IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-aella postale) Trst 431. Poštni fekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana u po to vini
TEDNIK
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 27.000 lir. Za inozem stvo: letna naročnina 32.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1619
TRST, ČETRTEK 5. NOVEMBRA 1987
LET. XXXVII.
PRED REFERENDUMI 8. IN 9. NOVEMBRA
Volivci in volivke v Italiji bodo prihodnjo nedeljo spet poklicani k volilnim žaram, saj so bila ponovno razpisana ljudska glasovanja ali referendumi. Prav imajo tisti italijanski listi, ki ugotavljajo, da se bodo volivci in volivke tokrat znašli v hudih težavah, ker bodo morali odgovarjati z »da« ali z »ne« na nelahka vprašanja in vrh vsega še v volilni kabini, ki je običajno slabo razsvetljena.
Za kaj pravzaprav gre? Naj najprej c-pozorimo, da bo volivec dobil pred vstopom v kabino pet glasovnic različnih barv. Takoj naj pripomnimo, da so bili referendumi razpisani za odpravo nekaterih zakonskih predpisov, od katerih se trije tičejo področja jedrske energije, dva pa sodstva. Če bodo na referendumih prevladah odgovori z »da«, ni seveda nikakor rečeno, da je zadeva urejena. Vsa sporna vprašanja bo treba na novo zakonsko urediti, pri čemer bo izid referendumov le »moralno« obvezoval zakonodajalce, kar pomeni, da ni izključeno, da se v prihodnosti spet vzpostavi sedanje stanje. Toda to je seveda le teoretično razglabljanje.
Ena izmed glasovnic, ki zadevajo jedrsko energijo, sprašuje, ali je volivec proti odpravi predpisa, po katerem je za določitev kraja, v katerem naj se gradijo jedrske centrale, pristojen Medministrski odbor za gospodarsko programiranje (CIPE), če se dogaja, da se o tem vprašanju iz kakršnegakoli vzroka ne izreče pristojna dr-želna uprava. Na drugi glasovnici najdemo vprašanje, ali je volivec za odpravo predpisa, na osnovi katerega sme Ustanova ENEL sodelovati pri gradnji jedrskih central v tujini. Tretja glasovnica pa sprašuje, ali je volivec za odpravo predpisa, po katerem ima občina na ozemlju katere obstaja jedrska centrala, pravico do posebnih stalnih finančnih podpor.
Ostali dve glasovnici se tičeta, kot smo že omenili, področja sodstva. Ena sprašuje, če je volivec za odpravo zakona, na osnovi katerega vodi preiskavo o kaznivih dejanjih, ki jih zagrešijo ministrski predsednik. in posamezni ministri, posebna parlamentarna komisija, od katere je dejansko odvisno, ali ob sklepu preiskave obtoženci pridejo pred ustavno sodišče ali ne. Gre dejansko za priviligirano ravnanje, ki velja le za ožji politični sloj, kar po mnenju pobudnikov referenduma ni v skladu z ustavnim načelom, po katerem so vsi državljani pred zakonom enaki. Ostala glasovnica pa se tiče vprašanja civilne odgovornosti sodnikov. Volivec je pozvan, da
dalje na 8. strani ■
Nerešena vprašanja Osimskih sporazumov
Ena temeljnih določb osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo je člen, ki poudarja, da je treba dvigniti življenjsko raven obmejnega prebivalstva. Osimski sporazumi so gotovo koristili političnemu in gospodarskemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, zlasti na obmejnem področju, a marsikaj je še treba napraviti.
Zaradi slabe izbire lokacije je sploh propadel predlog za prosto industrijsko cono ter skušajo zdaj razne stranke to nadomestiti z zakonskimi predlogi za obmejno področje, ki so že pred parlamentom. Nekateri pravijo, naj bi namesto proste cone uvedli posebne olajšave za posamezna podjetja ter več skupnih naložb na obmejnem področju.
Pri Trgovinski zbornici v Gorici so predstavili dokumentarno knjigo o lanskem sindikalnem posvetu o Osimu. Razni govorniki so v goriški Trgovinski zbornici poudarili, kaj vse je treba napraviti tako za uresničenje kot za posodobljenje osimskih sporazumov. Nerešena vprašanja so po njihovem zlasti naslednja: gradnja avtomobilskih cest na jugoslovanski strani od Razdrtega do Gorice in do Trsta, gradnja grezničnega sistema v Novi Gorici, gradnja jezu na Soči pri Podgori ter nerešeno vprašanje statusa narodnih manjšin.
Rešitve — pravijo optimisti — so za ta ali drug problem možne, kot se je pred kratkim pokazalo pri tarifah za jugoslovanske tovornjake pri vožnji po italijanskem ozemlju. O vseh teh zadevah bodo zlasti razpravljali na zasedanju mešanih
zbornic italijansko-jugoslovanske ter jugo-slovansko-italijanske, ki bo 26. in 27. novembra na velesejmu v Gorici. Posvet o trgovinskih izmenjavah, ki utegnejo letos preseči dve milijardi in pol dolarjev, ter o sodelovanju tudi na drugih gospodarskih področjih bi moral prinesti kak koristen zaključek, upoštevajoč tudi dejstvo, da bo komaj nekaj dni pc obisku jugoslovanskega ministrskega predsednika v Rimu.
Glede avtomobilskih cest naj spomnimo, da Italija opozarja Jugoslavijo, da gre za jugoslovansko obveznost v okviru Osima za olajšanje zvez med Vzhodom in Zahodom oziroma med Padsko nižino in Po donavjem. Jugoslavija se sicer s tem strinja, zlasti Slovenija, a nima denarja.
Ni še dokončno znano, koliko denarja bo Jugoslavija dobila z italijanskimi posojili ter s sovlaganjem nekaterih italijanskih podjetij. Seveda mora Jugoslavija najprej iskati denar doma.
Za najem italijanskih posojil in za sovlaganje italijanskih družb bo skrbela mešana italiajnsko-jugoslovanska družba »A-dria«, ki je bila ustanovljena 13. oktobra letos ter ima sedež v Trstu. Družba je bila ustanovljena po italijanskih predpisih zaradi lažjega sodelovanja s tujimi sovlagatelji. V Jugoslaviji — priznavajo jugoslovanski listi — bi zaradi zapletenosti postopkov taka ustanovitev trajala približno dve leti, v Italiji pa je trajala samo dva meseca.
E. V.
nadaljevanje na 2. strani ■
Ob 70 - letnici oktobrske revolucije
Prenovitvene pobude sovjetske Komunistične partije so povezane z dvema ključnima postavkama: z demokratizacijo na vseh področjih stvarnega življenja in s korenito gospodarsko preosnovo. Tako je med drugim poudaril sovjetski partijski voditelj Gorbačov, ko je 2. t.m. imel v Moskvi dolg govor na skupnem zasedanju vrhovnega Sovjeta, plenuma centralnega partijskega komiteja, predsedstva zvezne vlade in drugih ustanov. Ta govor je pomenil u-vod v proslave ob 70-letnici oktobrske revolucije. Gorbačov je del svojega govora posvetil zgodovini Sovjetske zveze v teh sedemdesetih letih; med drugim je Stalinu priznal obrambo leninističnega koncepta in vlogo, ki jo je imel pri zmagi nad na-
cizmom. Ostro pa je obsodil masovne represije v Stalinovem obdobju in tudi kult osebnosti, ki ga je Stalin dopustil in predpisal. Pomemben del svojega govora je sovjetski voditelj posvetil sedanjim problemom in stališčem Sovjetske zveze in mednarodnega komunizma. Med drugim je poudaril, da so za vedno končali časi ko-minterne in informbiroja; glede odnosov z ostalimi socialističnimi državami pa je dejal, da enotnost ne pomeni enakosti in izenačevanja ter da socializem ne more imeti samo enega modela, ki bi ga morali vsi spoštovati. Ob koncu je Gorbačov pozitivno ocenil skorajšnji dogovor z Združenimi državami o odstranitvi raket
dalje na 2. strani ■
Ob 70-letnici oktobrske revolucije
nadaljevanje s 1. strani
Svečanega zborovanja v Moskvi so se udeležile tudi številne tuje delegacije na
skvi zastopal predsednik predsedstva centralnega komiteja Eoško Krunič, ki je med drugim spomnil, da se je oktobrske revo-
ravni državnih zastopstev in strank, ko- lucije leta 1917 aktivno udeležilo tudi o-
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 8. novembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Bela in Sebastijan-; 11.45 Vera in naš čas;
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 9. novembra, ob: 7.00 Jutranji ra dijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Zgodbe vandrovca, orjunaša in narodnega revolucionarja Lipeta Kosca;
9.00 V znamenju Rdečega križa; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Potovanje proti zrelosti; 12.00 Ko mladost ni le norost; 12.30 Jezik mladih; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Dekliški zbor Devin, mešani zbor Marij Kogoj iz Trsta ter dekliška skupina Vesela pomlad z Opčin; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Presodi -razsodil; 15.00 Bralni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 31. nadaljevanja; 15.15 Poglejmo v mladostnikov svet; 15.40 Mi mladi: kje smo, kaj delamo, kako doživljamo; 16.00 Poszija slovenskega zapada; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 10. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poro-1 čila in deželna kronika; 8.10 Nediški zvon; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Zdravilne ras'.line in sadni sokovi; 12.00 Naša dobra stara kuhinja; 12.30 Kulturno-politiki v kuhinji; 13.00 OpoldansVi radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbil;
15.00 Bralni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 32. nadaljevanje; 15.30 Kuharska potovnica; 16.00 Gastronomska kultura skozi tisočletja; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Ul-rich Lauterbach: »Obisk od zunaj«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA 11. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8 00 Poročila in deželna kronika: 8.10 »Bom naredu stazice« -oddaja iz Kanalske doline; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Zdravnik in pacient; 12.00 Zrcalce, zrcalce, povej!; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Naši zbori; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 15.00 Bralni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 33. nadaljevanje; 15.30 V svetu knjige; 16.00 Zrcalca, zrcalce, povej!; 16.30 Ko zvezde zableščijo; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Tržaška pisma Vuka Karadžiča; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 12. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Od Milj do Devina; 9.00 V znamenju Rdečega križa; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Duško Jelinčič: Odhajanja;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Bralni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 34. nadaljevanje; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Vokalna skupina »L’homme arme« iz Firenc; 18.00 »Krvavo polje, brezmejno gorje!« Prva svetovna vojna in bogunci s soške fronte; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 13. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Na goriškem valu;
10.00	Poročila	in	pregled	tiska; 12.00	Še enkrat
film;	12.30 »Iz	tišine glas«	- pogovori z	ustvarjalci;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 O-troški kotiček: Po svetu z raketo; 15.00 Bralni 10-man: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 35. nadaljevanje: 15.10 V filmskem svetu;
16.00 Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah;
17.00	Poročila	in	kulturna	kronika; 18.00 Kulturni
dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 14. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; ,
10.00	Poročila	in	pregled	tiska; 11.30	Človek in I
okolje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.^0' Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Ta rozajanski glas«; 15.00 Drugi program, vodi Peter Cvelbar; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Letošnje 5. meddeželno tekmovanje violinistov študentov v Fari ob Soči; 18.00 Pozabljeni smeh. Anton Medved: »Na ogledih«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
munističnih in tudi drugih. Teh delegacij je bilo skupno 136 iz 119 držav z vsega sveta. Voditelji teh odposlanstev so se zvrstili pred mikrofoni ter izrekali pozdrave in čestitke, vsak v slogu svojih odnosov do velesile in njenih ideoloških konceptov. Med govorniki so bili tudi nikaraguj-ski predsednik Ortega, romunski voditelj Ceausescu, afganistanski partijski poglavar Nadjibullah in številni drugi.
Zvezo komunistov Jugoslavije je v Mo-
obmejnem področju z Italijo pri raznih bencinskih črpalkah zmanjkuje bencina. Delno prihaja manj količin na obmejno področje zaradi problematike petroleja in dolarja na svetovnih tržiščih, delno pa je velik naval italijanskih kupcev v Jugoslavijo.
Pri novogoriškem »Petrolu« so povedali, da so zadnjih 14 dni dobivali manj kot tretjino prejšnjih količin superbencina. Namesto 10 cistern s približno 27.000 litri, le tri cisterne dnevno. V naslednjih dneh | pa bo baje bencina na Goriškem dovolj, I kljub povečanemu prometu za praznike. Uspelo jim je dobiti 13 cistern.
Naval italijanskih kupcev bencina se menda v prihodnjih dneh ne zmanjšal, ker se je 1. novembra jugoslovanski bencin za tujce, ki ga kupujejo s turističnimi boni, spet pocenil. Cena bonov v tuji valuti, za katere velja 5-odstotni popust, se s padanjem vrednosti dinarja nenehno zmanjšuje. Oktobra so morali pri »Petrolu« trikrat spremeniti ceno. Od 1. do 16. oktobra je liter super-bencina stal 664 lir, do 27. oktobra 641 lir, do 31. oktobra 615 lir in od novembra dalje 606 lir. V Italiji pa super bencin brez bonov stane 1.350 lir liter.
Na obalno-kraškem območju pa je tik ob meji kar 15 jugoslovanskih bencinskih črpalk, pri katerih so lani prodali okrog 70 milijonov litrov bencina. Na vseh 60 črpalkah podjetja »Istra-benz« pa so prodali kar 138 milijonov litrov. Za turistične bone so lani prodali bencina za devet milijard, 750 milijonov dinarjev. Sodijo, da je 80 odstotkov kupcev z boni s Tržaškega.
S tem stanjem po eni strani v Jugoslaviji niso preveč zadovoljni jugoslovanski potrošniki, na italijanski strani pa niso
■ nadaljevanje s 1. strani
V terminskem planu o gradnji avtocest v Sloveniji je zapisano, da bi morali z gradnjo osimskih cest začeti že letošnjo jesen. Verjetno bodo gradbinci začeli z deli prihodnjo pomlad.
Zvezna vlada še ni določila, kako bodo iv Jugoslaviji zbirali dinarski delež denar-
krog 30 tisoč mož s kasnejšega jugoslovanskega državnega ozemlja.
Spregovoril je tudi glavni tajnik italijanske komunistične partije, Alessandro Natta. V svojem govoru se je spomnil En-rica Berlinguerja, ki je bil z iste tribune pred desetimi leti označil demokracijo za vesoljno vrednoto. Natta se je zavzel za načela pluralizma in je kritiziral stare doktrine iz obdobja kominterne in komin-forma.
cina in lani samo 32 milijonov in pol ter se padec nadaljuje. V primerjavi z drugimi italijanskimi kraji imajo črpalke v Trstu znatno manjši promet in seveda tudi manjši dobiček. V zadnjih letih se je število črpalk na Tržaškem zmanjšalo od 135 na 87. Računajo, da bi moralo okrog 100 tisoč tržaških vozil porabiti letno okrog sto milijonov litrov bencina, a tržaški benci-narji prodajo manj kot tretjino te količine.
—o—
PO INCIDENTIH V FRANKFURTU
Zahodnonemška javnost je še vedno pod silnim vtisom hudih incidentov dne 2. t.m. v Frankfurtu, ko so zamaskirani neznanci ubili dva policaja v neposredni bližini mestnega letališča. Tam so se začele protestne demonstracije na šesto obletnico policijskega posega proti skupinam, ki so se tedaj zoperstavljale gradnji dodatne pristajalne steze na letališču. Zadnje nasilno dejanje se je pripetilo v okviru pravcate zasede, v kateri so oboroženi neznanci pričakali policijske oddelke.
Izvedenci so medtem ugotovili, da sta bila oba policaja ubita s strelnim orožjem kalibra številka 9. Zvezni pravosodni minister Engelhard je najostreje obsodil nasilno dejanje, ki v taki obliki nima primere v vsej povojni zgodovini Zahodne Nemčije. Župan mesta Frankfurt pa je napovedal stroge ukrepe proti zlikovcem, ki jih mrzlično iščejo.
ja za gradnjo, ki je pogoj za pridobitev tujih posojil, a je republiški komite za promet in zveze Slovenije poslal v Beograd pobudo in predlog za sprejem zakona o zagotovitvi denarja za gradnjo teh avtomobilskih cest. Predvsem gre za dohodke od bencina, bodisi pri domači potrošnji bodisi pri izvoznih stimulacijah.
Jugoslovanski bencin spet cenejši za tujce
Ze dobra dva tedna na jugoslovanskem j zadovoljni bencinarji. S Tržaškega baje
dve tretjini avtomobilistov kupujeta bencin v Jugoslaviji. Leta 1985 so tržaški bencinarji prodali še 40,63 milijona litrov ben-
Nerešena vprašanja Osimskih...
Ob letošnjem 63. svetovnem dnevu varčevanja
Ob 63. svetovnem dnevu varčevanja — praznovali smo ga 31. oktobra — gospodarski komentatorji zagotavljajo, da ima prebivalstvo v Italiji rekordno težnjo po varčevanju ne glede na potres, ki je zadnje dni prizadel Wall Street ter druge velike borze, vštevši italijanske.
S tem pa še ni rečeno, da se miselnost italijanskih varčevalcev v zadnjem letu ni spremenila. Pred enim letom je doseglo višek zanimanje za borzo ter za investicijske fonde ter je dokaj ljudi tudi zaslužilo.
V zadnjem času pa se je pričelo vračanje h klasičnim bančnim pologom ter banke v Italiji upravljajo varčevalno maso, ki presega milijon milijard lir. Hranilne knjižice in tekoči računi so spet bolj aktualni, vsaj za nekaj časa, dokler se ljudje ne oddahnejo pri špekulacijskem lovu na denar ter razmislijo, kakšna pota bo kazalo ubrati v bodočnosti. Potres na borzi je tako nekoliko postavil ob stran razne operacije, kot so SVVAPS, options, fu-tures.
Cas za premislek spravlja v luč tudi osnovno dejstvo, da je varčevanje dvojnega tipa: prvi tip samo ščiti kapital proti inflaciji, a ne prinaša večjih dohodkov (na primer zlato), drugi tip pa ne ščiti neposredno kapitala, a riziko prinaša večje dohodke.
Med prvi tip spadajo tudi vinkulirani pologi ter nakupi vrednostnih papirjev z dolgim rokom zapadlosti, celo do sedem let. V drugi tip pa prištevamo riziko investicije ter razne atipične vrednostne papirje. Seveda je že širokim krogom znano, kako so borzne operacije lahko nevar-j ne: lahko se dosti zasluži, a lahko se tudi j v dosti izgubi. Za preprostega varčevalca je zaradi tega nevarno, če se spušča na neznane poti.
Iz Zagreba poročajo, da so baje napravili odločilen korak naprej za gradnjo avtomobilske ceste, ki bo vezala Trst in Reko. Ta važni sporazum o sodelovanju sta podpisali jugoslovanska družba za razvoj »Ingra« ter italijanska gospodarska skupina »Ligresti«. Bila sta dva sestavka: prvi v Zagrebu in drugi v Santa Margherita Ligure. Pri podpisu sporazuma je vodil jugoslovansko odposlanstvo predsednik Hr-vatske Markovič, katerega je spremljal veleposlanik v Rimu Skataretiko, italijansko odposlantsvo pa je vodil inženir Salvatore Ligresti. S tem se za italijanska podjetja odpirajo tudi nove delovne možnosti na podlagi plodnejšega sodelovanja z Jugoslavijo.
»Ingra« in »Ligresti« sta sklenila ustanoviti mešano družbo, ki bo takoj pričela proučevati gradnjo avtomobilske ceste Trst - Reka, nadalje turistično sodelovanje ter tudi kooperacijo Italije in Jugoslavije v drugih državah. Končno je predviden razvoj jugoslovanskih jadranskih luk, katere upravlja jugoslovanski Adriatic Club.
Državni vrednostni papirji, kot so zakladni boni BOT ter CCT, so še vedno precej varno zatočišče malih varčevalcev.
Povratek ljudi k bančnim okencem je delno posledica dviga bančnih obresti, a še bolj so vzrok nove operacije, takoimeno-vane parabančne operacije, katere nudijo kreditni zavodi. Takšne operacije so na primer leasing in factoring, nepremičnin-1 ski papirji ali varčevanje za nakup stanovanja. Široka vrata se odpirajo tudi za ta-koimenovane integracijske fonde, ki naj bi vsem zagotovili višje pokojnine.
Vsekakor je varčevanje podlaga narodnega gospodarstva ter ga tudi italijanska vlada na vse načine spodbuja s prizadevanji, da pomaga rešiti tudi vprašanje državnih dolgov.
Naj zaključimo z besedami klasičnega ekonomista Adama Smitha. Varčnost — pravi Smith — ne pa industrija je direktni vzrok povečanja kapitala. Po drugi stra-
dalje na 8. strani ■
—o—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostovanje SNG - Drama iz Ljubljane BERTOLT BRECHT MALOMEŠČANSKA SVATBA
režija Edvard Miler
v soboto, 7. novembra ob 20.30 — Abonma red B - Fin E
v nedeljo, 8. novembra ob 16.00 — Abonma red C in G
ponedeljek, 16. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici v torek, 17. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici
Kako, da so se Hrvati obrnili prav na skupino »Ligresti«? »Ligresti« je ena največjih podjetniških skupin v Italiji ter cenijo njeno imetje na 2.000 milijard lir.
Sporazum med Hrvatsko in to italijansko skupino utegne koristiti ne samo Trstu in Reki, marveč celotnemu obmejnemu področju med Italijo in Jugoslavijo. —o—
MOJSOV ZAKLJUČIL OBISK
NA KUBI
Jugoslovanski predsednik Lazar Moj-sov je končal svoj pomembni uradni obisk na Kubi. S Fidelorn Kastrom in drugimi kubanskimi voditelji se je pogovarjal o dvostranskih odnosih in o glavnih mednarodnih problemih, posebej še o problemu zadolžitve držav v razvoju. Po njegovem prepričanju je rešitev tega problema pogoj za nadaljnji razmah gospodarskega in splošnega razvoja. Moj sov je med svojim potovanjem po Latinski Ameriki obiskal poleg Kube tudi Argentino, Peru in Mehiko.
Nove možnosti sodelovanja v Srednji Evropi: primer Alpe-Jadran
Od 5. do 8. novembra se bo v Bostonu (ZDA), v hotelu Park Plaza odvijala 19. redna konvencija Ameriškega združenja za napredek slovanskih študij (American Association for the Advan-cement of Slavic Studies, AAASS), v katerem je včlanjena tudi skupina Združenje za slovenske študije (Society for Slovene Studies), pri kateri sodelujejo mnogi slovenski profesorji in znanstveniki, ki delujejo na ameriških in evropskih univerzah.
Kongres se bo odvijal po razdelkih (panels).
| V preliminarnem programu je bilo najavljenih j približno 150 različnih razdelkov na posamezne znanstvene in študijske teme. Na vsakem razdelku je najavljen vodja razdelka (chair) in trije glavni referati (papers), ki jih imajo razni specialisti posameznih študijskih področij. Prisotna pa sta še dva pomožna referata ali raz-pravljalca (discussants), ki predložene teme kritično obdelata in poglobita.
Združenje za slovenske študije je za letošnji kongres AAASS med drugim predlagalo tudi razdelek, ki naj bi obravnaval tematiko Alpe-Jadran. Zamisel je vodstvo kongresa sprejelo in jo postavilo na program letošnjega Bostonskega srečanja. Potekalo bo dne 8. novembra od 10. do 12. ure pod naslovom: Nove možnosti sodelovanja v Srednji Evropi: primer Alpe - Jadran (New Possibilities of Cooperation in Central Europe: The Case of Alpe-Adria). Vodil ga bo prof. Aleš Lokar z videmske univerze, referate pa bodo imeli: prof. Andrej Moritsch z dunajske univerze, ki bo spregovoril na temo »Zgodovinske stalnice v političnem, družbenem in gospodarskem sodelovanju znotraj območja Alpe-Jadran« (Historical Constants in the Political, Social, and Economic Cooperation within the Alpe-Adria Area), prof. Giacomo Borruso, dekan tržaške gospodarske fakultete, ki bo razvil temo o »Trenutnih težnjah gospodarskega sodelovanja in razvoja na območju Alpe-Jadran« (Actual Trends of Economic Cooperation and Develop-ment in the Alpe-Adria Area) ter dr. Silvo Devetak, direktor Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ki bo predaval na temo »Alpe-Jadran kot večnarodnostno območje (Alpe-Adria as a Multinational Area).
S kritičnimi posegi bosta v diskusijo posegla prof. Peter Vodopivec, zgodovinar z univerze v Ljubljani, in prof. Emidij Susič, družboslovec z univerze v Trstu.
To bo verjetno prva predstavitev zamisli o delovni skupnosti Alpe-Jadran v širši mednarodni javnosti na znanstvenem nivoju, kar bo vsekakor pripomoglo k bolj natančni konceptua-lizaciji te zamisli, njeni kritični obdelavi in razvoju predlogov ter nadaljnjih zamisli za njeno bodočo praktično uveljavitev, kar bi bilo velikega pomena za nadaljnji gospodarski in družbeni napredek celotnega srednjeevropskega območja.
Beri - širi - podpiraj
»NOVI LIST"
Avtomobilska cesta Trst - Reka
S seje pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti v Trstu
Kulturna manifestacija »Istra«
Slovensko kulturno društvo Slavec iz Ric-manj in Loga in Kulturno-prosvetno društvo »Jadran Dekani« sta že večkrat skupno priredili zanimive kulturne prireditve. V počastitev 105. obletnice ustanovitve pevskega zbora v Ricma-njih in 75. obletnice smrti Ivana Benka, ustanovitelja »Čitalnice« v Dekanih, sta društvi dali pobudo za kulturno manifestacijo »Istra«, ki se bo začela v soboto, 7. t.m., ob 20. uri, v galeriji Babne hiše v Ricmanj ih, kjer bodo odprli likovno razstavo Toma Vrana, začela pa se bo tudi IX. Razstava in pokušnja novih vin. Na večeru bo sodeloval ženski pevski zbor »Jadran« iz Dekanov. Naslednjega dne, v nedeljo, 8. novembra, bo ob 17. uri v Gledališču »F. Prešeren« v Bo-ljuncu prireditev, na kateri bodo nastopili: mešani pevski zbor »Slavec« iz Ricmanj, obalni oktet iz Izole, pesnik Edelman Jurinčič, zbor »Primorsko« iz Mačkolj in mešani pevski zbor srednjih šol iz Kopra, glasbena skupina »Istria nova«, oktet »Škofije«, zbor »Slovenec« iz Boršta in mešani pevski zbor »Obala« iz Kopra.
V Kulturnem domu v Dekanih pa se bo ta pobuda začela v soboto, 14. t.m., ob 20. uri. Tudi v tem primeru bodo najprej odprli likovno razstavo. Svoja dela bo razstavljal Demetrij Cej. na večeru pa bo sodeloval mešani pevski zbor »Slavec« iz Ricmanj. V nedeljo, 15. popoldne, pa bo v Dekanih kulturna prireditev. Nastopil bo ženski zbor Jadran iz Dekanov, moški zbor »Venturini« iz Domja, pesnik Aleksij Pregare, mešani zbor upokojencev iz Kopra, moški zbor »V. Vodnik« iz Doline, glasbena skupina iz Pridvora, zbor »Tomos« iz Kopra, mešani pevski zbor društva Mačkolje in moški pevski zbor »Ciril Kosmač« iz Kopra.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje letno študijsko štipendijo v počastitev pokojnega gospoda Mihaela Flajbana.
Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo koristnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1987-88.
Izjemoma bo štipendija lahko podeljena tudi visokošolcem, ki že obiskujejo višje letnike univerze.
Rok za predložitev prošenj z vso dokumentacijo zapade 30. novembra 1987.
Za podrobnejša pojasnila o pravilniku naj se interesenti javijo na sedežu SDD v Trstu, ul. Machiavelli 22, II. nadstropje, tel. 65612, vsako sredo od 16. do 18. ure.
KVADRATI MARJANA KRAVOSA
Marjan Kravos je priznan likovnik in scenograf ne le na Tržaškem, kjer je doma, ampak tudi v vseslovenskem prostoru, saj je eden najaktivnejših umetnikov mlajše generacije pri nas. Neutrudno išče in ustvarja. Zadnje čase poveča svoje umetniško ustvarjanje geometričnemu liku — kvadratu, ki s svojo občečloveško simboliko in povednostjo gotovo nudi veliko izraznih možnosti. Od 5. do 18. novembra si bomo lahko j ogledali nove stvaritve Marjana Kravosa v Ga-' leriji Tržaške knjigarne.
V sredo, 21. oktobra, je v Trstu zasedal pokrajinski svet Ssk ,ki ga je vodil dr. Drago Legiša. Dnevni red je predvideval tajnikovo poročilo in diskusijo.
Tajnik Harej je najprej govoril o položaju na tržaški občini, kjer KD in PSI zahtevata odstop odbora z županom vred. Ssk je tak odstop zahtevala že pri poletnem preverjanju. Ker do tega ni prišlo, je potegnila svojega predstavnika iz odbora. Nato se je dotaknil shoda istrskih beguncev, ki ni imel odmeva, ki so ga pričakovali, in tudi nacionalistični skrajneži niso mogli uresničiti svojih namer. Hudo pa nas] je prizadel pamflet v katalogu na razstavi \ v palači Costanzi, ki ponižuje in sramoti slovenski narod. Prof. Harej je tudi obsodil uporabo ali točneje neuporabo slovenščine pri sicer hvalevredni pobudi, ki zadeva cesto terana, pri kateri sta sodelova-
Ko je po nastopu na letošnjem novosadskem Sterinijem pozorju SSG iz Trsta gostovalo v Beogradu s Cankarjevo farso »Za narodov blagor«, še ni bilo znano, da bo komedija Jovana Sterije Popoviča izbrana za najboljšo predstavo. Tedaj tudi še ni bil programiran datum Vukovih dni v Trstu, kljub temu pa se je ravnatelj naše gledališke hiše Miroslav Košuta že domenil za gostovanje Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda pri nas za konec oktobra, tik pred njihovim nastopom na Borštnikovem srečanju v Mariboru.
Naključje je hotelo, da se je gostovanje beograjskih gledališčnikov vključilo v sklop tržaških proslav ob 200-letnici rojstva Vuka Kara-džiča. Bila je to dobra izbira tudi zato, ker smo lahko tudi pri nas v torek prejšnjega tedna gledali »Rodoljube«, torej najboljše letošnjo jugoslovansko predstavo.
Kljub jezikovnim težavam je tržaška publika zavzeto spremljala dogajanje na odru, se s ploskanjem pri odprtem odru vključila v scensko domiselno, režijsko izpopolnjeno in igralsko
Zaključil se je
V Kulturnem domu v Trstu je bila v petek, 30.10., še ena iz niza prireditev, s katerimi so se tržaške kulturne institucije spomnile velikega srbskega prosvetitelja Vuka Stefanoviča Kara-džiča ob dvestoletnici njegovega rojstva. »Vukov teden«, kot bi ga lahko imenovali, je v Trstu potekal na ravni simpozijev ter koncertnih in gledaliških prireditev, pri tem pa so sodelovali: tržaško vseučilišče, Slovensko stalno gledališče, Glasbena Matica ter Narodna in študijska knjižnica. Tako se je Trst, s prevladujočim deležem slovenskih ustanov, spomnil velikega Srba, ki se je bil v svojem življenju nekaj časa zaustavil tudi v našem mestu.
Prireditev v Kulturnem domu je v glasbi in pesniški besedi podala bogastvo srbske ljudske pesmi, ki jo je Vuk Karadžič z zapisovanjem ne
li pokrajinska uprava in SDGZ. Dotaknil se je problema slovenske sociopsihopeda-goške službe, ki je zlasti pomanjkljiva, kar zadeva socialne službe za slovenske otroke.
Ker mnogi člani pokrajinskega sveta niso v deželnem vodstvu, je omenil še nekaj problemov, ki sodijo v pristojnost tega. Sem spada odlok predsednika republike, ki predvideva posebne doklade za uslužbence, ki svoje delo opravljajo v jeziku različnem od italijanskega, priprave novega osnutka Ssk za zaščito slovenske manjšine, črtanje v novem finančnem zakonu postavke za potrebe slovenske narodne skupnosti v Italiji; o referendumih da je stališče pre-coj jasno, sicer se bo zadevna problematika poglobila na ponedeljkovem večeru, ki sta ga, 26. 10., sklicala krožek Virgil Šček in Društvo slovenskih izobražencev.
dovršeno predstavo. Čeprav je delo nastalo v polovici prejšnjega stoletja, se mu leta v režiji Dejana Mijača nikakor ne poznajo, še posebej, ker je osrednji problem vedno aktualen. Dogaja se namreč v Vojvodini za časa menjave oblasti med Madžari in Srbi, dogodkom pa se prilagajajo rodoljubi, ki se ustijo s svojo narodno pripadnostjo, vendar so jo ob prvi sapici nasprotnega vetriča pripravljeni izdati, zamenjati srbsko kokardo z madžarsko in obratno.
Predstavo v Kulturnem domu sta si poleg številnih uglednih gostov ogledala tudi srbski minister za kulturo Branislav Miloševič in rektor tržaške univerze Paolo Fusaroli.
Ravnatelj Jugoslovenskega dramskega pozorišta si je z režiserjem Mijačem ogledal magne-toskopski posnetek Nušičeve komedije »Sumljiva oseba«, s katero je naše gledališče odprlo letošnjo sezono. Jovanovičeva postavitev jima je bila tako všeč, da sta predstavo predlagala za prihodnje Sterijino pozorje.
»Vukov teden«
le rešil pozabe, marveč jo tudi pokazal Evropi na prehodu iz razsvetljenstva v romantiko. Poslušali smo izbor lirskih in še zlasti epskih pesmi, in ob njih zaslutili njihovo kohezijsko moč pri ohranjanju srbske narodne identitete v obdobjih turškega jarma. Pogostno obujanje kosovske bitke, zgodovinsko usodne za Srbijo, je publiki nudilo celč osvetlitev za boljše razumevanje sodobnega dogajanja na omenjenem področju. Pevski delež je prispeval dekliški ansambel »Rukovet« ob spremljavi starih glasbil, recitacije pa so doživeto podali Bogdana Bratuž v slovenščini, Rale Damjanovič v srbščini in Raniero Brumini v italijanščini. Zamisel za to prireditev je imel Jože Pirjevec, režijo je 09krbel Marko Sosič, za zelo sugestivno sceno pa je poskrbel Klavdij Palčič. Občinstvo ni bilo številno. Skoda.
nadaljevanje na 8. strani ■
Gostovanje Jugoslovenskega dramskega pozorišta v Trstu
Saša Rudolf
PROSTOR MLADIH
Skavtsko delovanje na Goriškem
Z novim šolskim letom 1987/88, se je tudi na Goriškem začelo skavtsko delovanje. Uradno se je skavtska aktivnost pričela z občnim zborom, ki je bil dne 4. oktobra na Lokvah, kjer je bil začrtan letni program delovanja in kjer so bili uradno imenovani voditelji SZSO-SGS.
Organizacija stopa v novo skavtsko leto z namenom, da obogati mladino, ki je že znotraj nje, in tisto, ki se bo letos prvič srečala s tem gibanjem, da globlje spozna vrednote slovenstva in zamejstva, krščanstva, življenja v naravi in današnjo družbo. Še kako koristno je to gibanje, ko je danes nevarnost odtujitve od narave in zdrave družbe tako velika. Naša organizacija nudi možnost vključevanja mladini od osnovne šole., tja do univerze z enkratnim odkrivanjem čara gorskih tur, taborjenja v naravi, spoznavanja naših skritih krajev, poglobitve v krščanski nauk in ovrednotenja mlade slovensko-zamej-ske zavesti.
V soboto, 24. oktobra, je bila v Vidmu, v veliki dvorani tehnične šole »Maligna-ni« predstavitev knjige »I Molini della Val Resia«, pod pokroviteljstvom videmske »Societa Filologica Friulana«. Knjigo je spisal Rezijan Antonio Longhino, izdal pa jo je rezijanski kulturni krožek »Rosajan-ska Dolina«.
Avtor v njej opisuje mlinarsko obrt v Reziji; svoje pisanje, ki je zgodovinski in etnografski prikaz te starodavne obrti, podpira s podatki iz ustnega izročila, videmskega katastra in drugih virov. V delu navaja slovenska ledinska imena in imena mlinarjev, imena, velikost in razporeditev prostorov v mlinih ter lego le-teh in njih delovanje. Poleg tega navaja tudi i-mena sestavnih delov mlinskega mehanizma in orodje, ki so ga obrtniki uporabljali pri delu in pri vzdrževanju oziroma popravilih; vse to v domači režij anščini in v italijanščini. Tako nam pisec n.pr. pove, da je v kraju Zamlin »na velika roa tasa mlyom«; da je bil v Osoanah lastnik mlina Giovanni Chinese, po domače Hasper; da se mlinskemu kamnu po domače reče »pec ta mlinarska«, ajdi pa »jejda«.
Letošnji program SZSO-SGS vključuje duhovne vaje, skupni izlet SZSO-SGS, SZSO-TS na sneg, Dan spomina na rojstvo ustanovitelja svetovne skavtske organizacije Baden-Powella, športno srečanje SZSO-SGS, SZSO-TS in SKS v Gorici, jurjevanje z obljubo in prestopom novincev, kresovanje in ob koncu sezone dvotedenski tabor.
Poleg navedenih srečanj pa so še enotedenski sestanki volčičev in veveric (osnovna šola), izvidnikov in vodnic (nižja srednja šola) in novincev roverjev in popotnic (višja srednja šola in univerzitetni študentje) skupaj z voditelji organizacije.
Vse potrebne informacije lahko starši in mladina dobijo v Katoliškem domu v Gorici na dan sobote od 15. do 16. ure, v Sovodnjah ob Soči pri Mirjam Černič (tel. 882249) in v Doberdobu pri Katerini Fer-letič (tel. 78053).
Julijan Čaudek
Končno pisec opiše še domače jedi, n. pr. mučnik, huotrabe, itd.
Po predstavitvi je zaplesala še rezijanska folklorna skupina, ki je žela izreden uspeh, še posebno s plesom »Lipa ma Marica« .
Razveseljivo je dejstvo, da je do objave prišlo, še posebej pa, da je bilo v Vidmu slišati slovensko (rezijansko) besedo in pa da so v dvorani javno priznali, da so Rezijani Slovenci.
M. R.
—o—
VEČER POSVEČEN HIMALAJI
V sredo, 4. t.m., je ženski pevski zbor iz Laškega priredil v župnijski dvorani v Romjanu zanimiv večer, posvečen goram., Časnikar in planinec Duško Jelinčič, član Slovenskega planinskega društva iz Trsta, je prisotnim predstavil čudovito, a istočasno strašno himalajsko gorovje. Z diapozitivi je namreč prikazal podvig sloven-1 ske odprave na 8047 m visoko goro Broad Peak, ki jo je bil osvojil v navezi z drugimi člani odprave. Duško Jelinčič je tako postal prvi deželni alpinist, ki se je povzpel na osemtisočak.
Kaj je novega v Zalivu?
Eden izmed pogojev za konec vojne med Iranom in Irakom je vezan tudi na sporne meje med obema državama. O tem piše neki list v Združenih Arabskih Emiratih in dodaja s tem nove glasove o težavnem poskusu za pomiritev na Srednjem Vzhodu. Zadnji tak poskus je bil poziv glavnega tajnika Združenih narodov Bagdadu in Teheranu, naj prenehata s sovražnostmi in naj vsekakor do konca oktobra sporočita svoja stališča Združenim narodom. Odgovora sta prišla, a sta še tajna. Te dni so se razširili glasovi, da je Iran baje nekoliko popustil v svoji togosti in da se zato odpira vsaj bleda možnost za kako postopno pomiritev. Prej navedeni časopisni vir se nanaša na sporno ozemlje ob izlivu mejne reke Sat El Arab. Tisti mejni spor je bil eden izmed povodov za vojno med Iranom in Irakom, ki je izbruhnila pred sedmimi leti. Iran zahteva sedaj baje tudi ureditev tega problema, potem ko še dalje vztraja pri že znanih dveh zahtevah, da je treba namreč nedvoumno u-gotoviti krivca za izbruh vojne, in da mora Irak plačati odškodnino za vsa razdejanja. 2e omenjeni list piše tudi, da Sovjetska zveza pritiska na nekatere arabske države, naj bi zahtevale ustanovitev mednarodnega mirovnega zbora za pomiritev na območju Perzijskega zaliva. Te mednarodne sile naj bi zamenjale vojna ladjevja zahodnih sil, ki so zdaj v Perzijskem zalivu.
Vodstvo KP Kitajske pomlajeno
Novi glavni tajnik kitajske komunistične partije je 69-letni ministrski predsednik Zhao Ziyang. Izvoljen je bil na prvem zasedanju novega centralnega komiteja, ki je bil prenovljen ob koncu 13. partijskega kongresa v Pekingu. Zhao, ki je že napovedal odstop z mesta ministrskega predsednika, je že imel tiskovno konferenco, na kateri se je zbralo veliko tujih časnikarjev.
Na uvodu je poudaril, da se bo pri svojem bodočem delu stalno posvetoval z Deng Xiaopingom, ki da je po politični modrosti neprekosljiv. S tem je zelo poudaril, da ostaja priletni kitajski voditelj kljub umiku še dalje idejni zastavonoša kitajske politike. Da je to res, potrjuje tudi dejstvo, da so se morale na tem kongresu z vodilnih mest umakniti nekatere vidne osebnosti, ki so nasprotovale preosnovam priletnega voditelja. Zhao Ziyang je naglasil, da je najvidnejši rezultat partijskega kongresa v tem, da je bila potrjena politična linija zadnjih devetih let. Na ta način — je pristavil — bo mogoče s to linijo nadaljevati v organizacijski, politični in ideološki smeri, glavni cilj pa je dobrobit celotne kitajske skupnosti. Med pogovorom s časnikarji je Zhao tudi dejal, da se Kitajci zelo zanimajo za preosnove, ki jih v Sovjetski zvezi izvaja Gorbačov.
Prvi nedeljski
Kulturno združenje »Rodolfo Lipizer« je 25.. oktobra priredilo prvi »nedeljski koncert«. V go-riškem Avditoriju je nastopil pianist Giovanni Umberto Battel. Začel je z dvema Scarlattijeve ma »Sonatama«, sledila jima je izvedba »Sonate v Es molu« Clementija, nato pa je predstavil moderno - sodobni program, ki ga žal le red-kokdo in redkokdaj izvaja. Verjetno je tega ^ kriva prevelika tehnična težavnost modernih. skladb. Vpliva pa tudi okus občinstva, ki je še j vse preveč navezano na klasični repertoar. Vendar tokrat ni bilo tako, saj je visoka kvaliteta Battellovih izvedb navdušila prisotne.
K. Z. Rodolfo Lipizer
Zlasti je izstopala ekspresivna neposrednost »Kanonične sonatine« Luigija Dallapiccole, ki jo smatrajo za stičišče slovanskega, nemškega in latinskega pojmovanja muzikaličnosti. Globoki tonalni efekti in ekspresivnost so se pojavili še pri izvedbi Respighijevega »Preludija št. 3« in v motivih »Petruške« Igorja Stravinskega, ki so izredno zahtevni in težavni. Izven programa pa je zbranemu občinstvu zaigral še »Študiji št. 5 in 6« F. Chopina.
Koncert je pianist ponovil za šole v ponedeljek, 26. oktobra. Vodilo k poslušanju sta prispevali prof. Chiara Bledig in Gabriella Brumat.
Izšli so »REZIJANSKI MLINI«
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
O slovenski državnosti...
V slovenski upravno-politični zgodovini vlada zmeda. Pravzaprav si o državnosti Slovencev odgovorni vse doslej niso upali izreči jasne besede in so slovensko samobitnost postavljali zgolj na temelj kulture. To je bilo nekako še najbolj varno, in zdi sc, da je tako še danes. Tako nam npr. Tine Hribar v svojem članku »Slovenski narod in slovenska državnost«, ki je izšel v tako sporni številki 57 Nove revije, spet postavlja samobitnost Slovencev v prvi vrsti na samostojen jezik, zatrjevaje:
... Po Trubarju je slovenski jezik omogočil slovenskemu človeku neposreden stik z Bogom, za Prešerna in Cankarja je bil slovenski jezik izraz in priča slovenske samobitnosti (samostojnosti in ustvarjalnosti), Kocbeku se materinski jezik kaže kot najintimnejša resnica (narava) naroda, kot utelešenje domačijske usode, danes pa — ne da bi izgubil vse navedene razsežnosti — ima dodatno poslanstvo: zastopati Slovenca kot neposrednega državljana sveta.
Vse to, kar zadeva Trubarja, Prešerna in Cankarja, je lahko res. In ne le to, kje pa so slovenski slikarji, glasbeniki, znanstveniki in strokovnjaki in vsi drugi, ki jim je bila slovenska zavest glavna spodbuda pri njihovem delu? Nadalje slovenska vojska, ki se je uspešno bojevala že v času Karantanije proti Obrom in Bavarcem, nato proti Madžarom in končno Turkom; proti tem slednjim celih dvesto let! Pa slovenski kmečki človek s svojim gospodarstvom, župani in srenjami, skozi dolga stoletja srednjega veka!
Pri vsem tem pa je gotovo ključ do slovenske državnosti obstoj samostojne slovenske kneževine Karantanije in ohranitev njene državno-pravne strukture. Gre za vprašanje, ki ga tudi pisci prodornih člankov v omenjeni številki Nove revije niso znali načenjati.
Problem je pravzaprav že star in že davno potisnjen z dnevnega reda. Toda če nam zgodovinske knjige še vedno ponavljajo, da so bili1 Slovenci podložni Obrom in z njih pomočjo na-
Izšla je nova, dvojna
2e pred nekaj tedni je iz tiskarne prišla nova, dvojna številka revije »Most«, katere uredniški odbor sestavljajo Aleš Lokar, Jolka Milič, Gino Brazzoduro in Vladimir Vremec, ki je tudi odgovorni urednik. Tudi ta številka je takorekoč vsa dvojezična, kar pomeni, da so sestavki objavljeni v slovenskem in italijanskem jeziku.
Na začetku revija objavlja tri eseje izpod peresa Marjana Rožanca, Franceta Bučarja in Tarasa Kermaunerja. Marjan Rožanc je svoj esej napisal ob predavanju, ki ga je imel v letošnjem marcu v Peterlinovi dvorani v Trstu. Naslov e-seja je: »Slovenski model naroda in Jugoslavija«. »O koreninah sedanje krize« je naslov eseja, ki ga je napisal France Bučar
Tretji objavljeni esej je izpod peresa Tarasa Kermaunerja. Gre za predavanje z naslovom: »O različnih literarnih pristopih k medvojnemu času«, ki ga je avtor imel v letošnjem januarju v Peterlinovi dvorani v Trstu na pobudo Društva slovenskih izobražencev in Kulturnega združenja Most. Revija nato predstavlja tri koroške
selili Vzhodne Alpe, za kar ni niti najmanjšega dokaza v zgodovinskih virih, potem je treba za-I četi razpravo o slovenski državnosti pri tem, da se takšne trditve začne razčiščevati. Slovenci-Karantanci so bili že od vsega začetka, kar jih | omenja zgodovina, povsem samostojni. Od leta 595, ko langobardski zgodovinar Pavel Diakon omenja njih deželo kot »Sclaborum provincia«; kot leta 631, pridruženi zveznemu kraljestvu Sama kot »Winedorum marca« in potem 745, ko so se obrnili na Bavarce za pomoč proti Obrom, priznali nadoblast frankovskega kralja Pipina Mlajšega, kar je tisti čas pomenilo pristanek na pokristijanjenje.
Protifrankovski upor kneza Ljudevita iz Slavonije, kateremu so se pridružili Kranjci in del Karantancev (spodnje Štajersko), in frankovski povračilni ukrepi niso zrušili državne sestave Karantanije. Znani vir Conversio, ki nam poroča o takratni Karantaniji, navaja samo, da so za knezi slovenskega rodu, imenovani Pribi-slav, Semika, Stojmar in Edgar, zavladali vojvode Bavarci po imenu Helmvin, Albar in Pabo. Prav nič o kaki nasilni odstranitvi karantanskega kneza (vojvode) in plemstva, ki se protitankovskega upora niti ni udeležilo.
Navedba vojvod Bavarcev (duces Bagoarii) pa postane v slovenskih zgodovinskih knjigah kar oznaka »grofje Bavarci« (gl. B. Grafenauer, Zgodovina sloven. naroda II, druga izdaja, Lj. 1965, str. 5), kar je nekaj povsem drugega, zakaj vojvoda je vladar, grof pa kraljev uradnik. Ce bi v Karantaniji res zavladali tedaj grofje, potem nam Conversio ne bi navajala vojvod.
Kljub temu, da nas navedba »habere in co-mitatum« spominja na grofovsko upravo, ki je bila izročena omenjenim bavarskim vojvodom v Karantaniji, pa nam kasnejša zgodovina priča, da je bila vojvodina ohranjena. In sicer kot slovenska dežela ali država, z lastno vojsko in lastnim grbom. Odkod sicer to, da se je ohranilo slovensko ustoličevanje vojvod vse do 15. stol.
dalje na 8. strani ■
številka revije Most
pesnike. Ti so Janko Messner, Valentin Polan-šek in Janko Ferk. Za italijanski prevod njihovih pesmi je poskrbela Jolka Milič. Alenka Go-ljevšček objavlja sestavek oziroma študijo z naslovom »Vrednostni sistem v slovenskih ljudskih pravljicah«. Za italijanski prevod je poskrbela Licinia Roth Pahor.
Revija dalje objavlja tri zapiske iz dnevnika Marjana Rožanca. Vsi zapiski so iz leta 1985. Gino Brazzoduro objavlja esej, v katerem skuša italijanskemu bralcu predstaviti slovensko literaturo med Trstom in Ljubljano na začetku 20. stoletja. Revija objavlja besedilo eseja le v italijanskem izvirniku, ker da je slovenski prevod že izšel v Primorskih srečanjih. Gino Brazzoduro dalje objavlja esej z naslovom »Tržaška prikazen«. Esej je objavljen tako v izvirniku kot v slovenskem prevodu.
Revija Most je na prodaj v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Cena zadnje številke znaša 5.000 lir, medtem ko znaša letna naročnina 10.000 lir.
O zadnji številki revije »2000«
Pred dnevi je prišla v Trst nova, dvojna številka revije »2000«, ki je, kot piše na platnicah, časnik za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna vprašanja. Priznati je treba, da ta številka takoj popolnoma prevzame slehernega bralca, ker je njena vsebina ne samo aktualna, temveč tudi zelo zanimiva in na marsikaterem mestu tudi zgodovinsko pomembna.
Eseje in razprave so napisali Anton Terste-njak, Jože Bajzek, Denis Poniž in Mladen Aleksander Svarc. Zastopan je tudi pokojni Edvard Kocbek z esejem »Dialektika besede«.
O »slovenskem narodnem vprašanju danes« pišejo Milan Stante, Vlado Habjan, Andrej Roth in Peter Kovačič Peršin, ki je tudi glavni in odgovorni urednik revije.
Pod zaglavjem »Sodobna misel« sta zastopana znani nemški teolog Romano Guardini in Slovenec Vili Stegu. Pri leposlovju sodelujejo Jožef Kroje, Pavle Zidar in Ivan Mrak.
Za boljše poznavanje dogodkov znotraj slovenskega katoliškega tabora med obema svetov-nika vojnama v takratni Sloveniji je zelo pomemben sestavek, katerega avtor je Milan Zver. Naslov njegove študije je »Pojmovanje demokracije v slovenski katoliški misli med vojnama«. Pomemben in silno zanimiv je tudi pogovor, ki ga je imel Pavel Bratina s slovenskim krščanskim socialistom, filmskim delavcem in publicistom Vitkom Muskom. Vitko Musek je doma s Štajerskega in je obiskoval gimnazijo na Ptuju ter bil sošolec našega dolgoletnega sodelavca, zdaj žal že pokojnega Franca Jeze. Musek je bil I skupno z Jezo med ustanovitelji Mladinske osvo-! bodilne fronte v Ljubljani in med organizatorji | partizanskega gibanja na ljubljanski univerzi takoj po italijanski okupaciji. V pogovoru z Bratino Musek zelo odkrito razglablja o medvojnih dogodkih ter načenja tudi nekatera vprašanja, ki so bila do zdaj na Slovenskem »tabu«.
Pod zaglavjem »Zapisi in ocene« najdemo sestavke Viktorja Blažiča, Tonija Murna, Jožeta Kocipra, Pavla Bratine, Karla Schlogla in Tomaža Toporišiča. Viktor Blažič piše o liku svojevrstnega slovenskega komunističnega voditelja Franceta Klopčiča, Toni Muren obravnava zadnjo številko Glasa Korotana in v tej zvezi zlasti študijo z naslovom »Vojvodski stol«, ki jo je napisal dr. Jožko Savli iz Gorice. Jože Kociper obravnava razmerje med neplodnostjo in moralnimi normami, Pavel Bratina je avtor dveh sestavkov. Prvi ima naslov »Zgovorna tišina izziv osebi in družbi«, drugi pa »Dvopolnost človekove rasti«. Karl Schlogel objavlja pogovor s sovjetskim emigrantom Leonidom Pljuščem, aktivistom za svobodo in pravico, medtem ko je Tomaž Toporišič avtor sestavka z naslovom »Razpoke Marka Uršiča«. Ta je namreč avtor romana z naslovom »Razprava«, ki je tudi njegov prvenec.
Gre vsekakor za revijo, ki jo prebereš v duš-ku, kar pomeni, da bralca prevzame in je ne more odložiti, dokler ne pride do zadnje strani. Ta številka revije »2000« vsekakor zasluži pozornost tudi bralcev v našem zamejstvu.
—O—
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
V TRSTU
V ponedeljek, 9. novembra, bo Lelja Rehar predstavila etnografsko monografijo Dušana Jakomina »Skedenjska krušarca«. Začetek ob 20.30.
Sodobno kmetijstvo
Sadni vrt pred zimo
Kdor namerava precepljati sadna drevesa, ki mu ne ustrezajo zaradi slabe rodnosti ali sorte, mora že v januarju narezati cepiče. Režemo jih z dobrih in zdravih sadnih dreves in to sredi zimskega mirovanja. Debeli naj bodo kot svinčnik in imeti morajo dobro razvite brste. To mora biti enoletni poganjek z lesnimi brsti, ki je rasel v zunanjem delu krošnje in je dovolj dozorel, kar spoznamo po dobro razvitem vrhnjem brstu.
Cepiče povežimo v snopiče in označimo z imenom sorte. Povezane hranimo do polovice zakopane v vlažno mivko.
Drevesa, ki jih nameravamo precepiti, pripravimo na to že zdaj. Vse najpomembnejše veje, tudi vrh, zelo skrajšamo. Pri tem že zdaj obrežimo drevo tako, da oblikujemo pravilno krošnjo. Da pritisk sokov v vstavljene cepiče spomladi ne bi bil premočan, pustimo nekatere tanjše veje. Te bodo začele takoj rasti in bodo tako pomagale celiti nastale rane.
Ce še nismo porezali grmov ribeza, o-pravimo to sedaj. Ti grmi namreč začno zelo zgodaj brsteti. Odstranimo vse starejše izrojene veje. Ločimo jih po tem, da so obraščene s šibkimi enoletnimi poganjki, ki dajo slab in nekakovosten pridelek.
Poleg izrojenih vej izrežemo tudi pregoste enoletne poganjke, ki rastejo iz tal, pri tem pa upoštevamo pravilno razporeditev vej in obliko grma. V nasadih pregledamo in popravimo oporo. Vse dotrajane kole zamenjamo z novimi. Impregniramo jim vsaj tisti del, ki pride v zemljo. Zrahljamo in obnovimo vezi, s katerimi so drevesa privezana k opori, ter odstranimo tiste vezi, s katerimi smo v prejšnjem letu upognili stranske veje, ki so zdaj že čvrsto v zaželenem položaju.
Z. T.
Iz naše preteklosti
DVE IZJAVI
2e večkrat smo imeli priliko pokazati, kako v italijanski javnosti ni enotnega mnenja o postopanju z nami kot z narodno manjšino. Naj navedemo danes v dokaz te naše trditve izjave dveh odličnih javnih delavcev, ki se po svojem položaju morata baviti z narodno-manjšinskim vprašanjem.
Politični tajnik naše pokrajine inž. Caccese je imel pred dnevi v Gorici predavanje o »obmejni šoli«. Po ostri kritiki šole, učiteljev in duhovnikov v prejšnjih letih, pride predavatelj na sedanjo ljudsko šolo in pravi (posnemamo po »Piccolu« z dne 24. VI.):
»Prvi korak k zboljšanju je bil storjen z upeljavo italijanščine kot učnega jezika. Toda ta odredba ni rodila zaželjenih uspehov, ker se ni vzporedno s tem poskrbelo, da bi se tujerodni protiitalijanski učitelji zamenjali z italijanskimi fašistovski-mi učitelji. Velike so sicer težkoče, ki ovirajo izvedbo te naloge, toda gotovo je, da se lahko postopa z večjo odločnostjo in se tako zadeva privede do končne rešitve.
V majhnem tujerodnem otroku »Ba-lilli«, ki poje domoljubne pesmi in steza roko v rimski pozdrav, lahko že vidimo bodočega udanega in zvestega Italijana, kakor so se pokazali zveste in udane beneški Slovenci, ki so v veliki osvobodilni vojni doprinesli toliko čudovitih dokazov discipline in junaštva. Toda ti člani »Ba-lilla«, morajo biti vzgojevani od učiteljev, | ki so v resnici Italijani in fašisti. Treba je; izločiti iz šole vse protifašistovske učitelje, ki zlorabljajoč zaupanje vršijo v deviški duši otroka uničevalno in nevarno delo, tako da smo dolžni nastopiti odločno in
brez šibkosti, da ne izdamo naše revolucije, ki se neprestano razvija.«
>!< ❖ *
Nato razpravlja govornik o verouku v šoli. V teh deželah, kjer je vera globoko ukoreninjena v vesti ljudi, združuje vera obe plemeni v enem čustvu in zato more izvrstno služiti, da se ustvari tisto notranje razumevanje, ki je predpogoj vsakega asimilacijskega postopanja. Govornik si ne zakriva nevarnosti, ki jih prinaša sedanji način verskega pouka ter da ne bi globlje razpravljal o tem delikatnem vprašanju, napove samo, da bo oblastvu predložil načrt, kako naj se ta nevarnost odstrani.
Profesor Gallavresi, zastopnik Italije pri zborovanju Svetovnega udruženja društev za Zvezo Narodov je pri tej priliki v Berlinu izjavil (glej naše tozadevno poročilo v »Straži« od 15. junija):
»Kar se tiče naše slovanske manjšine, katere zastopnik poslanec dr. Besednjak sedi poleg mene, poudarjam, da bomo naše razmere sami med sabo prijateljsko u-redili. Tako upam in to je v interesu slovanske manjšine same.«
Nekoliko pozneje je profesor Gallavresi napram posl. drju Besednjaku ponovno izrekel upanje, da ne bo treba debatirati v oktobru o slovanski manjšini, ker se moramo do tedaj sporazumeti.
Kakšno je naše stališče? Mi se pridružujemo naziranju prof. Gallavresija, ker smo vedno in povsod zastopali načelo prijateljskega sporazuma med narodno večino in manjšino, kajti le iskren, pravičen sporazum tvori podlago za mirno in plodno sožitje. Tako sožitje je pa tudi državna potreba in državna korist.
Goriška straža, 1. julija 1927
Jack London KRALJ ALKOHOL
wc::iooo
Vračam se prek posestva. Mrači se in roparske živali so na potu. Opazujem bedno žaloigro življenja, ki se napaja od življenja. Tu ni nravnosti. Samo v človeku je nravnost, ki uravnava življenje. Toda vse to sem vedel že prej, v trudnih dneh svoje dolge bolezni. To so bile večje resnice, ki sem se jih tako uspešno učil pozabiti, resnice, ki so bile tako resne, da sem se jih branil vzeti za resne in sem se igral z njimi nežno, o, tako nežno kot s spečimi Psi v ozadju zavesti, ki jih nisem hotel buditi. Samo dotaknil sem se jih in jih pustil ležati. Bil sem premoder, prebrisano nioder, da bi jih budil. Sedaj jih bela logika, hočeš nočeš budi namesto mene, zakaj bela logika, srčna nad vse, se vseh pošasti podzemskih sanj ne boji.
In zvonec za k večerji zapoje na pravkar do dna izpraznjeni kozarec. Rogaj e se kralju Alkoholu grem, da se pridružim gostom pri mizi, z resnim obrazom se raz-govarjam o naj novejših časopisih in abotnostih, ki se gode po svetu ter ženem vsak
šaljiv domislek in vsak dovtipen odgovor v razgovoru skozi vse stopnje paradoksa in prikritega zasmeha. In kadar se volja obrne, je najlažje in najkrasnejše razvedrilo, poigravati se s častitimi in strahopetnimi meščanskimi maliki, smejati in rogati se plahutajočim bogovom-duhovom in razuzdanostim in neumnostim modrosti.
In ko je večer pri kraju in smo si voščili lahko noč, se vrnem skozi svoj s knjigami založeni brlog do svoje spalnice in do sebe in do nore modrosti kralja Alkohola, ki me, neužugana, ni zapustila.
Moji alkoholni spomini se nagibajo h koncu. Lahko rečem, kakor lahko reče vsak krepak in močan pivec, da je to, kar me je ohranilo še danes živega na tem planetu, samo moja nezaslužena sreča — sreča, da imam take prsi in ramena in tak život. Smelo lahko rečem, da veliko odstotkov mladeničev v razvojni dobi od petnajstega do sedemnajstega leta ne bi moglo preživeti takega silnega pitja, kakor sem ga jaz prenesel med petnajstim in sedemnaj-
stim letom; da veliko odstotkov možakov ne bi moglo uničiti toliko alkohola, kakor sem ga jaz v svoji moški dobi, in ostati pri življenju, da bi lahko pripovedovalo o tem. Ostal sem živ ne po kaki osebni zaslugi, temveč ker nimam ustroja pijanca in ker sem imel nenavadno odporen organizem zoper vsa razdejanja kralja Alkohola. In ker sem ostal živ, sem opazoval, kako so drugi, ki niso bili tako srečni, mrli drug za drugim na vsej dolgi žalostni poti.
Z velikim uspehom smo izvedli ukrepe, da se arzenik in strihnin in bacili legarja in jetike ne valjajo okrog in nam ugonab-ljajo otroke. Ravnajte s kraljem Alkoholom na isti način. Storite mu konec. Ne dajte mu, da bi se povsod valjal in nam pod oblastveno in zakonito zaščito ugrabljal mladino. Ne pišem ne o alkoholikih niti za alkoholike, temveč za našo mladino, za one, ki nimajo nič drugega kakor strast do pustolovščin in prirojeno duševnost, družabne moške nagibe, ki jih je naša barbarska civilizacija popolnoma popačila in jih na vseh vogalih pita s strupom. Za zdrave, normalne fante, ki so se že rodili ali se še rode, zanje pišem.
Prav iz tega razloga, bolj kot iz vsakega drugega in bolj vneto kot vsakdo dru-
— Dragi moj Mihec, jest sm se nave-ličau touč ta zgun. Ke nimam neč od tega. Tista plača pej, kej češ, je sama mižer-ja. Jest sm se odloču, de bom jegrau na nogometna stave. Uni dan sm brau, de so ani dobili kej jest znam kolko meljonov.
— Jn kej misleš, de boš dobu tudi ti? Dragi moj, malokašen kej dobi; vsi pej špendavajo vsaki teden dnar za škedino. Kej ni bulše, če tiste soude špendaš u oštariji? Jemaš vsaj kej od tega.
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Ssk V TRSTU ■ nadaljevanje s 4. strani
O položaju v Kraški gorski skupnosti sta govorila Tul in Lokar, o tistem v Krajevni zdravstveni enoti Brezigar, o stališču slovenskih šolnikov do volitev v krajevne in pokrajinske šolske svete Mamolo, o novem osnutku za celovito zaščito Slovencev v Italiji Jevnikar.
Sledila je razprava, ki je zadevala predvsem javno uporabo slovenskega jezika, krizo na tržaški občini, kjer je Ssk še vedno v večini, slovensko psihopedagoško službo, otroške vrtce in jasli, zaradi česar bo v kratkem sklicana šolska komisija, položaj v Kraški gorski skupnosti in v Krajevni zdravstveni enoti.
gi, sem jezdil v Dolino meseca precej dobre volje in glasoval za enako volilno pravico moških in žensk. Glasoval sem, da bi tudi ženske glasovale, ker sem vedel, da bodo one, žene in matere našega plemena, s svojim glasovanjem pregnale kralja Alkohola s sveta in ga pognale v zgodovinsko ropotarnico naših starih šeg iz divjaških časov. Ako se komu zdi, da vzklikam tako, ker sem bil prizadet, ga prosim, naj pomni, da sem bil res močno poškodovan, da pa nasprotujem misli, da bi kdo mojih in vaših sinov ali hčera trpel podobno škodo.
Zenske so prave nositeljice plemena. Moški so zapravljivci, pustolovci in igralci in nazadnje so ženske tiste, ki jih rešijo. Približno prvi kemični poskus človekov je bil, da je naredil alkohol, in od takrat pa do danes ga je proizvajal rod za rodom in pil. In ni ga bilo dneva, da bi ženske mo-
— Tvoje govorenje je pametno jn ni pametno. Je že res, de malokašen kej dobi, ma kašen, ke jema srečo, pej dobi. Ma tisti ke ne jegra, prou gvišno ne bo dobu nikdar neč. Za jemat kej, je treba tudi kej riščirat. Jn jest jemam pr jegri tudi no-ma.lo sreče. Anbot sm jest na eni veselici dobu na tombolo an pršut.
— Ma Jakec, kej tisto praveš! Boš špendavau dnar za škedine, se boš marsičesa odrekeu jn boš jemu še bol mižerjo, ku jo vre jemaš.
— Ja, ja Mihec. Pej če bom dobu an kep meljonov?
— Se slabše, Jakec moj!
— Kaku — »še slabše«?
— Zatu ke če boš res kej dobu (ma ne boš), bo vsa žlahta skočila nate, de moreš temi j n unmi kej pomagat, pole boš jemu opravka ses financo. Boš živu u večnem strahi, de te ne okradejo j n če boš jemu res dosti, boš postou kašen akejonist jn boš jegrau na borzi. Tu viš bo gorje.
— Pej zakej?
— Ma kej nisi slišau, kašen hudič je biu uni dan, ke je padu dolar jn so ble vse borze u krizi. So rekli črni ponedeljek. Jn vsi akejonisti j n bogataši so bli ku zmot-jeni. Ani so nečko umrli od infarkta, drugi so se, posebno u Ameriki, nečko počli od jeze jn žalosti. Jn ti, ke jemaš švoh srce ...
O SLOVENSKI DRŽAVNOSTI ...
■ nadaljevanje s 6. strani
in da se deželni stanovi koroški še v 16. stol. sklicujejo na poseben položaj Koroške-Karanta-nije, zato ker je v primeri z nemškimi vojvodinami drugačna, slovenska dežela? In seveda tudi ohranitev karantanske družbene organizacije: vsenarodne veče (državnega zbora), starodavnih županov, vaške srednje itd., kljub uveljavitvi fevdalnega reda, oziroma vzporedno z njim? Pa sklicevanje na slovensko pravo (institutio Scla-venica). Pa tožbe proti novemu vojvodi edino v slovenskem jeziku, ko je sedel na vojvodskem stolu. In še toliko drugega.
Slovenska državnost gotovo ne temelji v prvi vrsti na slovenskem jeziku, temveč na karantanskem državnopravnem izročilu. To so dejstva, s katerimi slovenska javnost doslej še ni bila na široko seznanjena, niti s prodornimi članki v toliko sporni številki Nove revije.
š.
škemu alkohola ne štele v zlo, dasi niso imele nikdar moči, da bi svojo nejevoljo u-veljavile. Tisti trenutek, ko bodo ženske v kaki srenji dobile volilno pravico, bo prvo, kar bodo storile, da bodo zaprle krčme. Možje bi sami od sebe še v tisoč rodovih ne zaprli krčem. To je prav tako, kakor če bi od žrtev morfija pričakoval, da bodo s postavo prepovedali prodajo morfija.
Zenske to vedo. Plačale so v potu in v solzah že nepreračunljivo ceno za to, da so možje uživali svoj alkohol. Vedno skrbne za rod bodo sklenile postave za otroke fantov, ki se bodo šele rodili; in za otroke deklet tudi, kajti te morajo biti matere, žene in sestre teh fantov.
In prav lahko pojde. Edini, ki jim bo to na škodo, bodo pijanci in pivci iz navade enega samega rodu. Jaz sem eden tistih in svečano zagotavljam na podlagi dolgotrajnih zvez s kraljem Alkoholom, da mi ne
Mene poslušej, Jakec moj, j n ne stoj je-grat na totokalčo. Je bol zdravo ne jemet neč j n taku nimaš tolko skrbi.
— M a znaš, jest be vselih ...
— Ben, če si glih češ kej pomagat ti, ke nimaš nobenga meštirja: dense u politiko.
— Kaku? Jest? U politiko?
— Kepej. Sej ti ni treba neč znat jn bol ku si zabit, lepše shajaš. Se zna, ne za vrh, ma taku pr sredi. An drugi bot ti bom povedau, kaku se moreš ravnat, ke zdej ni več prostora.
Pred referendumi...
■ nadaljevanje s 1. strani
se izreče, ali je za to, da se odpravijo tisti predpisi, po katerih so sodniki dejansko varni pred sodnim preganjanjem, četudi pri svojem delu zagrešijo velike napake, četudi obtoženca krivično obsodijo.
Že iz tega, kar smo kratko navedli, izhaja, da se bodo volivci in volivke znašli v nedeljo, 8. t.m., (volišča bodo odprta tudi v ponedeljek, 9. t.m. do 14. ure) v precejšnji zagati, saj gre za težka in hkrati kočljiva ter zapletena vprašanja, za ureditev katerih sta gotovo primernejši zakonodajni zbornici, ki imata v demokratično urejeni državi in družbi ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, da opravljata svoje delo tako, kot je v skladu s splošnimi koristmi družbe. Naj na koncu še omenimo, da je udeležba pri ljudskih glasovanjih neodtujljiva državljanska pravica, ne pa dolžnost, tako da obstaja razlika v primerjavi z državnozborskimi volitvami.
OB LETOŠNJEM SVETOVNEM
DNEVU VARČEVANJA
■ nadaljevanje s 3. strani
ni industrija nudi predmet, katerega varčnost zbira. Vendar naj industrija že doseže karkoli, se kapital kljub temu ne bi nikoli povečal, če varčevalci ne bi varčevali in akumulirali.
E. V.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst. ulica Rossetti 14. tel. 772151
bo posebno hudo pustiti pitje, ko nihče drug ne bo pil in ne bo nobene pijače mogoče dobiti. Po drugi strani pa je pretežna večina mladih moških tako normalno neal-koholična, da ne bodo nikdar pogrešali alkohola, ker ne bodo imeli dostopa do njega. Krčmo bodo poznali samo iz zgodovine in bodo mislili, da je bila krčma neka čudna stara šega kakor bikoborbe in sežiganje čarovnic.
H koncu lahko rečem, da si želim, da bi bili moji pradedje pregnali kralja Alkohola, preden sem prišel na svet. Obžalujem, da kralj Alkohol uspeva povsod v ustroju sedanje človeške družbe, v kateri sem se rodil, sicer se ne bi bil seznanil z njim, ki sem se dolgo vežbal v njegovi tovarišiji in stežka ukrotil njegovo noro modrost.
Konec