliti pa treba, da so že davkarji iz fiskalnih nagibov cerkveno premoženje precenili visoko. Sestavljanje uradnih zapiskov o samostanskem premoženju je pa stalo vlado 130.000 frankov. Prav je imel grof de Mun, ko je v zbornici zaklical, da ti zapiski niso vredni denarja, ki so ga stali. Najbolj zanesljiva bo najbrže Še cenitev prejšnjega min. predsednika Ribota, kateri je — vštevši tudi posestva, ki so jih imeli redovniki le v najemu — cenil vrednost njih nepremakljivih posestev na 379 mil., nepremakljivih pa na 110 mil. frankov. Sedaj pa primerjajmo to samostansko premoženje z drugim narodnim premoženjem na Francoskem! In sicer ne vzemimo za podlago cenitve Ribotove, ampak recimo, da bi bili francoski samostani res imeli celo miliardo frankov. Koliko bi bilo to v primeri z drugimi? Tudi če bi bilo samostansko premoženje znašalo res celo miliardo, bi ne bilo v njem nobene nevarnoBti za narodno gospodarstvo. Redovnikov je namreč 190.000 in na vsakega bi prišel povprek kapital 52G3 frankov ali po 3% letni dohodek 158 frankov. Na Francoskem pa pride povprek na eno osebo, vštevši nedorasle otroke, narodnega premoženja 6300 fr. ali po 3 % letnega dohodka kakih 189 frank. Torej tudi po tej krivični štetvi imajo še vedno redovniki primeroma manj, kakor drugi. Ako vzamemo pa za podlago pravičnejšo uradno štetev Ribotovo, potem pa vidimo, da so redovniki vkljub vsem bajnim zakladom „mrtve roke" reveži v primeri z drugimi ljudmi. Govori se vedno o velikem bogastvu, a koliko ljudi od njega živi, na to se ne pomisli. In ti ljudje imajo tudi pravico do življenja in do potrebnih dohodkov ! So pač miliarderji, milionarji na Francoskem, a ti so liberalni Žid je, kateri imajo z velikansko razkošnostjo opravljene palače, grajščine in vile, najboljše vinograde, zagra-jene gozde itd. Da bi se t e m vzelo za na-narod ne mrtvo, ampak moreče premoženje, tega framaBoni in socialisti še niso predlagali. Kar imajo pa redovniki, to so cerkve, bolnišnice, šole, sirotišnice, zavetišča za starce in ubožce. To so našteli vse framasoni v svojo famozno miliardo in vpijejo: kako so redovniki bogati! Da, bogati so dobrih del in ubožcev, katerim izkazujejo usmiljenje! Ti samostani so preskrbovali starčkov, bolnikov in zapuščenih otrok okoli 300.000. Na svojih ramah so nosili večinoma pre-skrbovanje ubožcev. Poleg Pariza, kateri izdaje na leto za javne ubožce 48 milijonov frankov, je vsa ostala Francija dajala za-nje samo 14 mil. občinskega denarja, med tem, ko znaša na Angleškem ubožni davek na leto 250 milijonov! V svojih ljudskih šolah so poučevali po poročilu Vallčjevem 1,177.142 deklic in 440.766 dečkov, v Brednjih šolah pa 82 764 otrok, b temi šolami so po meBtih združeni penzionati, kateri reprezsntirajo seveda veliko vrednost, avživajih mladina ! Posebno pa se mora povdarjati, da bo se v teh samostanih vzgojili misionarji, katerih število se ceni na 19 000 (4500 duhovnikov, 4500 bratov in 10.000 redovnic). Ti misionarji ne razširjajo le omike in krščanstva na jutrovem, ampak so tudi glavni faktor francoskega političnega vpliva na jutrovem. Tam zunaj vzgajajo kakih 700 000 do 700.000 otrok. Za te šole daje francoska vlada podpore po 700.000 do 800.000 Irca na leto, torej na enega otroka nekaj čez en frank! Italija pa plačuje za šolski pc;k vsakega otroka v Oricntu okolo sto frankov na leto. 2e H. Taine je bil 1. 1894 poudarjal veliko korist, katero ima javnoBt od kongre-gacij, če se sodi samo po denarnih prihrankih. »V največ redovih«, pravi Taine, »letni izdatki na osebo ne presegajo 300 frcs na leto, a delo vsakega je vredno najmanj 1000 frcs.« Vse to pa razdira framasonska strast. Liberalizem, ki goji judovske milionarje na svojih prsih v imenu »svobode«, preganja redovnice, ako imajo toliko, kolikor jim je neobhodno potrebno za življenje. Lenuhe in parazite, javne goljufe in panamiste povzdigujejo in jim dajejo moč v roke. a delavno, pošteno, nikomur nič slabega ne želečo redovnico preganjajo z vojaško silo čez mejo. Roko, ki deli dobrote in lajša gorje trpečemu človeštvu, zasramujejo, da je mrtva, tatinsko roko, ki prazni javne blagajne, pa oborožujejo z vso politično silo. Tako daleč pride, ako katoličani niBO politično organizirani! Proč od Rima — nazaj k Rimu. Framasonstvo je v preteklem letu iz svoje pratike uganilo, da ima ugodno vreme za boj proti katoliški cerkvi. Zato je izpustilo zmaja posebno proti katoliškim državam, španski, francoski in avstrijski. V Španiji je napovedalo boj proti samostanom in kon-kordatu, na Francoskem proti redovnim kon-gregacijam, in v Avstrijo je obrnilo in napotilo protestanške apostole iz Nemčije, podpirane z obilnimi denarnimi sredstvi, nabranimi od tamošnjih vladnih strank, društev, zasebnikov in od nemških bratov v naši državi, kateri bo jim pripravljali pot in odpirali vrata v Avstrijo. Veliko je bilo krika: „L:s von Rom" — proč od itima — veliko babanja in z vso silo so se zaletavali v drevo prave cerkve Kristusove ter ga potre-sali, da bi stresli raz njega verne katoliške kriBtijane. A padlo je raz drevo le nekaj piškavega sadja in še tega jako malo, katerega jim ni nihče nevoščljiv, in jim menda tudi samim ne bo v veselje in čast. Pretekli adventni čas je porabil slavno-znani cerkveni govornik p. Viktor Kolb, ud diu2.be Jezusove na Dunaju, da je opozoril one nemške protestante, kateri imajo še kaj pozitivne vere v Kristusa, da bi bilo zanje veliko bolj umestno in potrebno, ako v lastni domačiji branijo, oživljajo in krepe to vsro med protestanti, nego da delajo pohujšanje med katoličani in jih odvračajo od Rima. Imel je v oerkvi sv. Petra za dunajske može šest večernih govorov, v katerih razpravlja o verskem razkolu v 16. stoletju in njegovih žalostnih sedanjih nasledkih; pa tudi protestante prijazno in ljubeznivo opominja, naj se vrnejo v naročje matere sv. cerkve, da si ohranijo krščansko vero, ker Lutrov pro-testantizem jih je pripeljal tako daleč, da že malokdo veruje poglavitne resnice krščanske vere. Prvi večer je govoril p. Kolb o Jezusu Kristusu, glede katerega dolže protestantje katoličane, da so potisnili Kristusa v stran, in da se njih cerkev loči od katoliške v tem, da evangeljska lutrova cerkev edino le Kristusa časti za gospoda cerkve. A dokaže ravno nasproti, da je katoličanom Kristus še LISTEK. Kako se je ženil Pompej Ivanič. Ruski spisal Gregor Grig. Takrat, ko se je godila naša povest, je imel Pompej Ivanič, okrožni sodnik v gu-berniji N., kakšnih štirideset let. Sicer je bil majhen nameček k tem štiridesetim, toda ker Pompej Ivanič sam ni dobro vedel, jih ima li štirideset ali petinštirideset, se tudi mi ne bomo dalje brigali za njegov rojstni list. Vkljub vsem letom je bil sodnik še dečko, bil je videti močan in zelo postaven. Svoj živ dan še ni bil bolan, vedno je imel najboljšo slast za jed, in kar se tiče njegovega humorja, trdimo brez vse skrbi, da ga mu v tem oziru ni bilo para devet dežela na okrog. Pompej Ivanič dotlej še ni bil oženjcn, a zateleban je bil v svojem življenju že šestkrat. Do poroke ni prišlo nikoli; prvič ni imel sredstev, da bi si bil mogel ustanoviti lastni dom, drugič je bil bolj plašne narave, tretjič se je pa že precej spopri-jaznil z mislijo, ostati star fant, makari za vselej, in Jako zadnji čas ni skoraj nikoli / A več mislil na ženitev. Tedaj se je pa zgodilo, da se je zagledal v sedmo. In to se je zgodilo takole: Pompej Ivanič je imel prijatelja po imenu Sergjej Petrovič Pinov, ki je bil tudi državni uradnik. Pinov je bil zares uzor vestnega uradnika; točno kot ura je prihajal v pisarno, točno kot ura odhajal iz nje. Bil je pa nevarno bolan na jetrih. Vkljub svoji bolezni bi bil gotovo živel dalje, da se ni še prehladil po vrhu. Moral je v posteljo in v nekaj dneh je izdihnil. Ni eden zdravnik ondotnega okraja ni vedel, kako bolezen je imel pravzaprav. Sam Bog ve kaj mu je bilo! Sergjej Petrovič je zapustil vdovo in osemnajstletno hčerko. Pompej Ivanič je šel seveda tudi za pogrebom. Ko je stopal za mrliškim vozom, so se mu nehote vrivale zelo žalostne misli, in ko je stal na pokopališču ob odprtem grobu, je moral jokati, — a ni objokoval umrlega prijatelja, ampak samega sebe. Mislil je: „Ob grobu Pinova jokata žena in hči, ob mojem pa nc bo potočil živ krst niti ene sobe, nobeden človek me ne bo miloval ali pogrešal .. In pri teh mislih se ni mogel na noben način ubraniti solz. Smrt Sergjejeva je Pompeja Ivaniča ožje seznanila z osirotelo družino. Jel jo je obiskovati pogosteje, skraja, da tolaži žalostno vdovo in ubogo siroto. A precej hitro se je privadil tem obiskom, in ako včasih ni videl vdove in deklice par dnij, mu je postalo vselej nekam tesno pri srcu. Urno se je odpravil obiskat svoje znance. Pinovi sta živeli zelo skrito, čisto sami zase, in razen Ivaniča je redko zašel kdo v njuno stanovanje. Prav hvaležni sta bili prijatelju za t61iko prijaznost in požrtvovalnost, saj je Pompej Ivanič oskrbel za nji vse, kar je bilo treba. Hodil jima je po pokojnino, nosil jima prihranjeni denar v hranilnico, izprehajal se ž njima, kratko rečeno, bil jima je prijatelj in svetovalec, kakoršnega bi si ne bili mogli želeti boljšega. Ko se nekoč zopet pomenkujeta z vdovo o raznih novicah, se Ivanič nehote zagleda v hčerko, ki je stala pri oknu in pletla. Vedno pazneje jo je pogledoval in nikakor ni mogel soditi drugače, kot da Jelena Sergjevna ni več otrok. Ravno narobe, bila je mlado, cvetečc in silno ljubeznjivo dekle. Temu se Pompej Ivanič ni malo čudil, a še bolj se je jezil in čudil na tihem, kako da ni tega opazil že preje. Zlomka! Kje je imel vendar oči...?! Od tistega dne se je Pompej Ivanič obnašal proti deklici čisto drugače. Preje jo je komaj včasih pogledal, skoraj nikoli ni izpregovoril ž njo. Po tistem je ogovarjal Jeleno vedno pogosteje, dostikrat sta kramljala celo popoldne. Vsak dan se mu je zdela lepša in ljubša. In kdo bi se tudi ne bil zagledal v Jeleno Sergjevno? Bila je tako dražestna, vedno tako sladka in dobre volje, tako zdrava in živahna, in dalj ko si jo opazoval, bolj ti je bila všeč. Pompej Ivanič je bil že vsakdanji gost pri Pinovih, a po malem je začel prinašati razen naročenih stvari tudi razne malenkosti, cvetlice, sladkarije, ali kako lepotičje za Jeleno. Pompej Ivanič je čutil, da prvič v svojem življenju ljubi zares; doslej je bil zaljubljen vselej samo površno — a zdaj je ljubil globoko, vroče in resnično. Z veselim upom je zrl v bodočnost Uverjen je bil, da te zveze ne more preprečiti nobena stvar na svetu, to se pravi, ako bi bila Jelena Sergjevna pripravljena, podati mu roko za celo življenje. In o tem ni dvomil prav čisto nič Državni uradnik je, dobro plačo ima, njegovi predstojniki so vedeli o njem same dobre, hvalevredne stvari. Sicer ima tudi sam precejšnje premoženje, in samo še nekaj let bo počakal, potem bodeta z Jeleno uživala dobro pokojnino še mnogo let. (Konec prih.) vedno „Sin živega Boga, središče, začetnik in dopolnovatelj naše vere", ko pa mnogi protestantje taje celo njegovo božjo naravo. V drugem govoru razpravlja p. Kolb o •v. pismu, v tretjem o nauku, v četrtem o cerkveni vladi, v petem o zakramentih in v šestem o katoliški morali. V teh govorih razlaga učeni jezuit, kaj da po krivici očitajo protestantje katoličanom, in spričuje, da je resnično ravno nssprotno, ter da so protestantje dandanašnji tako daleč zašli, da nekateri taje Kristusovo božanstvo, da so sv. pismo že vrgli v staro šaro, da naukov, katere je učil Kristus, že malo verujejo; vladajo jim evangeljsko cerkev ministerske pisarne in tamošnji pisarji, ne pa nasledniki sv. Petra in druzih apostolov; sv. zakramenta imajo le dva, drugi enega, nekateri tudi nobenega, ker tudi sv. kr6ta več ne potrdijo in ne prejemajo, ter se imenujejo kristjane, dasi niso krščeni; mor&lo pa imajo tako, kakoršno sta si očitala znana poslanca pred sodiščem v Mostu. Svojih trditev in spričevanj p. Kolb ni pobiral po lažnjivih in umazanih listih temveč iz spisov in knjig najimenitniših in veljavnejših protestantskih učenikov in učenjakov. Natisnili se bodo omenjeni govori v kratkem v založni knjigarni »St. Alphonsus-Buchdruckerei« v Miinster VVestphalen, ter se bodo gotovo dobili tudi v tukajšnji ka toliški bukvami. Ob času, ko se je pripravljala na severu naše države zloglasna gonja »Los von Rom«, in se je širila od tod dalje proti središču in jugu, so začeli tudi pri nas na Kranjskem po časnikih blatiti katoliško cer kev, ž n lenim vidnim poglavarjem in hvaliti protestantizem. Kdor ni popolnoma slep, je precej lahko izprevidel in spoznal, da vse to vodi in meda ravno tista roka, kot proti-katoliško, proticerkveno gonjo na Španskem, Francoskem, na Čaškem, istotako tudi na Kranjskem. Priporočamo tistim, kateri bi še radi nadalje pisarili o edinozveličavni lepoti in dobroti sedanje luteransko - evangeljske vere, naj se nekoliko pouče iz govorov p. Kolba, kakošno srečo tudi nam Slovencem žele in privoščijo s svojim pisanjem in ro-vanjem. Naj pa tudi pomislijo, da vsak otrok lahko zažge in požge hišo, cele vasi in mesta. A kdo bo popravil in poravnal škcdo? Koliko strahu, žalosti, revščine, skrbi in trpljenja je, preden se spet pozida in postavi, marsikateri izmed poškodovancev pa ne bo nikoli več bival pod svojo laBtno streho! Parlamentarni položaj. Včerajšnji ministerski svet je, kot znano, sklenil, da se snide državni zbcr prihodnji četrtek, dne 15. januvarija; obenem je pa zborniški predsednik grof Vetter v sporazumu z vlado že določil dnevni red te prve seje. Kot prva točka je na dnevnem redu prvo branje s 1 a d o r n e pogodbe, ki mora biti rešena do 1. fe-bruvarija, kot druga pa prvo branje o v o -jaških novincih, ki morajo biti dovoljeni do 1. marca. Nadaljnji dve točki sta proračun in tiskovni zakon. — Izpočetka se je sicer trdilo, da vlada ne skliče prej državnega zbora, dokler se ne doseže premirje mej Čehi in Nemci in ugladi pot parlamentarnim razpravam. Ker pa vlada ni čakala konečnega vspeha ter vkljub temu določila dan za sestanek državnega zbora, se v parlamentarnih krogih z vso resnostjo govori, da računa Korber na izredne korake, da si osigura izvedbo nalog, ki morajo biti rešene do gotovega reka. Dejstvo je namreč, in to Čehi še tudi danes naglaSajo, da prej ne o puste obstrukcije, dokler se jim ne zagotovi češki notranji uradni jezik. To je njih stara zahteva, ki je že davno znana vladi in Nemcem, in torej nihče ne more trditi, da bi bili Čehi še le sedaj prišli na dan z novimi ovirami. Ako torej vlada vkljub temu računa na izvedbo nujno važnih načrtov, se sme pričakovati, da naredbenim potom Čehom ugodi, ob enem pa oktroira nov poslovnik. Vojaška vprašanja. Zadnji vojni svet pod cesarjevim predsedstvom se je po soglasni sodbi dunajskega in budimpeštanskega časopisja pečal v prvi vrsti z novim vojnim zakonom, ki je v ozki zvezi z nagodbo in se določa enako tej na dobo desetih let. Pred vsem treba določiti število vojaških novincev, o katerem želi vojna uprava, da Be zviša na vsak način, ker ni nade, da se dovoli nadomestnim rezervnikom daljša nego doBlej navadna aktivna služba. Obenem se bo tem povodom ratmotrivalo vprašanje o uvedbi dveletne vojaške službe, ki jo posebno zahtevajo Madjari. Vojna uprava se bo seve na vse kriplje ustavljala tej zahtevi, ker bo dokazala na podlagi izkušenj iz drugih držav, da to državi ni v korist, posebno pa ne davkoplačevalcem, ki bi morali prevzeti nova velika bremena. Za tekoče leto se parlamenta začasno še ne bota pečala s to zadevo ter bota dovolila le doslej običajno število novincev ; toda v teku leta mora biti vojna uprava na jasnem glede nadaljnih deset let. — Konečno provzroča vladama veliko neprilike vprašanje o novem o b o-roženju topništva. Poizkusi z novimi topovi še niBO dognani, vendar je pa že sedaj gotovo, da treba pomnožiti moštvo pri topništvu in da se topovi ne bodo mogli nabaviti brez ogromnih denarnih žrtev. zadevi. — Combes proti katoliškim društvom. Minist. predsednik Combes je naročil raznim prt laktom, naj lodajo podrobna poročila o katoliških dru itvib, posebno pa, v koliko so v zvezi z redovi. pa so profesorji nezadovoljni, gotovo ne delujejo z onim veseljem, ki je potrebno pri vzgoji mladine. Posledica bi bila, da bi gimnazija v Gaberju ne mogla vspevati in vlada imela povod, da jo zapre, blovenci zahtevajo, da gimnazija ostane v Celju in se razširi na osem razredov. Skoraj neverjetno pa se nam zdi, kar poroča »Slov. Gospodar«, da se za ta prostor pol ure od mesta zauzema tudi zastopnik celjske okolice v drž. zboru, g. vitez B e r k s. Kolikor nam je znano, je »Slovanska zveza« v državnem zboru poverila to važno vprašanje slovenskim štajerskim poslancem, v prvi vrsti g. Robiču. Ker pa g. vitez Borke ni član »Slovanske zveze«, bila bi mogoče, da on tudi v tem vprašanju postopa na svojo pest in odgovornost. Na vsak način pa je nujno potrebno, da se štajerski poslanci še te dni s slovenskimi zaupniki dogovore o tem vprašanju, ako be to ni že zgodilo. Na ta zaupni shod pa naj povabijo tudi g. poslanca viteza Berksa, da pojasni korake, ki jih je morda storil na svojo roko. Prav končuje »Gospodar« svoj Članek: »Ča pa se sedaj nič ne ukrene, petem pa Slevenci nismo vredni, da še živimo«. Rasdolžitev zemljiškega posestva. Z Dunaja sa nam poroča, da se poljedelsko ministerstvo že več časa bavi z vprašanjem, kako naj bi se polagoma razbremenila zadolžena kmečka posestva in uredil agrarni kredit. Glavni namen načrta je, da se odpo-vedljivi vknjiženi dolgovi premene v neod-povedljive in na več let povračljive. To je jako srečna, zdrava in tudi izvršljiva misel. Mi le želimo, da ta misel zopet ne zaspi-Dalje hoče ministrstvo urediti tudi osebni kredit za kmečke posestnike. Poljedelski svčt je imel že več sej, v katerih je razpravljal ta vprašanja. Poročevalec vladni svetnik Hattingberg v kratkih mesecih dovrši svoje poročilo. Pravila »Zveze mlekarskih za drug kranjskih" je, kakor se nam poroča, vlada že potrdila. Občni zbor skliče se dnč 18. t. m. v Logatec. V zvezo stopi lahko vsak, kdor se za stvar zanima. Zaroka. V Eazersdorfu Be je zaročil g. Friderik Zinauer, učitelj pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, z goepico Marico Pukl, nečakinjo g. Jakoba Pukla, posest nika in tolmača na Dunaju. Umrl je v Gorici dr. Matija K e r š o -v a n i, dolgoletni zdravnik v bolnioi usmiljenih bratov. Izredna skupščina hrvatskih opozicijskih strank bo dne 28. t. m. V zmislu zakona o pravici združevanja bo ta skupščina omejena na povabljene osebe, in to na volilce, ki se dejanski udeležujejo na delu hrvatske opozicije. Društva, ki hočejo sodelovati na skupščini, bodo zaprošena, da od-pošllejo delegate. Črnogorski kneževič v Trstu. Črnogorski kneževič Mirko je došel v Trst s svojo soprogo, Časnikarstvo. Jutri izide v Trstu prva številka novega slovenskega šaljivega lista „Škrata«. Zaveza kranjskih obrtnih zadrug je imela pretekli četrtek svojo prvo odbo-rovo sejo. Društvene prostore dobi društvo v obrtni šoli. V kratkem priredi zveza predavanje. Predaval bo ravnatelj g. Š u b i c o motorjih na elektriko in plin. Sklenilo se je poprašati deželni odbor, kaj je z obrtno komisijo, ki je bila pred leti izvoljena v deželnem zboru v povzdigo obrta. Na shode raznih obrtnih zadrug bo obrtna zveza pošiljala govornike. Bolnica v Krškem se razširi. Obč. svet bo v ta namen najel 30.000 kron posojila. Iihajatl je prenehal v Zadru znani list »Croatia«. Za obrtnike. Trgovinsko ministerstvo je izdalo poročilo o pospeševanju malega obrta v 1. 1901. Na razpolago je imelo okoli 600.000 kron, posamezne dežele in trgovske in obrtniške zbornice so prispevale nad 400.000 kron. Na Dunaju se je vršilo 98 mojstrskih kurzov, katerih se je udeleževalo 1362 obrtnikov, ki so dobili okroglo 200.000 kron podpore. Izven Dunaja je bilo v 124 strokovnih kurzih brezplačno poučevanih 3329 obrtnikov, več drugih kurzov je vlada z denarjem podpirala. Raznim obrtniškim zadrugam je trg. ministerstvo dalo motorjev, Hrvatskoslavonska deželna obrtna zveza. Nekoliko odličnih članov trgovskega društva »Trgovački dom« v Zagrebu je sklenilo ustanoviti obrtnijsko zvezo za Hrvatsko in Slavonijo. V pozivu k pristopu Be omenja žalostno stanje hrvatskega obrta, kateremu bi se dalo pomoči, ko bi se vsi obrt-niki združili ter z dovoljenimi sredstvi podpirali njegov razvitek, kakor so storili ie zdavnaj obrtniki po ostalih državah, a v novejšem Času tudi na Ogrskem. Združeni obrtniki bi mogli lažje izposlovati pri državnih oblastvih, da se le ta ozirajo pri raznih investicijah na domaČi obrt, a ravno tako zahtevati od države potrebne pomoči pri razširjanju raznih obrtov. Vprašanje je seveda, bi li taka zveza hrvatskih obrtnikov kaj pomogla pri današnjih odnošajih med Ogrsko in Hrvatsko. Poznato je, kako je ogrska vlada v kratkem času povzdignila industrijo na Ogrskem večjidel z državnimi podporami, ki presegajo milijone. Na lir vatskem ista vlada ni potrošila niti vinarja v to BVrho, prepustila je Hrvatsko samo sebi, in to je tudi razlog, da je na Hrvatskem obrt tako slabo razvit, dasi ima vse pogoje za lep razvitek. Pomanjkanje kapitala je krivo, da nima prave industrije. Delavnih sil je dovolj, narod bi si rad kruh služil doma, ali ga nima kje, pa beži trumoma v Ameriko. Država pa pri vsem tem ne misli na pomoč, ki jo potrebuje hrvatski narod. Deželna obrtna zveza bi prevzela nalogo, da se to neznosno stanje odstrani. Toda že pri osnutku menda nimajo prave vere v obstanek take zveze, ker se hočejo nasloniti na ogrsko obrtno zvezo, češ,* da jim bo ta pomagala, saj imata obe isti cilj. Ta kerak po našem mnenju ni bil najsrečneji, četudi so se osnovatolji te zveze izjavili, da se mora od ogrske strani spoštovati avtonomni položaj hrvatske obrtne deželne zveze. A to je tista neugodna stvar za Hrvata, da se Mažari nikdar in nikjer ne ozirajo na ta avtonomni položaj, nego povsodi zahtevajo, da se izbriše vsaka razlika med Hrvatsko in Ogrsko in da postane vse le mažarsko. In tako bode tudi s tem društvom, čim stopi v zvezo z ogrskim. Hrvati od tega društva ne bodo imeli nikakib posebnih koristi, dokler se ne bodo postavili na lastne noge. Politiška kriza na Saškem. Razni nemški listi se obširno pečajo z aiero preBtolonaslednice ter izvajajo iz nje velike politiške posledice za saški kraljevi dvor. Pri tej priliki si pa izmišljajo židovski ter prcteBtanški elementi naravnost goro-atasne laži o vplivu jezuitov na pre-stolonaslednico. Lažejo namreč v svet, da se je jezuitom zdela prestolonaslednica preveč liberalna ter da je v tem »svobodnejem« duhu vzgajala tudi svoje otroke, vsled česar je baje postajala nevarnost vedno večja, da s časoma »jezuitiški klerikalci« izgube na dvoru ves vpliv. Poslužili so se, tako pravi dalje ta lažnjiva storija, učitelja Girona in z njegovo pomočjo pregnali prestolonaslednieo s saškega dvora, aedaj se bodo protestanti neki radi tega maščevali nad katoliki ter preti baje še cclo velika nevarnost katoliškemu kraljevemu dvoru. No, tem kolosal-nim bedastočam ne veruje niti dunajska Židinja, ki bi gotovo raje videla na Saškem protestanško nego katoliško dinastijo. Da odpotuje G i r o n iz Genfa, dokler se vrše obravnave, je zahteval saški dvor. Tudi nadvojvoda Leopold Salvator ne sme toliko časa priti s princezinjo Lujizo v dotiko. Princezinja Lujiza se je upirala tem zahtevam, konečno se je pa udala. Giron je sedaj v Lausanne, kjer OBtane do sklepa obravnav. Princezinji Lujizi obljublja saški dvor do 50.000 mark na leto, ako se loči od Girona. Iz brzojavk. Termino-kupčija z žitom. Cesar je potrdi! sklenjeni načrt zakona o termino kupčiji z žitom. — Trgovinske pogodbe. Zunanje ministerstvo je že prejelo obvestila, naj se pripravi na pogajanja glede sklepa novih trgovjnskih pogodb z Nemčijo, Italijo, Rusijo, Švico in Belgijo. — Ogrski državni zbor je včeraj zopet pričel z delom. Sodi se, da bo posredovanjem posl. Košuta takoj v prvih dneh razgovor o nagodbi. — Nova ustava za Srbijo. Iz Belgrada se poroča z vso gotovostjo, da namerava kralj Aleksander vnovič premeniti ustavo ter je to delo poveril bivSemu ministru G i o r g i e v i č u. — Srbsko prestolonasledstvo. Srbska vlada kategorično demontira vesti o pogovoru grofa Lamsdorffa s kraljem Aleksandrom v zadevi prestolonasledstva. — Nemški poslanik v W a s h i n g-tonu baron Hollebenje dobil nenadni dopust in trdi se, da se ne povrne več na prvotno mesto, ker nemška vlada n i zadovoljna z njegovim nastopom v venezuelski Odgovor dopisniku ,81. Al ar.' iz Selc. Selca, 2. prosinca. »Slov. Narod« se je v preteklem mesecu spomnil moje malenkosti v dopisu »Iz selške doline«. To bi pa samo na sebi ne )ilo nič posebnega, ker se ni prvikrat zgodilo m morda tudi zadnjikrat ne. Posebnost )a je, da se v tem dopisu hoče znositi nad mojo osebo človek, ki si ne upa s podpisom povedati, kar mu teži srce, in se skriva za »Slov. Narod«. Z ozirom na javnost pojasnim sledeče: Dne 20. novembra pret. leta je bila seja občinskega odbora, kjer bo sklenili, da se šola razširi na tri razrede. A bivši župan gospod Fr. Šliber menda še sam ne ve, kaj se je sklenilo, ker v »Narodu« je pisano, da so sklenili, naj se šola razširi v trirazrednico. Jaz pa hranim Sliberjevo lastnoročno pismo, (i pravi, da je trirazrednica že davno dog-nana stvar, da se torej ni še le pri tej seji sklepalo o razširjenju, ampak v tej seji je sklenil občinski odbor s 16 proti 6 glasovom, ako bodo starisi zahtevali, da se bo vršil celodneven pouk v tretjem razredu. Šolski zakon se pa glasi: »V večrazrednih šolah naj bode celodneven pouk; deželno šolsko oblastvo ima pravico, da po opravičenih nasvetih okrajnih šolskih oblastev iz-e m o m a tudi sicer dovoli poldneven >ouk « Na podlagi nepoznanja šolskih postav zbrali so se v moji rojstni hiši, kjer zdaj ne prebivam, kar bi lahko ?edel tudi moj sosed gospod Sliber, možje, a ne na shod, kakor dopisnik namigava pol. oblasti, }ri katerem razgovoru sem navzočim razložil vse, ako bi bila trorazrednica, nikdar pa nisem rekel, da bodo morali hoditi v to šelo tudi otroci z Jamnika. To sem g. Šliberju že pojasnil v pismu in reke), da vedoma na tolcuje, dokler to trditev vzdržuje. Dopisnik kaže v tem dopisu svojo »veliko« ljubezen do mene kot dijaka, a kot duhovnika bi me najraje izbrisal izmed živih. Kar piše o mojem občevanju kot dijaku, povem dopisniku, da sem zahajal edino le v Sliberjevo hišo v Selcih, kamor so takrat še duhovniki včasih prišli, in zato ima lepo priliko, da vpraša v Šliberjevi hiši, ako sem kdaj kaj govoril ali Btoril, česar bi se moral Bramovati. Priča je bil večinoma gospod Šliber sam, s kom in koliko sem občeval v njegovi hiši. Sramovati se mi ni treba Šliberjeve hiše zaradi tega. Dopisnikova skrb, kam sem mogel iti po dovršenem zrelostnem izpitu, pride menda odtod, ker ga nisem vprašal za svet. Vedite pa, da mi je bila po enoletni vojaški službi pot odprta tudi drugam, ne samo v semenišče, kar pa vas prav nič ne briga. Ako sem kaj pregrešil, naznanite to oblasti, vsaj ste tega posla vajeni. Ne potrebujem nobene milosti, najmanj pa od dopisnika. O Vašem zavijanju o trorazrednici sem Vam že pojasnil, a bilo je še to odveč, ker trdite stvari, katere Vam je natvezala po občinskem slugi ženska, ki ni bila pri onem razgovoru niti navzoča. Imenujete me »po-piča«, »kaplanče>a», česar Vam pa ne morem zameriti. Tudi s takimi priimki polemike z Vami se ne ustrašim v časopisu, kamor ste ušli. aamo toliko poštenja, o katerem vedno govorite, Vam voščim za novo leto, da se podpišite s popolnim imenom v Vaših dopisih, ako se jih ne sramujete, in se nikar ne skrivajte za »Narod«. Ivan Bester. Dnevne novice. V Ljubljani. 9. januvarija. Celjska slovenska gimnazija. Zadnji »Slovenski Gospodar« je objavil glede slovenske gimnazije v Celju jako oster članek, ki utegne po vsem Slovenskem vzbuditi največjo pozornost. PiSe namreč, da so lani na zaupnem shodu v Celju sklenili slovenski zaupniki: »Iz Celja ne gremo nikdar!« Ni še minolo leto, že se čujejo glasovi, da hočejo merodajni krogi gimnazijo odstraniti iz Celja in da se je vlad. svetnik Butta izrekel za stavbišče na Gologrančevem travniku, najmanj pol ure od mesta. Tukaj, v Gaberju, ni ne primernih stanovanj, ne družin, ki bi mogle primerno nadzorovati dijake. Ti bi morali torej večinoma stanovati v mestu in bi vsak dan zgubili po dve uri časa samo b hojo v šolo. Posebno hudo bi bilo za revnejše dijake, in ti so v večini. Pa tudi profesorji bi bili nezadovoljni, ker bi poučevanje na gimnaziji v vasi izven mesta smatrali kot nezaslužcno kazen. Če strojev in orodja za 780.000 kron, posojil 150.000, podpiralo je 158 obrtniških razstav; po posredovanju trg. mmisterstva so mali obrtniki za armado oddali raznega blaga za 850.000 kron. Mac Navili dvakrat pogorel. Deželna vlada koroška je razveljavila odlok okrajnega glavarstva celovškega, katero je bilo prepovedalo sklep občinskega odbora v Skofičah, ki je imenoval gg. Podgorc, Primožič in dr. Pupovac za častne občane. Istotako je deželna vlada razveljavila odlok okrajnega glavarstva, ki je bilo ukazalo, da se mora mestno pokopališče v St. Rupertu z dnem 1. januvarija popolnoma zapreti. Mac Nevin je torej dvakrat pogorel! — Liberalna značajnost. V Sem-pasu je bila dražba užitnine. K dražbi so prišli nekateri domači možje in zastopniki tvrdke Gorup. Užitnina je ostala tvrdki Go-rup. Začetkom so domačini pridno dražili. Ko pa bo bili poklicani iz pisarne v vežo, so se od tam vrnili veselih lic in molčečih ust. Po Sempasu se javno govori, da neki učenec liberalne »Soče« je bil zadovoljen s 100 kronami, drugi z majšimi svoticami . . . Za blagor občine! — „Centralblatt" za vpise v trgovski register izha|a drugo leto na Dunaju vsak petek v založbi državne tiskarne; naročnina 4 krone. — Kakorino življenje taka smrt. Pred Božičem umrl je v Kobaridu neki Medved. Bil je nekdaj imeniten posestnik, imel je več hiš v Kobaridu, pa vse je pognal po grlu. Zadnje čase bil je mešetar, berač itd., pred vsem pa pijanček. V cerkev pa ni šel nikdar. Kakor je živel, tako je pa tudi umrl. Zvečer pil je do desete ure, kjer so ga tudi pregovarjali, naj gre vendar enkrat k spovedi — zjutraj našli so ga v brlogu mrtvega. Žganje ga je umorilo! Pri njem so našli baje polno tujih stvari, s pijanstvom si je pridobil tudi Bračjo navado. — Tašča hotela zetu preresati vrat Meseca majnika je v Hudennkotu na Spod. atajarskem spečemu gostaču Toma-liču hotel nekdo vrat prerezati v hiši v spanji, n zločinca niso mogli dobiti. A zdaj pa se orožniki istega dobili v osebi njegove tašče, katera je hotela hčerinega moža umoriti, da bi baje le ta mogla nekega mla dega fanta v zakon vzeti. Vsi trije so že pod ključem. — Koroške novioe. Utopljenca, krog 35 let Btarega, nafili so v Dravi. Ali je nesreča, ali samomor, se do sedaj ni moglo dognati. — Hlapec J. Stlsenbah«r v Silber-eggu je rešil dn<5 6. dec. 1. 1. (anta J. Belino, da ni utonil. Deželna vlada mu je priznala za to 20 K talije. — V Blatogradu se je dne 27. dec. ustrelil črevljarski pomočnik J. Haas. — Na utrakvistični šoli v Žabnicah je razpisano učiteljsko mesto do dne 31. jan. Na šoli v Bistrici v Rožu je razpisano mesto šolskega voditelja, na šoli v Hodišah uči teljsko mesto do dne 22. jan. obe mesti se zahteva znanje slovenščine. — Na Osoj-skem jezeru se je minuli teden drsal kmetski sin J. bchollander na čisto tankem ledu, dasi ga je mati svarila. Led se je udri in dasi se je tri četrt ure trudil, ni mogel priti iz vode, ker se je led vedno udiral pod njim. Potem je izginil v vodi. Ljudje so stali ob bregu, slišali njegove klice, a pomagati mu niso mogli. — V Trebnju pri Beljaku se je hotel usmrtiti učitelj Weicb. Prebodel se je z nožom, pa ne smrtno. — Prestavljena sta poštarja E Vidovič iz Radegunde v Borovlje in Jan. Ternut iz Rožeka v Limerče pri Celovcu. — Previltkarja zastrupil Danes so pripeljali orožniki v zapor ueželnega sodišča Ivana Očaka iz Zg. Senice pri Medvodah, kateri je na sumu, da je zastrupil dne 5. t. m. Martina Arharja, kateri je živel pri njem na prevžitku. — Liberalna morala. V St. Janžu na Koroškem živi oženjen kmet že več let 3 neko tujo žensko v divjem zakonu ter ima že več otrok ž njo. Prejšnjemu županstvu in gospodu žnpniku se je posrečilo po dolgem trudu, Bpraviti ta parček narazen, a sedanji liberalni občinski odbor je spravil dotična dva zopet skupaj s tem, da je podaril ženski domovinsko pravico. Seveda se je to vse zgodilo na predlog Krasnika - Ko-Siča. Kaj pravi k temu baron Mao Nevin? — Goljufica. Pretekli teden prišla je k gostiji Marjeti Mati v Čajni na Koroškem neka ženska, ki je dejala, da prihaja od njene hčere iz Smartna pri Beljaku, kateri je umrl njen štiriletni otrok Pavi; naj bi torej šla ali k pogrebu ali pa naj kaj pošlje. Mati je odgovorila, da nikakor »i more pustiti bolnega moža samega, in jd"prosila nepoznano žensko, da naj nekatere stvari nese hčeri, kar je seveda prav rada obljubila. Marjeta dala ji je obleke, kave, sladkorja v vrednosti 15 kron in še v gotovini S krone z naročilom, da naj za ta znesek prinese zdravil za moža. Pa niti hči ni dobila stvari, niti lahkoverna Marjeta zdravil. Mali Pavlek pa je prav zdrav, sploh ni bil kdaj bolan. Zvito žensko zasledujejo orožniki. — Dobavni razpis C. kr. trgovinsko ministcrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je srbsko fin. ministerstvo določilo na dan 12. januvarija 1803 od 11.—12. ure dopoludne ponudbeno licitacijo za nabavo pisarniškega materijala za leto 1903. Tozadevni uzorci so do navedenega roka vsak dan v blagajničnem oddelku finančnega miniaterstva v Belgradu na ogled. — Vojaška odredba- Začasno Be morajo vojaki izjemoma nastaniti tudi v šolskih sobah. — Nov list za orožnike je pričel izhajati v Gradcu. — Slovensko Sasnikarstvo vAme riki. Uredništvo »Mira« v Pueblu je pre vzel č. g. Ign. L. B u r g e r. — Novice ii Amerike Umrl je v vJevelandu Slovenec Josip Lenarčič, doma iz Dobrepolj. Samo štiri dni je bolehal za pljučnico. — V Federalu je umrl blovenec g. J. Č a d e ž. — Ponesreči 1 se ie v E'y, Min., v Zenitb jamah rojak Rudolf S t a 1 z i k , doma z Vinice na Dolenjskem. — V Emma tovarni v Newburgu ponesrečil je rojak Fr. Glavič. — V Cie-velandu je ponesrečil Slovencc V a v t a r. — Otvoritev hrvatske šole. Hrvati v Bennettu so slovesno otvorili svoje novo šolsko poslopje, ki je namenjeno za prvo hrvatsko šolo v Ameriki in za društveno središče pri župniji sv. Nikole v Bennettu. — Mejnarodna razstava fotografij bodo, kakor se nam z Dunaja poroča, prihodnjo pomlad v Peterburgu pod pokroviteljstvom prestolonaslednika in vel. kneza Mihaela Aleksandrovima. Razstavljene bodo raznovrstne vednostne, umetniške, industrijske, književne in druge fotografije. Oglasila sprejema do 14. t. m. glavni tajnik fotografske družbe Boris Aglajmow v Peterburgu. Fostanka št. 64. — Mesto poštnega odpravnika je razpisano pri o. Kr. poštnem uradu (III/5) v Dovjem, pol. okraj Radovljica proti pogodbi in kavciji 400 kron; letna plača 450 kron, uradni pavšal 120 kron in letni pavšal 501 kron za vzdržavo dvakratne pešne zveze na dan med poštnim uradom v Dovjem in Mojstrano, jednokratne pešne zveze med poštnim uradom in kolodvorom ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. — Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. — Predavanje v Kranju. Prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoludne bode v prostorih izobraževalnega društva „Kranj" predavanje. — Poneverjenje. Vodstvo orožniške postaje na Proseku je dobilo nalog, naj opazuje ceste in poti in naj zasleduje nekega Matjeviča, kateri je neki tvrdki na Reki po-neveril nekaj tisočev kron. In res se je vodstvu žandarmerije posrečilo včeraj, da je Matjeviča aretiralo na postaji v Miramaru, ko se je z zadnjim vlakom vozil v Trst. — Matjeviča so priveli v tržaške zapore. 40.000 kron znaša glavni dobitek Dunajske loterije umetno-obrt-nijskega društva. Žrebanje bo nepreklicno dne 15. januvarija 19 0 3. ' Ljubljanske novice. Ljubljanski občinski svet bo imel v torek 13. januvarja ob 5. uri popoludne sejo, v kateri se bodo rešile točke, ki v zadnji seji še niso bile rešene. Predavanje prof. Šercla. V sredo je pre daval v »Ruskem kružku« vseučil. profesor v pok. in ruski državni svetnik g. dr. Šerol jako zanimivo o iskanju zlatih žil in pridobivanju zlata v bibiriji, o življenju, trudu in uspehu zlatokopov. Pojasnil je interesantni početek in izdajo rusko-kitajske slovnice pred 200 leti, ki se je na podlagi daljših poganjanj ruskih slovničarjev s kitajskimi mandarini sklenila. Razkazal je jako spretno in podučljivo tudi drugi občevalni jezik, to je »nemi« ali figuralno izražanje medsebojnega občevanja in tolmačenja tamošnjih ruskih in kitajskih žiteljev. Interesantnega in vseskozi poučnega ter kratkočasnega predavanja se je udeležilo precejšnje število odličnih poslušalcev in mej njimi smo opazili tudi g. dvornega svetnika prof. dr. Greg. Kreka itd., vendar bi lahko še bolj napolnjena bila mala dvorana »Mestnega doma«. Gosp. prof. dr. ŠercI je obljubil svoja predavanja nadaljevati in opozarjamo na taisto, ki bode zopet od prihodnje srede teden. Gospodu predavatelju pa iskrena hvala za krasno predavanje v ruskem jeziku I Napad na igralko slov. gledališča gdč. Kreisovo. Priljubljena igralka bIov. gledališča bi bila včeraj skoro postala žrtev surovega napada. Včeraj dopoludne je gdč. Kreisova šla od skušnje iz slov. gledališča ter je krenila pred obedom na cesto pod Rožnikom pri strelišču. V rokah je imela ulogo iz igre »Anatolov dvojnik«, katero se je učila. Pri strelišču srečala je nekega golorokega kmečkega fanta, opravljenega v rudečo jopico. Fant je skočil k gdč. Kreisovi ter jo vrgel na tla. Zahteval je od nje, naj mu da vse, kar ima. Gospodična mu je izročila denar in tudi uhane ji je napadalec vzel. Napadaleo je bil surovo predrzen, a gospodična so ga je krepko branila. V tem hipu se je pri-bližal po cesti voz Voznik je od daleč videl, kaj se godi in je pričel pokati z bičem. Napadalec je zbežal. Gdč. Kreisova je obležala na oosti. Voznik jo je peljal seboj v Koseze, kjer so jo pri nekem kmetu osna-žili. Imela je polno blata v laseh in po ob leki. Sedaj leži gdč. doma. Po glavi je razbita. Danes skoro gotovo ne bo mogla nastopiti, za to se čuje, da predstava » A n a -tolovega dvojnika« danes o d -pade in se uprizori opera. — Drugo poročilo se glasi: Napadalec je okoli 25 let star, srednje velikosti, s črnimi brkami in kotleti in je gdč. Kreisovo zgrabil za roki, hotač jo podreti na tla. Gdčna postavila se je v bran in se je precej časa ru-vala z napadalcem, predno se je temu posrečilo, da jo je spravil na tJa, a tudi na tleh se je gospodična Kreisova junaško bra- I nila tako, da jej napadaleo ni mogel ničesar storiti. Branila so je tako krepko, da je na padaloa tudi ranila in mu raztrgala srajco. Vendar bi bil napadalec končno le premagal gospodično, a k sreči se je pripeljal po cesti kmetifl, katerega se je napadalec preplašil. Spustil je gospod.čno iz rok, pa jej dejal, da mu mora dati denar, in ko je napadaleo I dobil denar, je zbežal v gozd. Imel je na sebi črno obleko brez suknje in rudečo Jitgor srajco. Moj ruvanjem z napadalcem je bila tudi gdčna Kreisova na obrazu poškodovana in je zgubila eden uhan, mogoče je pa tudi, da ga jej je napadalec vzel. Kmetič, ki je pripeljal po cesti in katerega se je napadalec zbal, je dobil gdč. Kreisovo vso prestrašeno na cesti, jo naložil na voz in jo peljal seboj do Kosez, kjer jo je pustil Dri neki hiši. Tukaj Bi je gdč. Kreisova osna-žila obleko in se potem podala peš v mesto v svoje stanovanje. Orožnikom se je posrečilo dobiti napadalca v pest. Isti je Anton Žagar, star 26 let, delavec iz Medna. Tat v gozdu. Posestnik Josip Pust v Ilradeckega vasi Št. 12 je zasačil včeraj delavca Leopolda Porenta v svojem gozdu na Golovcu, ko mu je posekal brezovo drevo. Pustu je bilo v kratkem času iz gozda posekanih in ukradenih okoli 50 dreves. Pes napadalec. Včeraj popoludne je na sv. Petra cesti Bončarjev pes napadel šolsko učenko Albino Potočnik, ko je nesla domov meso. Pes jo je podrl na tla in stal pri njej ter vohal, dokler niso prišli ljudje in psa zapodili. Deklica se je hudo prestrašila, druzega se jej ni zgodilo. Dezertiral je danes dopoludne Janez Strajhar. 36 let star, doma iz Spitaliča. Bil je v Ameriki in je moral iti eedaj, ko se je vrnil, k vojakom, čakala ga je tudi kazen, ker ni prišel na nabor. Te kazni se je menda zbal in je danes, ko bo ga hoteli utakniti v zapor, pobegnil. Shodi Socialni demokrati sklicujejo za nedeljo štiri Bhode v Ljubljani in enega na Glincah. Dnevni red ahodov je: Vladne obljube in organizirano delavstvo. Zgubljene stvari. Na Poljanski cesti je bila zgubljena denarnica s 80 kronami. — V Kolodvorskih ulicah je bila zgubljena sre-berna zapestnica. — Pek F. F. iz Mengša je zgubil v mestu 20 kron. Ples natakarjev je včeraj privabil mnogo občinstva, ki se je dobro zabavalo ob prijetni prireditvi. Ljubljanska podružnica dunajskega društva natakarjev je tudi to pot pokazala, da lepo napreduje Edino gg. gostilničarji so se vabilu odzvali v premalem številu, kar je obžalovati. Kravo povozil je danes zjutraj mej Trebnjem in Radečami osebni vlak, ki prihaja po eedmi uri v Ljubljano. Vsled tega Bta dva vozova skočila s tira. Nesreče ni bilo nobene, pač pa je imel vlak dlje časa zamudo. Mej vajenci Mesarski vajenec Fr. Logar vstrelil je dne 6. t. m. z Marčanovega vrta Pred konjušnico št. 2, s Floubert-pištolico na mimo idečega sodarskega vajenca Filipa Bernota, stanujočega v Kolezijskih ulicah št. 18 in ga zadel v brado in desno lice. Društvena godba priredi koncert jutri v soboto dne 10. t. m. v »Narodni kavarni«. Začetek ob 9. uri zvečer, vstop prost. — V nedeljo dne 11. t. m. priredi drufttv. godba koncert v Hafnerjevi restavraciji. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 40 h. Predavanje v planinskem društvu- Jutri ob 8. uri zvečer priredi „Slov. plan. društvo** predavanje v ^Narodnem Domu". Predaval bo g. prof. Iv. Macher o ledenikih. Potovanje po Solnograškem je tekoči teden na vrsti v mejnarodni panorami. Vidijo se zanimive slike Solnograda, znameni-tejih krajev Berchteagadna, Gorna in Ram-sau-a. Posebno zanimivo pa je kraljevo jezero z okolico ter Watzmannovo pogorje. Naravnost krasne so razne gorske scenerije. •— V nedeljo se prične potovanje po glavnem mestu pruske pokrajine Hessen Nassav-ske, K a s s e 1 u , čegar znamenitosti so v 15 slikah ; dalje se pokažejo v mnogih slikah izredne zanimivosti gradov Wilhelmstal in \Vilhelmshohe. — V naslednjem tednu pride na vrsto znamenito ameriško mesto B u f l a 1 o v državi nevjorški. Na včerajšnji mesečni semenj je bilo prignanih 981 konj in volov, 291 krav in 84 telet. Skupaj 135(5 glav. Kupčija je bila nenavadno živahna. Došlo je mnogo ptujih kupcev. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani ^Leopold Hilsner, znani židovski morilec krščanske deklice v Polni, da tudi v zaporu še opraviti oblastim. V jetnišnioi Pankrao je na hodniku zagrabil križ na steni in treščil ob tla ter ga poškodoval. Sedaj je Hilsner radi tega v preiskavi. — Stavka stavcev. V Rimu stavkajo stavci »Os-servatore romano«. — Sest nezakonskih otrok je umoril kmet Mosbrugger na Badenskem. Zločinec in njegova prilež-niča sta že zaprta. — Stavka zdravnikov. V Geri stavkaio zdravniki bolniške blagajne, ker je načelnik odpustil nekega nepriljubljenega zdravnika. — Uniforma za vojake-pijance. Francoska vojna uprava namerava uvesti za vojake, ki jih bodo trikrat zasačili v pijanosti, posebno uniformo. Upamo, da bo veljala nova postava tudi za višje vojaške krope. — S i • len sneg je v L,hiavenni. Žice brzojava in elektrike bo pretrgane. Sneg je dva metra visok. — Gospa Humbertova izjavlja, da Crawfordovi žive in da se bo tudi njihova dedščma dobila. — Velika defravdacija. Iz Londona se poroča, da je ušel tajnik Singal-podjetja in je vzel seboj 72.000 funtov sterlingov denarja raznih strank in 28.000 funtov društvenega imetja. Novoiiumljeni plug. Dr. Gatling izumitelj neke vrste strelnega orožja, katero tudi njegovo ime nosi, poskušal je tudi z vspehom napraviti automobilni plug, kateri bode, kot Atlanta Journal poroča, radost poljedelcev. Nova izumitev izpodrinila je zopet v enem kraju konja. Eden mož s tako-zvanim automobil-plugom zamore sam v enem dnevu toliko preorati, kot bi po starem načinu 15 mož in 30 konj storiti zamoglo. Za premikanje motorja vporabljal se bo gazolin. Stroj bode zadostno močan, da bo vlekel plug, ki bo rezal 12 palcev globoke brazde, z več rezili naenkrat. Z novoizumljenim plugom preorati bo mogel en mož po 30 do 35 oral zemlje na dan. V spanju okradena svojih las. Zelo predrzen čin barbarizma dogodil se je v Norwalku v stanovanju gospe Eme Sleeper, katera je imela najkrasncjše lase daleč na okoli. V spečem položaju bila je s kloro-formom omamljena ter potem do čista ostrižena. Osebe, ki so lopovstvo izvršile, niso prišle z namenom, kaj vkrasti. Zločinci so imeli na razpolago denarja in zlatnine, ali niso se ničesar dotaknili. Amerikanska kurja jajca Iz Amerike se poroča: V Enfield Wash. zvalilo se je iz enega jajca dvoje piščet, katerih eno je belo in drugo črne barve. Piščeta oba živita in lepo raseta kot druga posamezna piščeta. Koliko židovski kapitalisti žrtvujejo za svoje časopisje. Pri neki sod-nijski obravnavi, ki se je vršila nedavno na Dunaju, je prišlo v javnost, da je za dnevnik »Die Zeit« dal tovarnar stekla Riedel 600.000 kron. David vitez Gutmann 200.000 kron, Salo Chon 60.000 kron. Salo Cbonu je dejal veliki rabinec dr. Giidemann, da je v interesu židovstva, ako »Zeit« izhaja vsak dan in bogati žid je takoj posegel v žep ter daroval ogromno svoto. In katoliki? Ti hočejo, da bi dobivali svoje časopise skoro zastonj Učimo se od Židov žrtvovanja in agitacije za časopisje ! Društva. (»Glasbena Matica«.) Izredna skušnja za moški zbor je v soboto ob pol 8 uri za koncert, ki bo dne 18. januv. Želeti je, da se udeleže skušnje vsi gospodje pevci polnoštevilno, ker je le še malo časa do koncerta. Nadaljnja redna skušnja je v ponedeljek ob 8 uri. Darovi. Poslani našemu uredništva. Za dr. Lampetov spomenik: G. kanonik J. Sajovic 10 K. L a Ciril Metodovo družbo: Pri veaelici izobraževalnega društva v bmart-nem pri Kranju nabrala gdč. Mici Bajželj in g. L. Tepina 8 K. — G. V. Paulus, kapelan v Smartnem pri Kranju, 4 K. — Moborjani na Južici 5 K. Bog plačaj! Telefonska in brzojavne poročile. Dunaj, 9. jan. »Neues Wiener Journal" javlja iz Budimpešte, da bodo spravna posvetovanja mej Oehi in Nemoi imela ugoden vsp^h, ker se posebno prestolonaslednik Frau Ferdi- n and trudi, da bi se dosegla sprava mej Nemci in Cebi. O božičnih praznikih je imel prestolonaslednik v svojem gradu Konopišt v gostih odlične češke politike, s katerimi je imel važne pogovore. Ob neki drugi priliki se je izrazil prestolonaslednik, da ima n a-1 o g o, končno enkrat napraviti red v Avstriji. Te dni je govoril prestolonaslednik z uplivnimi voditelji čeških Nemcev. Dunaj, 9. jan. Izšel je dvorni koledar, ki se na zadnje dogodke koliko ozira, da nadvojvoda Leopold ni več naveden mej člani cesarske hiše, niti mej vitezi zlatega runa. Princezinja Lujiza ima v koledarju še vse svoje naslove. Dunaj, 9. jan. 13olezen namestnega škofa S o h n e i d e r j a je vedno nevarnejša. Danes so škofa na njegovo željo prevideli s sv. zakramenti za umirajoče. Maribor, 9. jan. Po noči v Kočah velik požar. Več poslopij pogorelo. Štiri požarne brambe so naporno delovale. Budimpešta, jan. Mažarski listi poročajo z Dunaja, da cesar več dnij ne bo zapustil svojega stanovanja. Že pri dvornem plesu se je opazilo, da je jako slab. Uradno se pa razglaša, da cesar ni bolan, Budimpešta, 9. jan. Uinisterski predsednik S z e 1 1 bo po končanih na-godbenih obravnavah povišan v gro-fovski stan. Budimpešta, 9. jan. Na interpelacijo poslanca Košuta je v današnji seji ogrske drž. zbornice odgovoril mi-nisterski predsednik S z e 11 , da prej ne bo na Ogrskem uzakonjena nagodba, dokler Ogrska ne dobi garancjje, da tudi v Avstriji nagodba dobi zakonito veljavo, to je da se parlamentarno reši. LVOT, 9. jan. (C. B.) V petrolej-skih jamah v Boryslawu je sinoči vnovič nastal ogenj, ki se je nepopisno naglo razširil ter vpepelil 27 rovov. Ognia še sedaj niso mogli udušiti. Draždane, 9. janavarija. Zdravje kraljevo se vedno boljša. Kralj je včeraj že pisal pri pisalni mizi. Barcelona, 9. jan. Policija je zasledila dve bombi pred gledališčem, v katerem bi se imela vršiti svečanostna predstava na čast argentinskemu predsedniku, ki je pa takoj, ko je zvedel za nameravani napad, zapustil Barcelono. Carigrad, 9. jan. Nemški prestolonaslednik na poti iz Petrograda obišče sultana. Po sklepu lista. Slovensko gledaliiie. Danes se igra »Anatolov dvojnik.« Mesto gdč. Kreisove igra gospa Danilova. Meteorologlčno poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m,.srednji zračni tlak 746-0 mm Cul opazovanji. Stanju baronu1 trn. v min. Tempo« rut ur. . 1"» Cul siju Y«tiov i. Nebo S 2 g ii«i. o. „ o-o Sf 9. EveC. i t i 7 4 i al. jug J oblačno ft| 7. zjutr. i 738 (Tj « 0 I sr. jzah. i del. obl. |2. popol-l 737'G I 8'4 | sr. zab | oblačno Srednja včerajšnja temperatura 8-2*, normale —2'7\ MllUMSit* lM»!'2A dne 9. januvarija Skupni državni dolg v notah.....100-85 Skupni državni dolg v srebru.....100-7J Avstrijska zlata renta 4% .....120 95 Avstrijska kronska renta 4%..........100 60 Ogerska zlata renta 4% ......3 20 65 Ogerska kronska renta 4 % .....f8 76 Avstio-ogerske bančne del.niče 600 gld. . 15,50 Kreditne delnice, 160 gld.......6811-50 London vista...........239 40 Nemškijdrž. bankovci za ICO m.nem. drž. velj. 117 05 20 mark ... 23-40 20 frankov (napoleondor) .... 1905 Italijanski bankovci... *..........95 25 C. kr. cekini . ... 11'30 Zahvala. Notranji čut hvaležnosti me sili zapisati v imenu sobratov najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom in do-brotnicam. ki so sodelovali za božično veselico, katera je prinesla v zavod lepo, nepričakovano svoto 1400 kron. Pred vsem izrekam najtoplejšo zahvalo presvetlemu knezoškolu Antonu Honaventuri, ki to nas počastili s svojim visokim obiskom in se kot ljubeznjivi oče veselili med svojimi sinovi. Izročili so nam dar v znesku 300 kron. Iskrena zahvala ekscelenci baronu Heinu, deželnemu predsedniku in njegovi visoko-rodni soprogi eksceleoci baronici Hein, ki sta v svoji naklonjenosti počastila našo veselii-o in prinesla v dar hranilno knjižico 400 kron in Se opebuo nakupila na Dunaju mnogo prav primernih otroških iger za naSe ljube gojence. Za temi visokimi gosti ae moram najprej zahvaliti blsgorodnim damam : gospema Kos in Wech-tiseh in gospici M. Belič. Dasi žele te ljubezni polne dame zakriti svoja imena, vendar si vzamen prostost, da razglasim njih imena, želeč, da bi se našlo mnogo drugih, katere bi njih posnemale. Med onimi, katerim se Se toplo zahvaljujem, so Se zlasti: grolica Auersperg, grof Pace, g. Jos. Meden, gospa pl. Radics, golaiiini dne 7. prosinca 1903. LPoPtimRUHj1 Trikrat odlikovan s srebrno svetinjo. Prečast. duhovSčini, cerkvenim predstojništvom ter občinstvu priporočam zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče T£«r K 4-90 S ) m J . j? c y / Za pristnost sveč te vrste jamčim s svoto 2000 K. Voščene zvitke, sveče za pogrebe, stenje in stekla za večno luč po jako nizki ceni. Kadilo lacrlmae I a ... Kg po K 2 40 Kadilo lacrlmae Ha ... „ „ „ 2.— Kadilo granls........ „ „ 1.20 Za obilna naročila se toplo priporočam Z velespoStovanjem 1358 8 Naročila nad 20 K pošiljam prosto stroškov. J. Kopač, svečar Gorica, Ulica sv. Antona 7. Naročila nad 20 K pošiljam prosto stroškov. ] dobite z rabo Nailepšo luč tržaškega „Kaiser-Kronen" kristalnega olja 9 ■ (varnostni petrolej) prednosti: absolutno bel plamen, gori brez duha in je nevnetljiv. V izvirnih posodah konvah po 15 kg kilogram 56 vin. Zastave za posodo se ne zahteva. Naročila na deželo se izvrše v zabojih z dvema posodama franko zaboj. O« dreboe liter 48 uio- 1406 7 Zaloga za Kranjsko pri miH. KASTNER-ju, ljubljana. jg f Nakup ln prodaja tJCk vsakovrstnih driavnlh papirjev, »rečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naroAll na boril. 99 Menjaricna delniška družba M K B C U K" l.,Wollzeile10 in 13, Dunal. f., Strcibeloassa 2. iidajateljiln odfOTorni^ursdaik; Dr. Igsaoll.ZitsIk. -—. pojasnila "4BQ v vseh gospodarskih in finančnih stvarofc, potem o kursnih vrednostih vseh ipekolaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie moBoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloftenlh 1 8 glavnlo. 134 147 Tisk aKatoliške Tiskarn«" v Ljubljani.