Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ n II II 2 „ 15 „ „ ii II 3
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno »manjša.
Rokopisi
«e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništro (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. it
16
Političen list za slovensKi narod.
Po poiti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. . 5 — ..
na četrt leta	. . 2 „ 60 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 za pol leta . . + ,, za četrt leta . . 2 „ V Ljubljani na dom velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolne«^«®:
hiš. št. 284. Izhaja pu trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
{jastitim svojim naročnikom.
Zadnje številke »e je bila zopet naša vrla policija spomnila in jo zasegla, ker ji je bil vvoden članek, v kterem smo govorili o odstavljenji in premeščenji g. Pajka, na moč všeč. Zadižaj članka se ni nikomur drugemu spodtakljiv zdel, kakor policiji ali vladi; iz tega pa sklepamo, da vlada ne pusti druzega pisati o sebi in c. k. uradnijah, nego hvalo; hvale ji pa ne moremo peti, toraj bomo rajse molčali. — Ker je bil list zasežen še le opoldne, nismo mogli izdati .popravljenega' natisa, zato smo danes pridjali prilogo, da svoje naročnike nekoliko odskodujemo za zgubo, ktero trpč — ne po naši krivdi.
Vredništvo.
0 volitvi velikega posestva kranjskega
Ko je baron Apfaltrern svete jeze, da ni postal deželni predsednik kranjski, pisa' predsedništvu državnega zbora, da se odpove političnemu delovanju in se bo rajše pečal z odgojevanjem svojih otrok, je skoro vsak mislil, da gaje resnična volja držati se tega, kar je pisal. Toda čez noč jel se je gosp. baron kesati zarad nagle jeze in že mu je žal, daje popustil sedež v državni zbornici, že se mu toži po Dunaji, kajti slišali smo, da razpošilja vabila volilcem velikega posestva, ki jih skli-
Kratka zgodovina orgelj.
Kakor so potrebovale vse iznajdbe človeškega duba krajšega ali daljšega časa, da so se popolnoma razvile, ravno tako so tudi stoletja potekla, preden je orgljarstvo po mnogih srečnih in nesrečnih poskušnjah dospelo do one stopinje popolnosti, na kteri ga nahajamo dandanes.
Kdaj so orgije iznašli, zgodovina ne ve nič trdnega, toraj bi bila tudi vsakoršna misel o tej stvari le nedoločna in dvomljiva. Najverjetneje pa je začetek „orgljam" iskati v tako zvanih „mcšnicah", množici daljših in krajših piščalek, ktere so nataknjene v dude (Dudelsack). Dude je jako star inštrument, kterega so znali že Grki in llebrejci.
Vsakako pa prve orgije niso imele več, ko en sam register in so bile lahko prenesljive od enega kraja na druzega, zarad tega so jih tudi imenovali „Portativ" (od latinske besede
c njej o k posvetovalnemu shodu zarad volitve v državni zbor; brez dvoma pričakuje ta ve-.iko-posestniški prvak, da bo pri tem shodu gosp. baron K. Wurzbach prosil ga, naj se v novič „žrtvuje" za domovino in blagor velikega posestva, baron Apfaltrern bo „sicer nerad, a vendar" sprejel kandidaturo in ker ima bogati baron \Vurzbach med veliko-posestniki jih mnogo, ki so bolj ali manj odvisni od njega, misli baron Apfaltrern, da bo gotovo zopet poslan na Dunaj in v kranjski dež. zbor.
Tako računi baron Apfaltrern, mi pa o veliko posestnikih vendar bolje mislimo, kakor on. Mi namreč mislimo, da se veliko-posest-niki ne bodo dali rabiti za mameluke teh dveh veliko-posestniških prvakov, ne za same gla= sovalne mašine. ki bi ne imele svojega mnenja in ga ne izrazile, ampak dajale od sebe le tisti glas, ki ga prvaka želita. Če je kje kak stan samostalen, neodvisen in omikan, mora biti in je tudi gotovo stan veliko-posestnikov in ker je to, — vsaj mislimo da je, — bi pač ne smeli biti volilci tega stanu marijonete, ktere bi imela dva prvaka „na špagi".
Menda tudi med veliko-posestniki nekteri že sprevidijo, da je bil odstop barona Apfal-trerna le komedija, namenjena pomagati Apfal-trernu do veče slave, veče važnosti in morda večega vpliva v viših krogih, da bi potem prej postal, kar bi bil na vso moč rad, namreč kak deželni predsednik ali celo
minister.
Ne verjamemo pa, da bi se naši veliko-posestniki dali temu pivaku rabiti za sebične namene. Čas bi bilo, da bi se odtrgali od te „služnosti" po srednjem veku dišeče, se zbrali in posvetovali med seboj ter iskali kan
portare = nesti >. Veče orgije, ktere so stale zmerom na enem mestu, imenovali so pa „Po-zitiv" (od ponere = staviti). S temi instrumenti pa se je moglo izvabiti, se ve, le malo tonov (glasov), zarad česar se tudi ni na-nje igralo, kakor dandanes, ampak služile so samo v to, da se je z njihovo pomočjo glas dajal pevcem.
Na Nemško so vpeljali orgije še le 1. 756. Pipin, oče Karola Velikega, jih je bil dobil iz Konštantinopola od cesarja Konštantina. Sto-prv v dvauajstem in trinajstem stoletji začeli so vpeljavati bolj splošnjo orgije v cerkve.
Zarad zboljšanja orgelj so si Nemci posebno čast pridobili. Znano je, da je Nemec bil, ki je na ukaz benečanskega patncija Torcella, leta 1312, izdelal cerkvene orgije; Nemec Bernhard iznašel je v Benedkah leta 1470 pedal, neki drugi pa vlačni sapnik (Schleiflade). Gotovo je tudi, da so Nemci bili, ki so od 12. do 15. stoletja početkoma le malo glasov imajoče orgije polagoma na tri in več oktav zboljšali ter iznašli zmirom več registrov.
Da zadobi čitatelj vsaj majhen pojem,
didata, ki bi svojega sedeža v državnem zboru ne rabil za posebne namene, marveč pospeševanje blagra volilcev, blagra dežele. Čas bi bilo tudi že, da bi se veliko-posestniki približali narodu, ljudstvu, med kteriin jim je živeti, da bi, nastopila med tema stanovoma, ki sta si po opravilih in poklicu najbližja, — mesto plašnosti in nezaupnosti — prijaznost, zaupanje, srčnost. To se najlože zgodi, ako store veliko-posestniki prvi korak, kajti ljudstvo jim poda roko, da le oni pokažejo količkaj volje. Najlože se pa približajo narodu, ako popuste sedanji eksklusivni princip, čegar zastopnik je baron Apfaltrern, se odpovedo temu mogočnjaku in narede med sabo kompromis, vsled kterega prepuste narodni stranki, ki ima med njimi gotovo lepo število volilcev, vsaj nekaj sedežev v deželnem in enega v državnem zboru.
Prepričani naj bodo, da bi jih ta čin priljubljene storil narodu, v čegar sredi žive; bil bi pa tudi patrijotičen čin, s kterim bi še vrh tega pokazali, da nočejo biti ljudstvu tujci, ampak prijatelji, sosedje; med ljudstvom in njimi bi potem nastale prijazne razmere in to bi bilo v prid obema.
Naj te naše besede prevdarjajo vsi naši veliko - posestniki in sprevideli bodo, da izvirajo ne iz sebičnih, — ampak dobrih namenov.
Njili Veličanstvo v Pragi.
Mali Šmaren je velik praznik za ves katoliški svet. A Čehom ni bil še nikdar tako slovesen in vesel dan, kakor letos, pač nikdar niso imeli
kako nepopolne so bile orgije še v štirnajstem stoletji, naj povem še to-le: Najstarše v Nemčiji znane orgije napravljene so bile 1. 1361 v Halberstadtu. Imele so 22 klavesev, l4dia-tonskih in 8 kromatiških in 1 pedal.
Neke orgije v \Vinchestru na Angležkem so imele neki za 700 piščalek 26 mehov (Blas-biilge), h Čemur je trebalo 70 močnih mož, da so te mehe vlekli. Pri teh nepopolnih orgijah bile so posamezne taste 5-7 palcev široke in moralo se je na take taste tolči s pestjo; od tod tudi pride, da se pri Nemcih še danes sliši n. pr.: er kann gut die Orgel schla-
gen i. t. d.
Za Karola V. se je orgljarstvo jako povzdignilo, krasno se je ono v zadnjih stoletjih tudi razvijalo posebno na Nemškem, v Italiji in Angliji.
Vpeljale so se orgije splošno v cerkve, deloma zato, ker so (neobhodno) potrebne za spremljanje in podporo koralnega petja, deloma pa tudi zato, ker orgljini polni glas budi pobožnost v srcih poslušalcev, pa so orgije tudi cerkvi v kinč. Na VVurtemberškem uialo-kako cerkev nahajaš, kjer bi orgelj ne imeli.
med sabo tako vzvišenega gosta, kakor ga imajo letos in sicer včeraj in danes. Kako navdušeno jim bijejo srca, kako gromoviti slava-klici se razlegajo po vsih ulicah praških tistemu, od kterega pričakuje narod češki svoj blagor, svojo rešitev! In zakaj bi ne pričakoval tega od svojega kralja, zakaj bi ne stavil vse svoje nade va-nj! Saj mu je skazal vseskozi in v kakoršnih koli razmerah udanost svojo. Če tudi je v opoziciji zoper vlado in njeno stranko in bo, dokler ne pride do svojih pravic, •— do vladarja, kralja svojega, ima vedno isto ljubezen in udanost do zadnje kapljice krvi, to je pokazal leta 1866, ko je v zlati Pragi današnji dan bil poveljnik general pruski Vogl žl. Falkenstein in so se svetile pruske jeklenke po ulicah, koso Duuajčanji godrnjali, in je bila armada razkropljena. Gotovo se vzvišeni vladar, vozeč se po okinčanih praških ulicah skoz slavoloke, spominja istega žalostnega časa, ko ga je mogla le še udanost narodov tolažiti, gotovo se mu milo dela pri tem spominu in nadjati se je, da adresa naroda češkega, v kterih ga ta narod vdano prosi, da bi zopet nastopil pot do sporazumljenja, začeto v kraljevem spisu od 12. septbr. 1871, bodo donele na milostljiva ušesa, da ne bodo preslišane ali zavržene.
Zato se pa v vsi Avstriji danes nihče bolj ne trese, današnjega dneva nihče bolj ne boji, kakor ravno tista stranka, ki se je vrinila med vladarja in njemu vdane narode slovanske, namreč veliko-nemški ustavoverci in prusaki. Dobro čutijo, da njihova krivična stvar visi zdaj le na enem lasu, kterega utegne veter na Češkem pretrgati. Močno se je prej že govorilo, da bo morda cesar v Pragi celo odpu-stilne dekrete sedanjemu ministerstvu podpisal, česar se pa ne nadjamo preveč. Na vsak način pa je potovanje cesarjevo v Prag kolikor toliko nevarno prusakom in dunajskim centrali-stom, ki so češki narod Nj. Veličanstvu vedno le črnili in podirali vse poskuse sprave ž njim. Slovesni sprejem in navdušenost Čehov bo gotovo naredila na Nj. Veličanstvo vgoden vtisek, in tega ravno se boji centralistična stranka, ktere moč bi bila ob tla, ako se dovrši sprava s čehi.
Mi Slovenci se nadjamo, da bo dan, od kterega so Čehi se toliko nadjali, tudi za našo osodo pomenljiv; Bog daj, da bi ne minul tako, kakor nam je minulo že mnogo dni, od kterih smo kaj dobrega pričakovali.	___
Od največih orgelj na \Viirtemberškemi naj imenujem le orgije v Weingartenu s 110 bistvenimi registri, in orgije v Stiftkirchi v Stuttgartu, ktere so bile izdelane prav za prav v cerkvi Zwiefaltski in so štele 64 registrov. Oboje te orgije imajo 4 manuale in prve eno, druge dve pedalni klaviaturi.
Prve je izdelal orgljar Gabler iz Ravens-burga leta 1736-1750. Kdo je druge izdelal, se ne da z določnostjo povedati. L. 1841—1845 jih je prestavil orgljar Eberh. Fried. Walcker iz Ludwigsburga na sedanje mesto ter jih tudi s cela predelal. Omenjeni mojster je izdelal tudi leta 1847 v cerkvi sv. Kilijana v Ilail-bronu orgije s 3 manuali in 50 registri.
Razun omenjenih orgelj nahajamo v Wttr-tembergu še drugih orgelj, ki pa so, da-si manjše, vendar še boljše od naštetih.
Med vajveče orgije evropske štejejo se orgije v Ilarlemu na Holandskem, ktere so veljale 200.000 tolarjev. Te orgije imajo 60 registrov in 12 mehov; izdelal jih je Kristijan Muller leta 1738. Znamenite so tudi Walcker-jeve orgije v cerkvi sv. Pavla v Frankfurtu ob Menu s 74 registri, tremi manuali in dvema
Tresk med katehete Ijiibljmske gimnazije.
Nedavuo je „Slovcnec" povedal, da je treščilo med profesorje v Gorici; naj pove sedaj, da je grmelo tudi v Ljubljani in treskalo med katehete in sicer gimnazijske. In kdo je tisti gromovni Perun, tisti Jupiter? Mar spet Stremajer, ali Vidmar, mar Vrečko ali kteri drug hudi nadzirovatelj? Kaj še! — Groniel in tu treskal je med nje le profesor Anton Heinrich Ljubodolski (von Liebenthal in Mabren.)
Dokaj časa že — od 1. 1859 — redovno učita na ljubljanski gimnaziji veroznanstvo dr. J. G o g a 1 a in J. Maru, in v paralelkah za g. F. Zupanom podučuje od 1. 1868 g. J. Gnezda. Kdor te gospode le nekoliko pozna po njihovih zmožnostih in osebnostih, \6 tudi, koliko se jim sme zaupati in da v tem oziru ni v preslabih rokah verno poduče-vanje in nravno vzrejevanje naše mladine v srednjih šolah gimnazijskih.
Da v dobi sedanji, kedar se vse — nekaj vedoma nekaj nevedoma — sili v novo poganstvo, služba učenika edinoprave vere ter služabnika edino zveličavne cerkve ni kaj lahka in prijetna služba, čuti brez dvombe vsak. Kdor pa ve, kako se godi po sedanjih viših in srednjih šolah sploh, kake misli se vdihujejo in kaki nazori vcepujejo sem ter tje mladini, kdor je prebiral, kar je bilo nekterikrat že po nemških in slovenskih listih brati tudi o naših šolah, posebej o realki ali gimnaziji; veroznanskemu učitelju nikakor ne zavida službe njegove dobro vedd, da le malo po malem in trudoma pozidati mora, kar se po drugih mu razrušilo je naglo ter lahkotna.
Hudo si vest obtežuje učitelj, kteri o veri ali cerkvi lahkomiselni mladini govori nepremišljeno ali celo zlovoljuo; kaj še le kteri pisari brezpametno ali zlobno, kajti — litera seripta manet. V tem oziru bilo je jako sumljivo, da sta pred nekaj časom kakor zmenjena ali na povelje v veroznanstvu v srednjih šolah in pripravnicah oglasila se junaka dva, eden v „Tagespošti" št. 115—117 ter potem v „Tag-blattu" št. 116-120; „Der Religionsun-terricht an unseren M i 11 el schul en"; eden pa v„Laib. Schulzeituug" št. 11—12: „Re-ligionslehre und Natunvissenschaft". Poslednji je v „Siovencu" skupil, česar je iskal. Tudi o prvem je „SIovenec" že popraševal,
pedalnima klaviaturama in pa orgije v Saint-Denisu pri Parisu s 70 registri, 4 manuali in enim pedalom. Poslednje pak imajo skoro preveč spremenov z jezički (Zungenregister). Francozi posebno slove kot dobri izdelovalci takih spremenov z jezički. Silbermann, eden najslavniših orglarjev, si je z izdelovanjem orgelj, posebno v Draždanih in v tako zvani „novi cerkvi" v Štrasburgu večno ime zadobil.
V prav istem času (1730-1780), s Silber-inanom in Gablerjem, živel je tudi iznajdljivi Ilansdorfer iz Tiibingena, čegar zadnje delo (orgije izd. 1. 175 4) se nahaja v glavni cerkvi v Esslingenu. Če tudi imajo te orgije le 24 registrov, 2 manuala in 1 pedal, pojo vendar tako glasno, da jih je v precej veliki cerkvi ipak dosti. Te orgije imajo tudi eno skakalo (Springlade).
Od napredka sedanjega časa v mehaniških umetnostih in od večega prizadevanja za po-vzdigo muzikaličnega dela službe božje se lahko pričakuje, da dospe orgljarstvo še do višje stopinje.	R K.
ima-li profesor glasoviti Anton Ileinrich res lastne šolske praznike zato, da praži o njih v „Tag^spošti" verouk gimnazijski, posnema po svoji ponvi v ,,Tagblatt" smetano ter praska v njem veroučitelje? Pozneje je „Vaterland" povedal, daje prof. Heinrich spisal one sestavke v ta namen, da na višem mestu vzbudi pozornost in pomaga sam sebi — toraj iz sebičnosti! — na ravnateljski stol ženskemu šolskemu izobraževališča. „Tagblatt' pravi v začetku onih sestavkov, da so „aus der Feder enis verdienten laibacher Schulmannes." Ko bi se pisatelj tudi nikjer ne bil imenoval, bi ga vsak, kdor nekoliko ve razmere ljubljanske gimnazije, o realki posebej ne govori, in kdor pozna pisavo ali tudi duha prof. Ileinrichovega, koj vedel, in res so za kateheti gimnazijskimi neki pokazovali učitelji drugi radovedni, kaj le poreko na ono hvalo Heinrichovo?
Hvala ali marveč graja ta pa pravi, da so omenjeni katehetje — kdo ve — koliki fanatiki, sovražniki nemštva, muči-telji šolske mladine, da je verouk po tvarini svoji in učbi njihovi nevaren mladini, nevaren državi in celo katoličanstvu! — Kdor omenjene spiske bere, pa dotičnih razmer ne pozna, mora misliti: ali so katehetje res zlodeji, ali je pa pisatelj norec. Hvala Bogu, da so dotič-ne razmere na ljubljanski gimnaziji dokaj dobro znane, in ker je že po vseh stanovih tudi več njihovih učencev, se prizadetim gospodom ni treba bati, da ne bi se čula v resnici oba zvona.
Bog sam je obiskal bil letos prof. Hein-richa in od zgorej je vdaril tresk v družino njegovo, kakor gimnazijsko šolsko izvestje omi-lovaje kaže str. 37-39, in-kdo bi si mislil! človek sicer marljiv in res spreten, vzlasti v nemščini, povestnici in stenografiji, hladi si rano in nadomestuje zgubo svojo s tem, da grmi in treska nad verstvom in veroučitelji v srednjih šolah. — Neprijatelj katekizmu je skoraj isti čas po nemški v vprašanj h in odgovorih spisal malo geografijo ter posvetil jo šolskemu nadzorniku dr. Vrečku, češ, naj odpravlja verski in naj vpeljuje se katekizem njegov geografiški. — Tudi menijo uekteri, da je one sestavke pisaril v „Tagespošto" najprej in potem še le — malo, vendar prekanjeno premenjene — v „Tagblatt", da izvedo stvar zgorej in spodej, in da tako od zgorej in od spo-dej prične se boj zoper katehete na gimnaziji ljubljanski, ali prav za prav - zoper veroznanstvo samo, vsaj je namen onim so sta v-kom povedan v poslednjih vrsticah, da naj se verouk vviši gimnazijiodpravi popolnoma, v n i ž i pa pusti d e 1 o m a le, da med enakima dobi prednost, kteri ima boljši red v veroznanstvu, škodvati pa klas — se ve — nikomur ne sme — klas še tako snetjav;.
Kar nektere novodobne učenjake posebno boli in peče, je po mnozih skušnjah in dokaj očitnih znamnjih to, da se je krščanski nauk povzdignil v veroznanstvo ali veroslovje, in da se po obliki in obsežku na enaki stopnji med drugimi vedami ali znanstvi čisla še v srednjih šolah gimnazijskih. Prav po izgledu odpadnika Julijana toraj so pričeli oni, kteri govorijo, pisarijo ali kakor si bodi udelujejo zoper verski, v sedanji dobi šolski mladini tim po-trebniši poduk.
Pripovedovalo se nam je, da je v učiteljski seji 5. junija t. 1., kadar je gimnazijski nadzornik g. J. Šolar, preiskavši tudi veroznan-sko podučevanje, vpričo vseh pripoznal, da ni niti tlačansko niti mučiteljno, marveč prisrčno in dostojno, omenjeni gospod srpo pobešal svojo
glavo. Ko bi pravo vest imel po veri katoliški, preklical bi iu popraviti skušal pohujšanje po onem pisanji storjeno pri mladih in starih, kterim koli je bilo prišlo na znanje. Ker se pa to doslej ni zgodilo ne od njegove ne od ktere druge strani, naj „Slovenecu, kteri se že vedno boriti ima z brezverskim profesorstvom, ktero so te dni imenovali neki — morda ne po krivici — najhujše zlo sedanjega časa, primerno razkaže dotično stran, da se v reči tolikanj pomenljivi ne poreče: „Qui tacet, con-sentire videtur". —
,,Narod" pa Petovar.
(Konec.)
Ne manj lisjaško je, ako človeče, ki ne sliši nikoli nobene pridige, ki še prve strani katekizma za 7 krajcarjev ne razume, pripoveduje, kako da so vse pridige , pretirane", prenapete, kako se ljudstvo straši in kuri z misijoni, božjimi poti, plačanimi mašami. Tudi v notranjih razmerah sv. cerkve, pravi, ,.je dosti vzrastkov in peg, ki ne sod'jo več v 19. stoletje". Ste ga slišali strešnega petelina? Tedaj tudi znotranjstvo, bistvo sv. cerkve se mora po vetru obračati?! Najbrže bi on svetoval tisto novo vero, ki jo je nedavno neki „mladoslovenec" skoval Lepa hvala, novi Luter! Tudi nam je povedal, da „petovarstvo je nasledek klerikalne novinarske pisave in širjenja pretirane ascetične književnosti". Pa kako dosleden je „Narodov" modrijan tudi v tej reči, poslušajte: ,,Če „farovški list" n. pr. v treh številkah pripoveduje o čudežih neke zamaknjene, kaj čuda, če se je tudi Tonček zamakoval?" „Slovencc" je pred nekimi tedni v podlisteku prinesel kratek posnetek brošurice učenega in slovečega doktorja zdravilstva, II o h-linga, ki gotovo bolje ve, kaj je natorno mogoče, kaj pa ne, kakor puhle glave Narodovih" vrednikov, in vsled tega se je Petovar že pred več meseci, že lani ali predlanskim zamakoval!
„Ali ni to še veči čudež, kakor pa vse, kar se z zamaknjeno v Bois d' Ilaineu godi? „Tako gre in slepari Petovar natanko tako, kakor je v Danici o drugih zamaknjenih bral", pravi „rokovnjaški" list dalje. Kaj ne, da je imenitna ta njegova učenost?! Ako je Petovar z zamak njenjem sleparil, zato so bili sleparji vsi svetniki in svetnice s sv. Pavlom vred, ki so bili kdaj zamaknjeni, iu sleparica je ,,Danica", ki to naznanja! Tako, Slovenci, modruje sprideni študent v Tavčarjevi hiši, ki je šolo na ko obesil, da zdaj v imenu mladoslovencev zatira katoliško vero v naši deželi ter s tem nevernim prusakom pot pripravlja, ktero jim drugi preklestujejo s ponemčevanjem. In da bi še bolj okrivičil katoliško časuikarstvo in zlasti „Danico", je že v drugič povedal, da Petovar jeva pisma so pisana v „Daničinem" štilu. Drugi pot utegnemo celo slišati, da mu jih je kak daničar celo narekoval — toraj hajdi pred poroto in na grad ž njim! Morebiti bi se s tim črni žolč „Narodov" zoper katoliško duhovstvo nekoliko ohladil.
Sklenil je „Narod" spletke svojih zmešnjav in laži z bahanjem, da je on še pred sodnijo opomnil na molitvarskega sleparja (zakaj niso vitezu zato že kacega reda na prsi pritisnili? in prav moško pristavlja: „Ali se še sporni njate, kako so bili klerikalni slovenski časniki „Novice" in „Danica" paličreznas? Oba lista (laž) sta se bila tačas potegnila (laž) za tega svetnika in hujskala na nas (laž) in naš list očitaje nam brezverstvo (laž) in bog ve kaj.
Zdaj ju mora biti sram te družbe" (čegave?). Kdor brez strasti prebere dopis iz Doba v lanski Danici" 20. rožnika številka 25, bode videl, da dopis ima le bolj namen potegniti se za druge, ki so jih v to neljubo dogodbo tlačili, to je, g. fajmoštra. O Petovarju je le rečeno, kakošnega se je poprej razodeval, in kaj da se v cerkvi ni zgodilo. Kako malo ga dopis zagovarja, kaže s tem, ker dopisnik sam pravi, da se je Petovar med misijonom po pivnicah potikal, da dobska duhovna, od gospodov v ašičah in Ribnici vprašana, sta o njem resnico povedala in ga nista zagovarjala. Dopis se je poganjal za poštenje duhovnov, ktere je Narod" po krivem v to reč tlačil; kdor hoče prebrati omenjeni dopis v „Danici" (O „Nov." tu ne govorimo), se bo tega prepričal. Naj bo toraj „Naroda" sram, ki že skoro vrstice več ne more brez laži zapisati, ne pa tistih, ki ih on napada!
Politični pregled.
V Ljubljani 4. sept. Avstrijske dežele.
'i* Dunaju. Ustavoverski listi se to-ažijo s tem, da bodo cesar adrese čeških občin ministerstvu v obravnavo izročili. Cesar že itak poznajo želje češkega naroda in jim ih ni treba še le naznanjati po adresah; znane so jim tudi stare pravice češkega kraljestva. ,,Nevarno je", piše o tej reči „Reform", „na dobro srečo upati, in vendar tega ne more nihče opustiti, kdor odkritosrčno želi srečo monarhije. To je gotovo: Avstrija ne bo utr-veua, dokler češkemu kraljestvu po godu ne potrdijo nikdar zgubljenih, nezastaranih, slovesno potrjenih in v novejšem času znova pripoznanih pravic. Zadovoljeno Češko kraljestvo pa bi bil mogočen vogelni kamen, ob kterem bi se razbile vse habsburški mnogo-uarodni državi nevarne moči."
Avstrijska artilerija slovela je doslej med vsemi najbolj in Napoleon I. je pri neki priliki rekel, da z avstrijsko artilerijo bi si upal podvreči celi svet. Pred nekaj dnevi pa so poskušali streljati z jeklenimi Kruppovimi ka-nonami, ki so se pokazale izvrstnejše, kakor so naše bronaste, in brž so nekteri listi, zlasti ogerski, zagnali hrup, da Avstrija nima nobene artilerije več! To je sicer pretirano, pa se je vendar vojni minister odločil za to, da se napravijo nove jeklene kanone, kakoršne izdeluje pruski tovarnar Krupp. Ker je pa vojni budget že določen, bodo skušali pri druzih rečeh toliko prihraniti, da bodo mogli napraviti take kanone.
Po ustavovernih časnikih je bilo brati o spremembi zakonskih postav; zlasti so se na-djali, da se vpelje po ilni civilni zakon. Pa vlada o tem noče nič vedeti. To je razsrdilo liberalce in jih še novica ne potolaži, da hoče ministerstvo privoliti zakon med kristijani in — judi. Ministerstvo pri tem zopet ozir jemlje le na Dunaj, ker drugod to ni čisto nič potrebno.
Tudi mestno starešinstvo v Pragi je po predlogu podžupana g. Zeithammera sklenilo cesarju podati vdanostno adreso. Mestni svetovalec nemški liberalec Bendinerje temu predlogu nasprotoval menda iz zgolj vdanosti do — cesarja?
Kat. pol. društvo za Češko je kaj slo vesno obhajalo svoj zbor v Vodnianu. Na-zočih je bilo več ko 600 oseb, da-si so policaji strogo pazili, da so se ga vdeležili le nazna njeni društveni udje. Knez Jurij Lobkovic je
predsedoval ter imel tudi jako čvrst češki govor, ki je bil od nazočih z navdušenjem sprejet.
V hrvaškem zboru 2. t. m. je Špun zagovarjal vladin predlog o ljudskih šolah. Nadškof Mihajlovič je rekel, da bo glasoval zoper ta predlog, ker cerkvi prepušča premalo vpliva. Fajmoštra Jagič in Brož pa Mrazovift govorili so za predlog, kanonikSuškovič proti njemu. Konečno je vladin zastopnik Jurkovič skušal zavrniti od nasprotnikov navedene po-mislike.
Vnanje države.
UTa E*ru*kem so 2. t. m. obhajali obletnico bitve pri Sedanu. Katoličani se je niso vdeležili.
Na Iraškem se govori, da Sella zopet vstopi v ministerstvo. Liberalni časniki se trga močno vesele, ker vidijo v tem krepenje vlade in njene stranke. Dosedaj je bila desnica razdeljena v dve stranki, kterih ena je bila na krmilu, druga pa si je prizadevala do njega priti. Vse to je prav lepo, a pomagalo zedinjeni Italiji ne bo, ker je osnovana na krivični podlagi. — Ognjeni hrib Etna na si-cilijskem otoku bljuje ogenj iz treh votlin med hudimi potresi. Ni sicer še velike nevarnosti, pa prebivalci bližnjih hiš so jo vendar potegnili. V obližnjici mesta Katanije je pesek padal s hriba.
Špaiijska. Nekteri listi so prinesli novico, da Karlisti so se spred Puicerde umaknili. Drugi telegrami pa poročajo, da nadaljujejo streljanje. — Grof Chambord je Karolu VII. pismeno izrekel zaupanje, da bo on zmagal. General Zabala, ki je hotel mesto Vittorio preskrbeti z živežem, je bil od Kar-listov premagan in nazaj zapoden.
Izvirni dopisi.
Ix iririjMkctfa okraja, 4. sept. (Beseda idrijskim volilcem.) Dragi rojaki, zopet nam je iti ua volilno borišče. Večina tistih, ki ste šli lansko leto v Logatec k volitvi državnega poslanca, gre letos 12. sept. v Vipavo deželnega poslanca volit, ker se je preč. gosp. dekan Grabrijan poslanstvu odpovedal. Gotovo vam je še v spominu, kaj smo preteklo jesen pri volitvi v Logatcu doživeli. Kaj so vse naši nasprotniki vganjali? Napadali so nas pred volitvino hišo z najgršimi psovkami, „čruosuk-njarji", „neumni kmetje", „mežnarji" itd. Gnju-silo se vam je nespodobno obnašanje po „S1. Narodu" olike navzetih mladoslovencev, da je marsikteri izmed vas nevoljno rekel: ,,nič več ne želim biti v takem ravsu in kavsu". Radovedni smo takrat pričakovali izida volitve, še bolj radovedni pa, kako se bodo obnašali naši sosedje, posebno volilci našega okraja. Dasi-ravno smo bili premagani, vendar ponosno smo smeli reči, da Žirovci, Prifarci (spodnji Idrij-čani) in Vojskarji (14 volilcev) volili smo pošteno značajuega, od vseh pravicoljubnih in zvestih Avstrijanov spoštovanega grofa IIo-hemvarta.
Tužno pa nam je moralo biti srce, ko smo videli može, na ktere smo se zanašali, da bodo z nami složno volili, odpadati in na nasprotno stran stopati, in med temi enega, kterega nam zdaj brezverci (mladoslovenci) celo priporočajo, naj bi ga mi za deželnega poslanca volili. Kdo je ta? G. Ant. Plešnar iz Črnega vrha. Že pri volitvi v Logatcu je pokazal, kaj je, — da je naš nasprotnik. In zakaj nam neki tega odpadnika od naše stranke priporočajo mladoslovenci v svojem prosto-mavtarskem listu „81. Narodu", zakaj ne ka-
kega druzega veljavnega moža? Saj so njemu enako in morda še bolj izobraženi in vneti za napredek slovenščine in za blagor domovine mnogi možje iz našega okraja, kakor g. B. Leskovic, župan v Sp. Idriji, g. Naglič, župan v Žireb, g. Lapajne na Vojskem in drugi. G. B. Leskovic je tukaj obče spoštovan, on je veliko pisal v „Novice", 1. 1862 poskrbel, da so se našim kmetom davki znižali, zdaj se trudi, da bi se kmetom ob Idrijci odškodova
nje dalo zavoljo prenutnega dima živega srebra.
On je v pisavi bolj zmožen nego A. Plešnar, ker Plešnar še enega stavka prav ne spiše. Tudi sicer je bolj izveden v deželnih zadevah, ker Flešnar še ne ve, zakaj ga mislijo mladoslovenci voliti. On misli da bode v Ipavi volitev državnega poslanca, kar se iz njegovega pisma do naših volilcev izvidi. Tudi zgoraj imenovana moža se smeta g. Plešnarju primerjati , in vendar „S1. Narod'1 nobenega teh poštenih mož ne priporoča volilcem. Zakaj neki ne? Vzrok dobimo, ako poprašamo, kdo so ti možje, ki nam tega z neba padlega poslanca priporočajo. To so mladoslovenci (brezverci), ki svobodomiselni biti hočejo. Saj pa tudi so. Pa kako? Rokovnjačarji, ubijalci, roparji, vlačugarji se jim bolj smilijo, kot škofji, ktere po Pruskem po ječah vlačijo. Za prve imajo polno svobode, za druge nič. Za une se potegujejo, da jim je za dobro hrano, obleko in stanovanje po ječah preskrbljeno, kar vam kmetom, ki morate v potu svojega obraza kruh si služiti, davke močno povišuje, za te jim pa nikoli niso dosti trde ječe. In ti mladoslovenci vam ponujajo svojega kandidata A. Plešnarja! Oni ga gotcno dobro poznajo in vedo, da bo z njimi potegnil. Že zato, ker ga vas ti brezverci silijo, ga nikar ne volite.
A. Plešnar, kterega ste po pravici spoštovali, se je pa tudi od lanskega leta, kar so ga mladoslovenci po zvitem prilizovanji na svoje limanice vjeli, čisto spremenil, ter se tudi v vsem svojem življenji in obnašanji, posebno kar se tiče cerkvenih zapovedi, jel ravnati po načelih mladoslovencev.
Vrli, zvesti rodoljubi vam priporočajo g M. Lavrenčiča iz Vrhpolja. Njega vipavski volilci poznajo in vedo, da je pošten, zvest katoličan, vnet za blagor svoje domovine. Ako tudi A. Plešnar okrog vas hodi, ne dajte se mu zmotiti. Zedinite se z Vipavci za M. Lav renčiča. Pokažite se može, kakor ste do zdaj vseskozi v Vipavi in Logatcu prav volili, tako storite tudi zdaj. Pokažite, da se ne daste za petake na nasprotno stran vabiti, in pri vo litvi vrlo zastopajte svoje volilce, kteri so vam zaupali, da boste le prave zveste katoličane volili. Zato volite g. Lavrenčiča, zvestega rodoljuba in katoličana, da boste složni z vipavskimi volilci, kajti sloga jači, nesloga tlači. Nobeni vzrok naj vas ne zadržuje od volitve. To je vestna stvar. Bog daj dober vspeh!
■z H ran j site pore, l. septbr. -Preteklo nedeljo sem bil pri Fužinah, v dve uri od tu oddaljenem trgu, vže trdo na kranjsko koroški meji ležečem. Jame se mi praviti o nekem dopisu, kterega je prinesla „Laib. Ztng." iz Kranjske gore v svoji 195 štev.; sam namreč ne zgubljam časa s čitanjem omenjenega nemškega časopisa. Ne bi bil zinil besedice o tem „konfuznem" spisu, a ker se napada v njem „Slovenec", ne morem molčati.
„V Kranjski gori imamo dva Slovenca", pravi pisač, „mrtvega in živega". Mrtvi, to je tiskani „Slovenec'\ in odločen „zur Volksauf-kliirung und Verkliirung"; živi, to je štirinogati „tragt al s tiichtiger Vollbluthengst zur Erzeu-gung kriiftiger Zugpferde im Lande bestens
bei". (Neki tukajšnji posestnik ima namreč žebca za pleme po imenu „Slovenec".)
Moremo čuti britkeji sarkazem, moremo čitati surovejo primero? V vladinem časopisu, v glavem mestu slovenske krajine izhajajočem, se sme na tak pobalinski način v obraz biti celemu slovenskemu narodu! Pravim: „Celemu slovenskemu narodu1'! Ne zastopa mar „Slo venec" celega slovenskega naroda? Vprašujem Slovenci! ali so nam res povsod vrata zaprta pritožiti se zoper tako razžaljenje? Ali nimamo podpore, ne pribežališča, kjer bi bili varni napadov tako visoko omikanih (?) škriblarjev?
Naj mi je dovoljeno iz ravno te korespon dence pisavca fizično opazovati. Ne more se tajiti, da je napravil med drugim največi pri klon kuharicam kranjskogorskim. Samo se mu smeje pri mastnih epitelih, kakor so n. pr „geschmackvolle" (to je gaudiuui) „kraftigel „ausgiebige" (da se kaj prime) „billige" (finis coronat opus!) „Kiiche". Jaz g. pisača ne po znam, ne vem, je li domač ali je ptujec; ravno zato bi znal vsled njegovega sostavka objektivno sodbo o njem izreči. Materija mu je vse duševnosti ne pozna; navdušen je za krasno naravo, Stvarnika nad oblaki — brž ko ne pozabljuje! Prilega se mu izvrstna kranjskogorska klobasa: preseda ga pa „SloveneČ-eva" dušna hrana — omika ljudstva; sline se mu skoraj cedijo po naši slanini: izliva pa žolč nad duhovnim podukom z željo: „Moge das herrliche Oberkrain aus seinem von klericalen Gesiingen genahrten Schlafe ervvachen". S slastjo obira naša piščeta: slovenskemu kmetu bi pa rad ogrenil vsako drobtino višje hrane. Prašam tedaj: Kaj ima večjo veljavo? To kar služi v pospeh fizične človekove moči, kar je trohljivo in minljivo; ali to, kar napeljuje človeka k vzvišenim idejam opominjevaje ga nad-zemeljskega poklica? Naš slovenski kmet daje drugemu izključljivo veljavo, prvemu memo-gredočo. Kdor mu v tem nasprotuje — in na, bo kakoršen koli gospod — stoji na veliko nižji stopinji omike.
septembra. Tržaški odprl brez službe božje sicer, ker je bil c. k. namestnik baron Pino na potovanju po Avstriji po vladnem komisarju vit. Rinaldini-ju z navadnimi govori deželnega glavarja in vladnega komisarja. Ker ces. namestnik ni bil nazočen ko se je zbor odprl, se tržaški „Cittadino" zarad tega zelo huduje in namestnika hndo pika. Zbranih je bilo le 30 poslancev in tudi galerije niso bile zelo obiskane. V letošnji sesiji bode najbrže viharnih sej, kajti la-honska stranka bode hotla gotovo s svojo volilno reformo, vsled ktere bi okolica zboru več ne bila zastopana, predreti, pa upamo, da vlada ne bode pustila, da bi greben la-honom zmiraj dalje rastel, in da ne bode dovolila, da bi tako tretjina prebivalcev več zastopana ne bila. - Tudi se nadjamo da bode vlada bolj energično postopala in da ne bo dopustila, da bi se ponavljali oni škanda i na galerijah, vsled kterih je bil tudi zbor me se ca jauuarja pred časom zaključen.
1. seja je bila. 2. sept. — volili so se dotični cenzorji sejnih protokolov. — Prošnja graških študentov za podporo je na svet bar. Paskottini-ja oddana delegaciji mestnega zbora, ker za take stvari deželni zbor nima dotič-nega fonda — potem pa je sledilo poročilo deželnega odbora o točkah, ktere bodo še v razpravo prišlje v sedanji sesiji. — Najpred se prebero sklepi zadnje scsije, kteri so najviše potrdilo zadobili, potem oni, kteri niso bili potrjeni. — Voljeni so potem v odsek a), da
I k Trst«. 5.
deželni zbor se je v saboto 29. avg. in
izdelajo načrt postave za realke — b) da se ministersvo prosi, da se vstanovi juridična fakulteta v laškem jeziku s sedežem v Trstu; c) da se ministerstvo naprosi, naj predloži v prihodnje državnemu zboru načrt železnice Lak — Launsdorl — d) da se odpravijo , vaje iz šol — in da se nazaj tirja premoženje, ktero je spadalo jezuitarskemu redu. —
Iz 15nš na Štajarskem, 1. septembra, f Luka Hleb.) ,.Blag si, o Slovenec! in vendar ne moreš prikljuvati do zaželjenega blagostanja na tem svetu, kterega že drugi narodi tako obilo vživajo". Pisal je te besede navdušen narodnjak, potujoč med našimi prekmurskimi brati; ko se je prepričal o lepih čednostih in blagih lastnostih njihovih, pa jih je vendar toliko tlačene videl od krutega mad-ara. Zamoremo res te besede reči o celem slov. narodu. Ni ga naroda v Evropi, kteremu bi bil Vsestvarnik toliko lepe lastnosti miro-jubja, delavnosti in blagodušnosti vtisnil, kakor v Slovenca; ni pa tudi naroda, ki bi bil bolj črten in preganjan, ki bi imel od vseh strani sovražnikov, kakor ima jih naš narod. Nemec, Madjar in Italjan, vsi udrihajo po njem, vsak hrepeneč ga prej ali pozneje pogoltniti. — Hude rane nam seka v sedanjih dnevih notranji razpor med Mlado- in Staroslovenci. Tretja neusmiljena osoda, ki nas preganja, pa je zguba toliko blagih sinov našega naroda, ki so nam tako zelo potrebni. — JanežiČ, Umek, Toman, Tomšič, Rozman, stebri naše narodnosti, so nas zapustili v sredi svojega delovanja, rekel bi pri naj boljših močeh.
V pondeljek 31. avg. sem bil zopet priča zgube enega izmed najvrlejših braniteljev našega naroda. Umrl je po celo kratki bolezni 28. avg. Luka Illeb, posestnik v Smol-niku ruške fare. — Ne more ga slov. narod šteti med svoje pisatelje, vsi pa, ki so ga poznali, bodo radi priznali, da je bil ranjci varuh in steber narodnega gibanja v svojem rojstnem kraji. Ruše, nekdaj toiiko slaven kraj zavoljo svoje gimnazije, dandanašnji še imenitna božja pot, je bila rojstna fara rajnemu; rodil se je leta 1826. v vasi Smolnik. Oče ga pošlje v Gradec v šole, kjer je z dobrim vspehom latinske šole dokončal, in 1. 1848 bil sprejet v bogoslovje. Pa takratni burni čas ga ni v semenišču pustil. Nevarnost je pretila, da bi bil vvrsten v „Studentenlegion", ki je zapeljana od svojih voditeljev se postavi zoperstavila. Luka Hleb tihoma iz Gradca zlazi, se skrije v visoke planine svojega rojstnega kraja, dokler se milni zopet vrnil. Neugodni časi po mestih, viharno gibanje povsod in smrt njegovega očeta ga pri mora, da ostane doma in prevzame posestvo po rajnem očetu. Pregovor pravi, študiran kmet je slab gospodar, ali pri raj. Lukežu ni bil veljaven. Bil je skrben kmetovalec, uzoren mož, blag oče, branitelj in očiten spoznavalec sv. vere, pred ktero se njih dandanašnji toliko omikancev sramuje. Spomin njegove trdne vere in znamenje njegovega verskega prepričanja je prelepa cerkvica Materi Božji posvečena, ktero je rajni visoko v planinah večidelj na svoje stroške postavil. Leta 18G8 so to cerkvico nepozabljivi škof Martin Slomšek posvetili, ki so rajnega cenili. Pripoznali so milostljivi škof s tem najbolj blage lastnosti njegove, da so tako težavno pot na v visokih planinah ležeči Smolnik storili. Zapisnik v Illebovi hiši kaže imena vsih obiskovalcev prekrasne cerkvice, in rajska panorama romantično ležečega Smolnika popotniku dovolj poplača trud hoda.
Nekdaj zavolj svoje poštenosti in vernosti slavne Ruše, so dandanašnji zlo zlo našo na-
PF" Prilog-a k „Slovencu" št. 1Q6.
rodnost zapustile. Skušnja pa nas uči, da povsod na nemško-slovenski meji, kjer peša na rodnost, pojemlje tudi vera. Vsi naši najhujši nasprotniki so z malimi izjemki tudi nasprotniki sv. vere. V Rušah se je to jasno pokazalo. Da bi otel svojo ožjo domovino toliki sramoti, se je Luka trudil osnovati »bralno društvo" v Rušah, kteremu je tudi bil predsednik do svoje smrti. Za to društvo je žrtvoval tudi svoje dušne in gmotne moči. Kdor si je skusil, kako plačo ima narodnjak v takih krajih, kjer grdi nemčur nadvladuje, kako se sramoti in zaničuje slov. narodnost, ne čudi se, da dostikrat trdni hrasti omahujejo. Hleb je stal vedno ko skala. Čislal je svojo malo domovino Slovenijo. Ni je ljubil za tega delj, kakor da bi se odlikovala na slavnih zgo dovinskih činih, mogočnih kraljih, ali da bi kot Slovenec do časti dospel, ljubil jo je, ker je bila draga domovina, ne gledaje, daje potep tana in osramotena. To je poštenost, to je moški značaj, to je prepričanje!
Ko so lani tukajšnji narodnjaki poslanca za državni zbor iskali, je bil Luka za narodnega kandidata postavljen, ker je bilo težko zarad razpora med Mlado- in Staroslovenci moža najti, ki bi bil prepričan in značajen narodnjak, veren katoličan. Da ni bil določno za kandidata postavljen, vzrok temu je bil, ker je volilni odbor pridobil za-se našega učenega g. profesorja Pajka. — Če ravno ni zamogel naš Luka javno v državnem in deželnem zboru braniti Slovencev, in pismeno zapustiti nam svojih blažili čutil, vendar je delal v domačem kraju neutrudljivo za razširjanje in utrjenje narodne ideje. Tako dobrodelnemu življenju je hitra smrt 29. avg. konec storila. Njegovo telo počiva v raki pri cerkvici, ktera je bila z njegovim trudom postavljena. Osem duhovnikov, ki so prišli od daleč, mnogo ljudi, ki se niso hali visoke planine, je dovolj kazalo, kako britko čutijo vsi njegovo zgubo. Njegov vzorni izgled naj ostane v srcu vseh slovenskih kmetovalcev, kako naj delajo za Boga, domovino in cesarja. Lahka mu zemljca! — Z-k. . —
Domače novice
Ljubljana, 2. septembra.
(Včerajšnje volitve ljubljanskega mesta) se je vdeležilo 5G2 volilcev, večidel c. k. uradni kov; voljen je bil, kakor se je že naprej vedelo, ntmčurski kandidat dr. Schrey in sicer s 427 glasovi. Vseh volilcev je čez 1200, toraj vdeležba ni bila posebno živahna
(Brezdomovinski „Narod") v št. 200 v dopisu iz „Žavc", kakor neprenehoma, zopet trga slovensko edinost s sovražnimi napadi na papeža in katoliško duhovstvo. Prilizuje se pa izdajavec in preganjavec naše sv. cerkve dijakom. Tenko napredena je les.čnost, s ktero ta nesramni list vedno rije zoper zvezo katoličanov z namestnikom Kristusovim v Rimu; upamo pa, da katoliški mladenči niso tako nevedni, da bi zvijače ne spoznali in ne videli lažnjivega preroka in hujskača k odpadu pod krinko »Slovenski Narod". To hujskanje je tako sistematično, tako nepretrgano, da si moremo misliti, temu ničvrednemu listu in njegovim gospodarjem in kolovodjem je na tem ležeče, da slovenski narod zapeljejo k odpadu od katoliške cerkve. V svoji pošastni nesramnosti tudi svojih namenov več ne zakriva; da bi ljudi oslepil in jih oblagal, se baba, kako da „črna garda ni tako vterjena v ljudstvu" itd. S peklensko potuhnjenostjo ravno ta spis dela reklamo za znanega „Fisterja", za »veliko francosko revolucijo". Vse, kar je za-
nikarnega in cerkvi sovražljivega, ta list gotovo hvalisa in preslavlja.
Dopis iz Žavc je od matere cerkve odpadniške in rudtčkarske barve; gorje študentom, ako bi bili res vsi tacih misel, kakor so izrečene v dopisu, kteri je pa morebiti v »Narodovi" kovačnici prekovan, ker kipi v njem po navadi »Narodov 1 črnožolčni zlog.
Vedo naj mladenči in njih starši, da v tacih rečeh ni šale, pa tudi ne nobene srednje poti, temuč le dvoje: ali s cerkvijo, ali pa zoper cerkev, — in ker je „Narod" »renegatni list", toraj: ali s cerkvijo in zoper »Narod", ali pa z »Narodom" in zoper cerkev! In kar smo rekli mladenčem, to velja Slovencem sploh. Nevidni poglavar svete cerkve je to enkrat za vselej določil z besedami: »Kdor ni z menoj, je zoper mene; kdor z menoj ne seje, raztresa."
V ravno tem listu si upa dopisnik iz Žužemberka duhovstvu impertinentnost v oči brsniti: ,,vi duhovniki! kakšna vam neki ide zasluga, če si prizadevate, sicer zmožno, bistroumno ljudstvo ohraniti v stari bedariji?" Duhovni so vedno svarili pred vražami, tudi »Slovenec" je to že večkrat storil, impertinentnost tedaj je od »Narodovega" dopisnika, ki vse to prezira in že sto- iu stokrat ovr-žena očitanja z nova pogreva.
(Pratika za leto 1875. in svarilo): Naša po c. k. kmetijski družbi izdana »Velika" in „Mala Pratika" je ravnokar v lični obliki na svitlo prišla, prinaša mnogo novih gospodarskih skušinj, drobtinic — in natanjčen pregled nove rnčre in vage z razmerami med novo in staro mčro in vago. — Poleg te naše navadne pratike pa sta tiskala in založila Klein-mayr & Bamberg letos »Slovensko Prati ko", ktera v drugi poli do nebes povzdiguje nove konfesijonalne postave, — udriha podu hovščini, papežu in naši cerkvi, — zametava nabiranje darov za sv. očeta in misijone in ima po vsem suovu namen: v nedolžni obleki stare poštene Pratike med našim narodom dandanes cveteči liberalizem širiti. — Opozorujemo tedaj vse resnične prijatelje našega poštenega naroda, da čujejo in svarijo v svojih krogih, — in zabranijo razširjanje pri nas tako pritepeno vpeljanega blaga. Naša stara Pratika se imenuje prvič: »V e 1 i k a" ali »Mala" Pratika, in je tiskana pri J. Blazni ko vili dedičih v Ljubljani; —■ nova liberalna se imenuje samo Slovenska Pratika", gotovo zato, ker bi sicer nihče ne verjel, da tudi slovenska more taka biti.
Skrbljeno je zato, da se bo naša stara Pratika na debelo pa tudi na drobno ceneje prodajala, kakor se pa prodaja Bambergova liberalna, — akoravno bi bila naši posamezni tiskana višja prodajna cena. Zanesljivo pravo Pratiko, kakor smo jo do sedaj imeli, dobi vsakdo le pri J. Blaznikovih dedičih v Ljubljani tiskano.
(V Alojznico so sprejeti) poprejšnji: V VIII. gimn. razred: Berčič Peter iz Stare Loke Koblar Anton iz Železnikov, Merčuu Rok iz Doba, Potočnik Tomaž iz Železnikov, Zupanec Jer. iz Itadolice. V VII. gimn. razred: Jenko Jože iz Cerkljan, Karlin Andrej iz Stare Loke, Novak Jože iz Št. Iluprta, Smrekar Janez iz Lazov. V VII. razred: Arko Miha iz So-dražice. Lesar Jože iz Sušja, Mohar Janez iz Škofje Loke, Normali Janez iz Višnje gore. V V. razred: Fabčič Janez iz Lož, Kopač Andrej iz Begunj, Lampe France iz Črnega vrha, Lavrenčič Matej iz Vrhpolja, Majaron Daniel iz Borovnice, Nagode Janez iz Vrhnike.
V	IV. razred: Avsenik Janez iz Zapuž, Bartol Marka iz Sodražice, Čuk Julij iz Idrije, Lavrič Jožef iz Žuženberka, Lončar Janez iz Križev, Pintar Matej iz Zaliloga, Škofic Jože iz Mirne peči, Štritof Anton iz Starega trga.
V	III. razred: Demšar France iz Poljan, Iludovernik Anton iz Zaspega, Illowsky Albin iz Novega mesta, Kremešek Janez iz Planine, Možina Janez iz Spodnje Idrije, Sitar Matej iz Ježice.
Na novo so sprejeti v V. in IV razred: Mašek Jože iz Radolice, Porenta Jakob iz Stare Loke. V III. razred: Gliebe Andrej iz Smuka, Iludnik Matija iz Hruševega, Petelin Martin iz Tomišlja, Strobel Ludvik iz Štange, Zobec Anton iz Ribnice. V II. razred: Adamič Andrej iz Krke, Bezeljak Jošt iz Črnega vrha, Klemenčič Miha iz Šentvida pri Zatičini, Lesjak Ant. izZatičine, Ponebšek Janez iz Šmartna pri Litiji, Šmorančar Jože iz Škofje Loke, Viderga Vincenc iz Moravč.
(Imenovanja) c. k. sodnikov. Gregor Kržič (prestavljen.iz Loža v Senožeče), Viktor Zupančič, drž. pravdika namestnik v Ljubljani, za Postojno, Henrik Ilajne v Radoljci za Žužemberk, Gregor Žrjav v Litiji za Lož, Eduard Steska v Loki za Zatično, Eduard Deu v Planini za Črnomelj.
(Birmovali) bodo milostlj. knez in škof 20. sept. t. 1. v Šentvidi pri Zatičini, 21. na Krki, 23. v Leskovcu pri Krškem, 24. v Čatežu, 25. v Škocijanu, 26. na Raki, 27. sept. v Šentjerneju.
Razne reči.
— Šolske stvari. Državna nemška viša realka v Trstu letos ni izdala poročila. Kakor slišimo, na tem zavodu ni bilo tudi nič manj učencev kot na laški realki — I. razred je imel 3 paralelke, II in III pa po dve. Naces. vadnici je bilo v 6 razredih 253 učencev. — Protestantovska šola imela je v 10 razredih 1 ig učencev — in v 8 dekliškeh 137 deklet. Na mestnem dekliškem z izobraževališčem sklenjeni vadnici je bilo učiteljev 17 — pripravnic v I. letu 48, v II. 29, v III. 19. Na vadnici je bilo v 4 razredih vpisanih deklet 163, konec leta 120. — Trst ima še drugih 9 mestnih ljudskih šol, v teh je podučevalo skoz leto 9 katehetov, 46 rednih učiteljev, 8 asistentov in 16 izvanrednih učiteljev (za petje in risanje). Učiteljev rednih je 48, asistentov 10, izvanrednih učiteljev o V. in VI. raz. za naravoslovje, petje in risanje 16. —
Obiskovalo je te šole vsakdanjih učencev 3402, učenk pa 2887; skupaj 6189; nedeljskih učencev 295, deklet pa 208; skupaj 6792.
XajiioveJ&a poročil«.
■ kimaj, 6. sept. Cesar se bodo jutri ob 7,3 uri zjutraj odpeljali v Prago, kamor dojdejo ob 4 uri popoldne. Nadvojvoda Albreht pride 8. zjutraj za njimi. Ministerski predsednik Auersperg cesarja ne spremlja, tudi An-drassy ne gre z njim v Prago, ampak naravnost "v Brandiž. Avstrijski poslanec v Belgiji, grof Chotek, je prišel sem in se utegne podati na Češko. - Iz Kristijanije se poroča, da se eks-pedicija, ki je bila pred dvema letoma na barki »Tegetthof" proti severnemu polu odjadrala, vrača domu. Barka seje potopila, mornarji pa so se rešili ter v čolničih in saneh 96 dni popo-tovali proti jugu, kjer so jih ruske barke našle. Mašinist Križ je umrl, drugi so neki vsi zdravi. Našli so nekaj novega sveta na severu od No-vaje Zemlje. Cesar in dunajsko mesto so jim telegrafično čestitali.
1'rniga. 6. sept. Plemstvo ni hotelo, tla bi ga knez Karol Auersperg cesarju predstavil. Od g. Zeithammera predlagana adresa se je sprejela s 54 glasovi. Mladočehi so bili od seje izostali, 2 liberalna juda glasovala sta proti nji. Gospodje Ilulesz, Zeithaminer, Klenka, Pstross in Makovsky jo bodo v privatni avdi-jenci cesarju izročili.
/h^itI), 5.sept. Pokonečnem govoru poročevalca se je enoglasno sklenilo spustiti se v poseben razgovor šolske postave. Skoro vsi paragrafi so se sprejeli po predlogu dotič-nega odseka, pristavki posameznih poslancev pa so bili zavrženi razun Spunovega, ki je na-svetoval nekterim dovoliti začasno oprostenje od šole. V ponedeljek se bo razprava nadaljevala.
Knrlovoe, 6. sept. Škofijska sinoda je enoglasno izvolila arbimandrita Vojnoviča za staroverskega škofa temešvarskega, Živko-viča pa za škofa karlovaškega. Cerkveni kongres se neki 4. oktobra zopet snide.
llclffruil, 4. sept. Knez Milan gre 15. septbr. v Turin, kjer ga bode laski kralj sprejel.
G'o*iiiiii. 4. sept. Policijski vodja je danes karmelitarski prednici naznanil, da vse ne na Pruskem rojene karmelitarice se imajo v treh dneh iz dežele umakniti. Prednica se je obrnila do miuisterstva, ktero je odlog podaljšalo.
riar^ 4. sept. V permanentni komisiji je poslanec Aboville vprašal, če se ne bode po pirenejskih pokrajinah oklical obležni stan Minister je odgovoril, da ne. Trije poslanci so protestovali zoper pripoznanje španjske republike, kamor pride grof Chaudordy za poslanca.
blatiti (I, 5. sept. Tudi vradno poročilo potrdi, da je bil Zabala od Karlistov premagan. Tako namreč je Zabala pisal Serranu: Ko sem Karliste prepodil iz vseh krajev, sem se začel nazaj umikati.
4. sept. Papežev nuncij Bianchi je dobil velik križ levovega reda.
€«ciif. 5. sept. Vlada je odstavila 19 katoliških duhovnov, ki niso hoteli na ustavo priseči.
liOmlon. 3. sept. Zbor premogokop-nikov je zavrgel znižanje svoje plače. Posestniki premogokopov pa hočejo pri tem ostati, da se plača zniža za 15 odstotkov.
Blio-Jaucivo, 2. sept. Poslanec Roma je v zboru predlaga?, ministerskega predsednika in dva druga ministra tožiti zarad vele-izdaje in zarotbe proti veri in državi. Predlog se je izročil posebnemu odseku.
ELfuiii, 2. sept. Nek človek je zavratno ustrelil na predsednika peruanske republike, pa ga ni zadel.

O
Eksekutivne dražbe.
7. sept. 2. Fr. Praznik ovo iz Mcngusa (1500 gl 4Gkr.) vLitiji. 2. M. Stepic-eve iz Kremenjaka (600 gl.) v Litiji. — 3. Mih. Petrič-evo iz Češojic (460 gl.)" v Kranji. — 2. Bart. Blaž-evo iz Komende (1115 gl.), — 1. Karol Fabijau-ovo (05000 gl.), obe v
Ljubljani.
9.	»cpt. 3. Mart. Zdravje-vo z Kremence (2855 gl) v Ljubljani. — 3. Ant. Pogorelc-evo iz Dolenje vasi (2435 gl.) v Ribnici. — 3. Fet. Ma-horič-evo s Planince (918 gl.), — 3. Mib. Dovč evo (300 gl.), obe v Ljubljani. —. 3. Jak. Kump-ovo iz Crmoš-nic (1360 gl.) v Novomestu. — 3. Ant. Žitnik-ovo iz Gradišča (990 gl.) v Ljubljani. — 3. Jurij Štima vo iz Sp. Su-hadola, — Tom. Strbenc-evo s Tolstega
vrha,_ Iv. Medle-jevo iz Sp. Suhadola,
_ Luk. Rajk-ovos Tolstega vrha, vse
v Novomeetu. — 2. Jan. Roje vo iz Sp. Šiške (4940 gl.) , — 1. Val. Ži-bert-ovo iz Sp. Gamelj (879 gl.), — 3. Ant. Dečman-ovo iz Dola (1350 gl.),
_ 3. Fr. Gries ovo iz Polh. grndc.i
(1429 gl.), — 1. F«-- Kapus ovo iz Iga (540 gl.), — 1. Jan. llafner-jevo iz Laborja (5158 gl.), vse v Ljubljani.
—	1. Mar. Vovk ove iz Griž (858 gl.)
—	1. Jan. Muhorčič-evo (1475 gl.) obe v Vipavi. — 1. Jan. lločcvar-jevo iz Čurila (1495 gl.) v Metliki. — 2. Fr. Gačnik-ovo (8800 gl.) v Ljubljani.
10.	sept. 2. Ter. Bohovo iz Ar-tiŽcvasi (641 gl.) v Zatičini. — 2. Fr. Gačnik-ovo (8800 gl.) v Ljubljani. — 3. Mar. Regnar-jeve iz Kočevja (450 gl.)( — J. Jan. Pcrc evo iz Sela(1590 gl.), obe v Kočevji.
Poslano.
Nedavno priobčil je ,.Slovenec" v dopisu iz Dovjrga pohvalo g. Ign. Zupanu, izdelovalcu orgelj iz Krope, zarad poprave orgelj in iznajdbe novega meha. Na to priporočilo iz Dovjega povabili smo tudi pri nas omenjenegi mojstra in nam je v popolno zadovoljnost oglasil orgije, pa tudi naredil nov meh, kteri je tako praktično izdelan, da smemo g. Ign. Zupana z dobro vestjo priporočati vsim, kteri bi ga v tej zadevi potrebovali.
Polhovgradec 1. sept. 1874.
Cerkveno pretlstojnišlvo.
Duhovske spremembe.
V tržaški škofiji: Postavlena sta čč. gg. Jan. Vran'č, novoposv., za duh pom. v Kerkovce; Simon Sfečič, za oskrbnika v Momjan. — Umrli so čč. gg. Bartol Sfečič, fajmošter v Momjani; Jože Mikoli, korar v Novem gradu, Bartol Bordon, fajin. v pokoju in častni korar. R. I. P.
Umrli so:
2.	sept. Roza Karinger, 4 1,2 I., — in Marijana Karinger, 7 1., bukvovodjeve hčeri, obe m vnetjem vratu.— Marija Kobjan, gostaška vdova, 58 1., vodenico.
3.	sept. Ana Lavš, gostilničarske vdove hci, 51/ j _ in Berta Sigi,magac. nadzornika otrok, 4 mes.,' obe za vnetjem vratu.— Ana Indof, kond. otrok, 8 mes., za drizgo.	_
Telriiinflrne «!e»ini-tie eeiie
4. septembra. Papirna renta 71.76. — Srebrna rer ta 74.75 — 18601etno d.žavno posojilo 10''.—. — Hankine akcije 976 - Kreditne akcije 242.-. — Loudor. 109.76. — Srebro 103.85 — Ces kr. cekini —. —. — Napoleon 8.81.
Tržna cena preteklega ledna:
Mernik
V
Špoecri js-ilco 1>1m«*<>.
A. Jurca v Ptujem,
dozdaj v Eckel-novi hiši, odslej pa
v svoji na velikem trgu št. 7o
s podružnico v Celji
priporoča prišlega
svojo
zalogo
ravnokar na novo
»J
11

Najboljšo sorte pravega šlajarskega naravnega vina od več let, pravo žganje, najboljši likerl itd.	.
Zaloga moke i/, parnih mlinov in domrup. h upu je in prodaja vse sorte žito. ecšplje, j a bel kii. krompir , poljsko seme in druge domače pridelke.
Preski bilje gips za poije, cement (za zunanjo lepšanje poslopij, eebrov za kopanje, stopnic, cevi za kanale itd.), opeko, ktere se ogenj ne prime, mergelj, kvarčni pesek, glino iu Samoto, kolikor kdo želi, itd.; — sprejema aiiviirovanja zoper ogenj in na življenje.
Naročila od zunaj prihajajoča ne zvišujejo najhitrejše in natanko. (41 — 1)
S
p
I >
M (i
1 A
v
M
e®
"Vino.
	® 1		5		9			3>
Mesta:	o '5		a	rt		v	rt i VJ	O > £
	0)		-i.	m >	h S		0 U	O
	o,	as	-i	O	H	<	1	%
v Lj ubij n ni	2 76	1.80|	1.66	1 00	2 0A,	2 00	1.70	2.00
v Kranji	-		—	—	—	—	—	—
v Loki	2.80	2.00	—	1.1(1	—	2.50	2.20	—
v Novomestu	2 67	1.80	1.76	0921	2.66		—	2.33
v Sodražci	3 00	—	1.76	_	2 40	—	1.90	—
v Mariboru	2.65	2.10	1.85	1.16	2 65	2 15	2 30	—
v Ptuju	2.40	l 90	1.50	0 96	2.60	1 00	—	
v Celji	2 80	2.10	1 80	1.10	2.40	2 60	2.00	—
v Celovca	2.75	2.00	1.75	1.36	2.40	—	—	—
v Trstu	3 06	1.84	-	1.12	2.20	—	—	_
v Zagrebu	2.45	1 60	110	1 40	2.00	—	—	—
v Siseku								
v Varaidinti	2 60	1.60	1.43	0.85	2 60	2.00	—	—
na Dunaju	2 90	2.25	1.75	1.00	1 96		—	—
v Peštn	2 75	2.01	1.72	1.10	2 30		—	—
v Pragi	3.06	2 60	2.14	1 85	_	—	—	—
v Giadcti	3.45	2.16		1.46	2.60	—	—	—
		Tržna rnia:						
	£	T.				3 S		
	•n	i	o*		'rt 1.	JS		s
Reči	3	>	s		O	s	b	
	i?	0	£	J	tc	s	a	
	>	>	s>	>	t*	>	>	>
Masla funt	0.5»	1 0.45	_	0.50	0 45			_
Jpeha „	0.42	0.48		—	0.44	0 40	0.44	0.38
Le<"e mernik	3-	2.6!		i —	—	—	—	j —
Krompirja ,,	1.26	—	—	1.00	1.20	1.16	1.00	0 70
Fižola „	! 3.30	—	_		2.90		—	—
Sena cent	: 1.25	l.»(	1 41	1.25	080	1.70	1 00	1.70
Som. detelja „	_	—	i —	—	-	—	—	—
Piesiči cent	—	—	1 —	—	—	I —	—	1 —
Govedine fant	i 0.30	0.2C	—	—	—	0.28	0.28	0.30
Teletine ,,	0.26	0.3<	| —		—	0 28	0.28	0.30
Jajc za lOkr.	I	6	i ""	5 1	i 6	j —	| —	i —
I
i
»
I >
V Trstu: Olje dalmatinsko po 30, najboljše po 43 -46 gll., sladkor 20—21 gH., kava Kio 42 — 6«. Java po 62 63 gl., raj/. 9-13 gld. cent. Petrolej 11 i;o'id. cent.
»M« -*■ * *
Najlepši, najcenejši iz železa vliti
s pom i nj k i
(monumenti), krizi za allarje in veliki . krizi za pokopališča,
lizgot. vl eni z najsiartovitnejSimi, najbolj liuimi bar- i : VHirii, s piavim, i.ajbolj finim /,la'<mi krasno posla- r feni (Uakor jih sicer l ik er ne zu ij" <lelati), so — f kakor že ^ez 20 let — še vedno n* zbir v velikanski ^ množiiii in različnosti t>r po najnižji že trdno dolo- j [ čeni ceni. ravno tako tudi c. k. priv. e železa vlile » i podlag« (stala — m"sto kamenitih) edino le pri {
C\ HI. 9>obisch-u,	|
| tnešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije >
na Diinaji (Wieti, VViihniiUNfrasse \r. 7 in | nji KOAi /.aloui križe* mili'der Schinelz) na- j i«. sproti * hodu pokopališča	#
in se pošiljajo na vse lnaje. Grobi i napi«! se izvršujejo Čisto po želji p. n. naroče- *V vidcev ali z zla'o pisalo ali pa z itbukrjeno "vli imi in pezlafinimi ('rkumi, kar naj-iiitreje mogoče. Obiisi i'i zapisi cene se, ako jih kdo za-11011 hteva, biez od?oga p< Sljeio.
'	(9—26)