Odlomki iz vzgojeslovja.*) Spisal dr. Fr. Kos. RepročLizkcijcL (dbno-va.). Otrok spozna predmet, katerega vidi v drugo ali pa v tretje ter se spominja, da ga je že videl prej jedenkrat. To si razlagamo tako, da se občuti in zaznavanja, ki so nastali v duši vsled vnanjih vtisov pri prvem pogledu, niso zgubili, temuč ostali v njej kot skrito (nezavestno) dušno svojstvo. Duša ima torej to lastnost, da lehko hrani dobljene vtise ter jih zopet vzbudi in pripelje v zavest, ako je priložnost ugodna. Povrnitev otemnelih predstav v zavest zove se reprodukcija ali obnova. Prestave, katere so prišle v drugič v zavest, zovejo se obnovljene (reprodicirane) predstave ali predstave v ožjem pomenu, katere je treba ločiti od občutov, ki se rode iz neposrednih čutnih vtisov. Dostikrat hipoma opazimo in spoznamo med množico tujih ljudi znanega človeka. Mi bi ga ne bili spoznali, ako bi ga že prej ne bili videli. Prejšnjo predstavo o tera človeku je nova, njej jednaka zopet vzbudila L; pripeljala v zavest. — Nova predstava pa ni samo prejšnje obnovila (reproducirala), temuč je tudi vzbudila mnogo drugih predstav, katere so bile nekdaj v dušni zavesti v istem 6asu, kot prejšnja. Mi ne spoznamo saino starega znanca, mi se tudi spominjamo vseh takratnih okolnosti. Mi še vemo, kje, v kaki družbi in v katerem casu smo ga videli. Reprodukcija predstav more biti neposredna in posredna. Neposredna je reprodukcija, kadar privede v zavest kako predstavo druga jednaka ali pa slična predstava. Vzrok neposredne reprodukcije predstav je jednakost ali pa sličnost njih vsebine. A reproducira A. N. pr. Podoba kake osebe nas spominja osebe same. Predstava kakega jezera vzbudi lehko v nas predstavo morja. Posredna je produkcija, kadar kako predstavo privede v zavest druga predstava, ki je bila nekdaj s prvo istodobno ali pa prec za njo (oziroma pred njo) v zavesti in ste bili torej obe združeni v skupno predstavo ali pa vrsto. Vzrok posredne reprodukcije predstav je združevanje (asociacija) vsled istodobnosti alipa zaporednosti. A reproducira B in B reproducira A v tem slučaji, ako sta bila oba nekdaj istodobno ali pa zaporedno v zavesti in združena v skupno predstavo ali pa *) Tu podajam čitateljem ,,Učit. Tov." par odlomkov iz svojega rokopisa, ki obsega vzgojeslovje. Moja želja je, da veščaki spis vsestransko presojujejo in kritikujejo ter mi o pravem času naznanijo svoje mnenje o njem in njegovih pomanjkljivostih. Ako bo treba, lehko vzgojeslovje še predelam, preden pojde v natis. Pis. vrsto. Reproducirati moremo množico raznih predstav, katere so skupoma ali pa vrstama združene med seboj. Zakon posredne reprodukcije se lehko tudi glasi: Vsak člen skupne predstave ali pa vrste more obnoviti celo skupino ali pa vrsto. Ako nam pride na misel mesto, v katerem smo nekdaj stanovali, spomnimo se tudi marsičesa drugega, kar smo tam doživeli in videli. V spomin nam pride, kaj smo tam delali, kje smo stanovali, kdo je tam bival pred nami, s kakimi ljudmi smo občevali itd. Reprodukcija ne obsega samo jednakih, temuč tudi slične predstave, torej take ki so deloma jednake, deloma nejednake, kakor AB in AC. Predstava AB reproducira od skupne predstave AC predstavo A neposredno, predstavo C pa posredno. Ako je med B in C močna nasprotnost, zovete se slični predstavi AB in AC kontrasta. N. pr. milijonar in berač. Reprodukcija je samovoljna ali pa nesamovoljna. Kadar vzbude otemnele predstave vnanje pobude, takrat je reprodukcija nesamovoljna. Tako n. pr. morejo besede, katere slučajno slišimo ali pa čitamo, privesti mnogo oteranelih predstav v zavest. Izraz ,,hiša" me lehko spominja rojstne hiše in domačega kraja. Beseda ,,drevo" spominja me lehko sadonosnih dreves na sosedovem vrtu ali pa posameznih delov kakega drevesa itcl. Pri samovoljni reprodukciji vzbude otemnele predstave notranje dušne moči. Duša si nainreč poišf.e s pomočjo znanih predstav druge, že otemnele predstave, katere so bile nekdaj zvezane s prvimi. Včasi moramo dolgo pomišljevati, preden se spomnimo zaželene predstave, dostikrat nam pride ua misel namesto nje marsikaj neprimernega, semtertje tudi kaj nepričakovanega. Po gostem sodelujejo vnanje pobude in pa notranje moci, da reproducirajo razne predstave. Pri izpitih delujejo vnanje pobude (n. pr. učiteljeva vprašanja) in pa notranje moči (n. pr. učencev premislek), da je reprodukcija primerna. Obnoviti morerao samo to, kar se nahaja v duši. Mnogokrat ne zadostujejo samo vnanje pobude, potrebno je tudi delovanje dušnih moči. Zato ni dobro, ako je učencev duh že utrujen, ko pride k izpitu. Da se reprodukcija ne ovira, ne sme biti človek nemiren, boječ in razburjen. Pri produkciji predstav opazujemo včasi neko pravilnost. Dostikrat se nam v prvem bipu čudno zdi, da so nam prišle na misel kake predstave; ako pa premišljujemo natančneje, preprifamo se lehko, zakaj da smo reproducirali ravno dotične predstave, in ne drugih. Ako so nam misli kake osobe znane, verao že naprej, kak vtis napravi na njo ta ali druga beseda. V tem obstoji tudi ucinek cikanja in zbadanja, s katerim nekateri ljudje po nepotrebnem žalijo svoje sosede. Predstave, katere morejo druge predstave obnoviti, zovejo se pomočne predstave. Ako hočemo kake otemnele predstave privesti v zavest, poslužujemo se pomočnih predstav, katere so prvim jednake, slične ali pa ž njimi zvezane po istodbonosti ali pa zaporednosti. Ločiti nam je tvorne predstave, ki se nahajajo v naši zavesti, od otemnelih, katere je mogoče privesti v zavest. Meja med obema se zove prag zavesti. Reči smemo, da se nahajajo tvorne predstave nad pragom zavesti, otemnele pa pod njim. V zavesti vsakega človeka se nahaja jako mnogo predstav, katere čez nekoliko časa otemne, da narede drugim prostor. Vse predstave, katere so bile nekdaj v zavesti, bilo bi mogoče reproducirati. Vender jih v resnici le prav malo reproduciramo in sicer tiste, katere privedejo v zavest zdatne pomočne pmlstave. Po gostem se navajajo v psihologičnih knjigah za obnovo četiri zakoni in sicer: 1) Zakon sličnosti (analogije), 2) zakon protivnosti (kontrasta), 3) zakon istodobnosti, 4) zakon zaporednosti (sukcesije). Večkrat je potrebno, premeniti skupne predstave v vrste, ker so te preglednejše in jih je laglje obdržati v spominu. (Dalje prih.)