356. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 22. decembra 1912.
Leto 1.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprnvništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10 —, četrtletno K 5 —, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravnistvu.	•	:::
:::	Telefon	številka	118.	:«
• M •••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	;:j
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslanu in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
::	Telefon	številka 118.	:::
■jw .VJTBT
Balkanska vojna.
No razpotju.
Te dni. ko smo viseli med vojno in mirom Ic pač marsikomu prišlo na misel, kaj se lahko zgodi v najkrajšem času in kako bi izgledalo v Evropi, ko bi bila volna* Že samo misel na evropsko vojno, nam pokaže celo množino naj-groznejših slik. Danes moremo komaj mislili, kaj bi sLedilo taki evropski vojni.
Recimo, da bi nastala vojna med Srbijo in Avstrijo. Po današnjem evropskem položaju je nemogoče, da bi se ne merili med seboj dve državi. Interesi držav so v tako ozki zvezi, da morajo braniti druga drugo oziroma se morajo bojevati, ako se jim zdi, da je njih zaveznica v nevarnosti. Tako nastane iz boja med dvema državama — vojna med velesilami — kakor je sledil vojni med Turčijo in Balkansko zvezo srbsko - avstrijski konflikt.
Zadnja desetletja se je Evropa oborože-vala na vseh koncih in krajih — nezaupnost med državami je bila vzrok, da so rastli vojni davki od leta do leta. Mirovne konference in mirovno gibanje ni prineslo sadov. Izjave na prestolih in na predsedniških mestih so bile sicer polne miru — za temi izjavami pa je bilo polno oboroževanja. Vsakdo, ki je opazoval, si je mislil, kako grozna bo vojna, ki bo prej ali slej nastala. Vse, kar je izumila moderna tehnika, kar so iznašli kemiki in mehaniki, vse iznajdbe, kar jih je mogla proizvajati današnja tako visoko stoječa industrija — vse je stopilo v službo države, vse-je imelo služiti vojni. Vojna v starem in srednjem veku je bila Ic boj človeka proti človeku — moderna vojna je boj med človekom in riicd strojem.
Dostojevski, slavni ruski pisatelj, dokazuje, da ima vojna svoje dobre strani, da je nekako potrebna neizogibna, toda vojna je največje zlo, ki se pojavlja kot posledica razvoja, kot konec tekme med narodi in državami.
Grozo vojne so skušali popisati nekateri poročevalci, ko so videli beg turške armade. Toda vojna na Balkanu se je vršila večinoma po neobljudenih krajih: Koliko več groze bi bilo v Evropi — pri krajih, kjer zdaj stoje lepo
Obdelana polja, mirne vasi, cvetoča mesta.
Pred vojno vse beži. Ljudje iščejo mirnih krajev. Ves promet obstane, tovarne sc ustavijo. Delavci so brez dela, družine stradajo, po mestih se začenjajo nemiri, živil primanjkuje. začno se ulomi, boj med ljudmi za košček kruha, povsod nered, strah, obup. Kak udarce bi bila taka vojna za sedanjo evropsko civilizacijo, koliko bi uničila, koliko ljudi bi padlo. Sicer je usojeno človeku, da vse zida zato, da potem v svoji nezadovoljnosti podira — toda rane. ki bi jih Evropi zadala splošna vojna bi se desetletja ne zacelile.
Kake pa bi bile izgube na bojišču?
Leta 1870 v nemško - francoski vojni je imela samo Nemčija vsega skupaj 1,200.000 ljudi. Od teii je bilo ubitih 1871 častnikov in 26.396 mož; ranjenih je bilo 4184 častnikov in 81.304 mož. na raznih boleznih je umrlo 100.000
ljudi.	.
Ako bi sedaj evropske velesile postavile vse svoje čete na bojišče, in to bi se v slučaju vojne gotovo zgodilo, bi izgledalo sledeče;
Nemčija 4,800.000 mož, Avstrija 2,800.000 mož. Italija 2,000.000 mož, Francija 4 milijone
mož, Rusija 3 miljone, skupaj 16.600.000 mož. Angleška sila na suhem ne pride v poštev. Torej 14krat večja armada bi stala na nogah, kakor leta 1871. in izgube bi bile 14krat tolike. Koliko tisoč, da milijon mladih ljudi bi poginilo na bojišču, v bolnicah in na raznih boleznih.
Okroglo 1,000.000 mož bi bilo mrtvih in 1,868.000 ranjenih. Mogoče še več.
Koliko pa bi stala taka vojna. Armada 16 milijonov mož bi rabila na dan 99.000.000 kron.
V	enem mesecu bi vojna požrla 2988,000.000 to je okroglo tri milijarde — ako bi vojna trajala 4 mesece, bi zahtevala celih 12 milijard brez škode, ki bi jo napravila s svojim uničevanjem. To je račun, ki bi se ga morala kulturna Evropa ustrašiti.
Ako pa se ohrani mir, se nam pokaže druga slika. Novo pribojevani kraji na Balkanu so prazni. V rokah balkanskih držav so zaprti za-padni kulturi. Razvilo se bo tam bujno mlado življenje. Obrt, trgovina, industrija — vse se bo hitro razvijalo. Potrebovali bodo strojev in drugih izdelkov. Avstrija kot najbližja soseda bi vse to dodajala. Nje industrija doma bi cvetela, delavci bi imeli dovolj zaslužka, naša obrt bi se povzdignila. Z ugodno pogodbo bi dobili zopet odprto mejo, meso bi se pocenilo, draginja bi prenehala.
Tako bi rastlo blagostanje to in onostran meje. Rastla bi skupna kultura in krepila bi nas in balkanske narode. To sta dve poti, med katerimi si lahko države volijo. Ali sovraštvo ali ljubezen; prvo uničuje, drugo zida.
Za katero pot se odločijo?
Mednaroden položaj zelo ugoden.
POSLAN1ŠKA RKUNIJA. — AVTONOMIJA ALBANIJE IN TRGOVINSKI PRISTOP SRBIJE NA MORJE.
Pariz. 20. decembra. »Newyork Herald« javlja, da je na londonski poslaniški konferenci italijanska vlada stavila predlog, po katerem
ostane luka Sv. Ivan Medua v srbsk) posesti pod pogojem, da se ne sme utrditi. Po tem pogoju bi srbska luka ne imela direktne zveze s Srbijo, ampak bi bila spojena samo z centralno železnico. Baje sta Nemčija in Avstrija že odobrili ta predlog in je trdno pričakovati, da bo sprejet.
London, 20. decembra. »Reuer« poroča, da vlada v diplomatskih krogih glede evropskega položaja veiik optimizem. Kljub temu, da se varuje o rezultatih poslaniške konference stroga tajnost, vendar je sigurno, da so rezultati jako ugodni.
Milan, 20. decembra. Današnji »Corriere della Sera« zopet trdi. da je prišlo na poslaniški konferenci do popolnega sporazuma, kar je pa tajno, ker morajo sklepe vclevlasti še sabifi-cirati. Popolno privoljenje Anglije je brez dvo-, ma osigurano že radi tega ker zunanji minister osebno sodeluje na konferenci, istotako je tudi privoljenje Francije sigurno, ker Francija rav-notako kakor Anglija nima nobenih direktnih interesov v srbsko-albankem vprašanju. Nemčija sc ne bo upirala, ker jc javna tajnost, da je svetovala Avstriji, naj dovoli v kak kompro-
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Se nocoj bo gospod vitez lahko legel spat
pod drugo streho.«	,
»Idi torej, Spadakapa, in glej, da opraviš naglo . . .«	•	.
Spadakapa se je odpravil takoj, toda pes. Jezdeca bi bili povsod opazili, pešec pa se Je z lahkoto izgubil med množico.
Ragastan se je napotil nato h kneginji Ue-atrici, ki ga je čakala z lahko umevno nestrpnostjo.
Vitez ji je povedal samo to, da se ni mogel domeniti z velikim profosom ničesar pozitivnega.
Čutil je globoko potrebo, premisliti vse te reči do dobra.
Zlasti sta ga bili presenetili dve.
Prvič razgovor, ki ga je bil prestregel Spadakapa. Vkljub svoji nejasnosti je pričal vendar o komplotu med velikim profosom in ! rikotpm, kraljem tunskim.
Drugič — trdovratnost, s katero je zatrjeval Trikot, da je dobro poznal Manfredovc starše.
In vrhu vsega — zločini, katerih je dolžil Manfreda s tolikšno vnemo.
Ragastan je videl Manfreda samo enkrat, za kratko minuto; a ta minuta mu jc zadoščala da je presodil mladega moža.
Ne, Človek, ki je zmožen tako strašnih zločinov, nima tako jasnih, svobodnih oči, niti tako mladega obraza in okritosrčnega usmeva!
Ragastan bi bil stavil glavo, da Manfred ni takšen navaden rokovnjač in plenilec • Ščanov, kakor ga jc naslikal Trikot.
Dasi ni mogel zaključiti ničesar jasnega, vendar jc bil Ragastan prepričan, da se snuje proti Manfredu in nemara tudi proti njemu samemu spletka, ki jo je hotel izjaloviti.
V	to pa je moral biti svoboden gospodar vsega svojega gibanja in početja.
Od tod njegov sklep, izseliti sc iz dvorca; veliki profos sc mu je zdel hudo sumljiv, i» uverjen je bil, da bo vrhovnemu načelniku pariške policije prva misel, ukreniti pazno nadzorstvo v ulici Kanct.
Do semkaj je bil prišel vitez v svojem razmotrivanju, ko je stopil k oknu, zročemu na cesto.
Takoj mu je padel pogled na berača, in ko je videl njegov obraz, ga je izpreletela čudna slutnja.
Berač je ždel nedaleč od dvorca, v zavetju nekih hišnih vrat. Bil je enorok. A tudi slep je moral biti na enem očesu, ker je imel na levi strani glave črno obvezo, zakrivajočo mu oko.
Ragastan je šel nemudoma dol; stopil je na ulico kakor izprehajalec in stopil tako, da ga je povedla pot mimo berača, ki si jc prav nedolžno potegnil baret nizko na oči.
Dospevši do berača, se jc vitez ustavil in pobrskal po žepih, kakor da išče denarja.
»Ubogi mož!« je izpregovoril in vrgel srebru novec v beračevo malho. »Kako pa ste izgubili roko?«
»Na vojni, dobri gospod,« je odgovoril mož z zamolklim glasom.
»In oko ste tudi izgubili? ... To je preveč nesreče hkrati «
»Sreče nisem imel še nikoli..«
mis. Privoljenje Italije je že samonasebi sigurno, ker je Italija jako miroljubna. Politika italijanske vlade v evropski krizi jc imela dva cilja: Hotela je v svojem interesu preskrbeti Srbiji popolno gospodarsko neodvisnost in trgovinski pristop na morje, na drugi strani pa je zahtevala avtonomijo Albanije.
Berlin, 20. decembra. Tu z veliko napetostjo pričakujejo obelodanjenje komunikeja « poslaniški reuniji. Govori se, da je Avstrija pripravljena dati Srbiji kako luko na dalmatinski obali, za to pa se mora Srbija odreči zahtevam po Albaniji
London, 20. decembra. Poslaniki so odklonili. da postano Albanija avtonomna s pristavkom, da se Srbiji garantira trgovinski pristop na Jadransko morje, šest vlad je načeloma že privolilo v ta predlog.
London, 20. decembra. Poslaniška konferenca je imela danes svojo zadnjo sejo pred Božičem.
MIROVNA KONFERENCA.
London, 20. decembra. »Daily Telegraph« poroča, da so nove instrukcije Portc pomirljive in da Porta ne zahteva več, da mora tudi Grška podpisati premirje. Ker imajo turški delegati kakor se zdi, omejeno polnomoč, bi se zamogla radi tega pogajanja jako zavlačevati. Seveda se bo to zavlačevanje takoj prenehalo, ko bodo balkanski delegati stavili en bloc svoje mirovne pogoje in dobili kratek odgovor; da ali ne. Iz tega je razvidno, da bodo dnevi pred ali po Božiču •— na praznike se pogajanja ne bodo vršila — odločilni. Dobro poučeni londonski krogi mislijo, da pride za slučaj, ako se stranke takoj ne pogode, v kratkem zopet do vojne. Celo miroljubni Kiamil paša je za nadaljevanje vojne.
London, 20. decembra. Turški delegati so posetili zunanjega ministra Greva in mu potožili, da se nahajajo v jako neprijetnem položaju, ker so balkanski delegati v veliki premoči proti njim. Nahajajo sc v taki manjšini, da so zaprosili Greya za pomoč. Turški delegati so nadalje izjavili, da so v tem smislu zaprosili za instrukcijo in da se, dokler ne dobe od svoje vlade odgovor, ne morejo pogajati.
MIROVNI DELEGATI PRI LORD MAJORJU.
London. 20. decembra. Lord major je priredil mirovnim delegatom kosilo. V svojem govoru je izrazil na do, da bodo delegati častno rešili svojo nalogo in da pride v kratkem do častnega mira.
PESIMIZEM V BELGRADU.
Belgrad. 20. decembra. Tu ne pričakujejo od mirovnih pogajanj nobenih vspehov in so mnenja, da se bo vojna kmalu nadaljevala. Vlada je sklenila odposlati vse razpoložljive čete na Čataldžo, da se tako.vstvari že davno projektiran načrt: osvojitev Carigrada. V tem slučaju bi Srbija dobila večje teritorijalne koncesije v Macedoniji Bolgari pa bi obdržali Carigrad.
RAZGOVOR Z DANEVOM.
London, 20. decembra. »Nauchester Guardian« priobčuje razgovor z dr. Danevom ki [e izjavil, da se bo vse dobro izteklo, ako Turška sprejme pogoje zaveznikov. Ako se Turčija ne uda, bodo pogajanja prekinjena in se bo vojna nadaljevala. Dr Dancv je naglašal: Mi hočemo Drinopolje in pri tem bomo tudi vstra-jali. Glede Albanije bomo delali sporazumno z velevlastmi.
»Ne, ne, nikaritc obupati...«
»Stokrat naj vam Bog poplača, žlahtni gospod!«
Ragastan je šel nesumljivo dalje, hodil še nekaj časa po sosednjih ulicah in se vrnil v dvorec z druge strani.
Berač je bil še vedno na svojem mestu, dasi je že padala noč.
»Nič več ni dvoma!« si je mislil Ragastan. »Veliki profos me daje nadzorovati. Gotovo ima natihem vzrok, da ne mara, da vidim onega mladega moža. ki mu pravijo Manfred. . Toda kakšen bi bil ta vzrok? To je tisto, česar ne morem potuhtati!... Za enkrat pa me prokleto mika. polomiti rebra tej nesnagi, ki jo je poslal vohunit za mano!«
In res — prosjak je bil Trikot v svoji lastni osebi.
Ta hip se je vrnil Spadakapa. *
»Ali si izvohal kaj?« je vprašal Ragasatn radovedno.
»Da, gospod; in mislim, da bo tisto, kar sem našel, za vas kakor nalašč...«
»Dobro... Pokažeš nama, kje.«
Ragastan je čakal še pičlo uro, da se je zmračilo docela. Nato je obvestil Beatrice, ki sc je brez najmanjšega ugovora takoj pripravila da sledi svojemu soprogu, polna tistega brezmejnega zaupanja vanj, ki je bilo nje odlika od nekdaj.
Kneginja in Žileta sta sedli v kočijo; vozniku ic ukazal vitez, naj vozi počasi. Ragastan in Spadakapa sta imela slediti peš. Dvajset korakov za njima je moral iti lakaj, držeč dva konja za uzdo.
Vse to je uredil vitez na dvorišču dvorca. še preden je dal odpreti vežna vrata.
Nato ic zdrdrala kočija na ulico.
Sledila Sta. ji Ragastan in Spadakapa.
DRINOPOLJE.
Carigrad, 20. decembra. Bolgarski listi pišejo. da pade Drinopolje do 15. januarja, a Turki upajo, da sc vzdrži do konca januarja. Na vsak način je razlika jako majhna. V Turčiji se dela na tem, da se vrže sedanja vlada in zameni z unijonistično stranko z Naziin pašo na čelu. Turki zahtevajo, da se pogajanja kmalu končajo, ker bi se z zavlačevanjem le pospešil padec Drinopolja. Ako zavezniki ne bodo odnehali, se bo vojna kmalu nadaljevala, ker Turki Drinopolja ne bodo pustili.
BOJI NA OTOKU MITILENE.
Atene, 20. decembra. Turške čete v Claba-di (na otoku Mitilene). so obkoljene. Vsak čas sc pričakuje kapitulacija.
Carigrad, 20. decembra. Listi poročajo, da so Grki ostavili Tenedro.
BRZOJAVI MED GRŠKIM IN TURŠKIM BRODOVJEM.
Carigrad, 20. decembra. Za časa pomorske bitke v pondcljek jc poslal turški poveljnik grškemu brodovju sledeči brezžični brzojav: »Vaši topovi zgrešujejo cilj. Popravite jih za 20 m nižje.« — S tem brzojavom so sc baje maščevali Turki za grški brzojav začetkom vojne; Mi smo zasedli Tcncdos in čakamo Vašega povelja.
Slovenska zemlja.
Iz Borovnice.
Zanimiv spor je nastal med borovniškim gasilnim društvom in med Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani. Po požaru v Švigljevi tovarni pri Borovnici se je namreč obrnilo gasilno društvo v Borovnici na zavarovalnico za podporo. Zavarovalnica pa je odgovorila sledeče: Rešuje Vaš dopis z dne 29. m. m. Vam javljamo, da nam niste pri požaru g. Šviglja ničesar obvarovali, marveč škodovali, ker niste mogli ne Vi, ne kaka druga požarna bramba
— izvzemši one v Podpeči — takoj stopiti v rešilno akcijo. — Vslcd tega dopisa se je čutilo gasilno društvo v Borovnici razžaljeno, in to po vsej pravici. Zato je odgovorilo s svojim pismom, kakor gre in jc zahtevalo zadoščenja.
— Vzajemna zavarovalnica pa jc znova dokazovala, da .borovniško gasilno društvo ni ničesar rešilo, da niso bile cevi v redu in drugo. Gasilsko društvo je vse te trditve ovrglo kot neresnične in je pretilo z javnostjo. — »Vzajemna« pa je odgovorila, da jc pretenje z javnostjo nasilstvo, s katerim hoče društvo izsiliti podporo. Nato je pisalo vrhniško gasilno društvo, ki se je zavzelo za svoje sosedno društvo, »Vzajemni«, da je resnica na strani gasilnega društva in da je gasilno društvo iz Borovnice prvo prispelo k požaru. V pismu se tudi zavrača ton, v kakršnem jc »Vzajemna« odgovorila na prvo pismo borovniškega gasilnega društva. Tak ton za zavarovalnico ni primeren in kaže, da »Vzajemna« ne zna nastopati, kakor gre nasproti onim društvom, ki varujejo gospodarje, pa tudi zavarovalnice velike škode. Naravno je, da potrebujejo gas. društva za svoje delo tudi podpore — in kdo jo naj da, če ne oni, ki imajo od njih največ dobička. Seveda je pri vsem politika — ker borovniško gasilno društvo menda ni klerikalno. Zato je »Vzajemna« svetovala, naj se gas. društvo v Borovnici obrne na deželni odbor — češ da ona tja plačuje podpore za gasilna društva. Seveda
IT ii»jrja»lli:wuin,i-r»TBS^gj RranjriL _ - ■ ■	g—	■]:.	i	p
Spadapaka cj bil že pripovedoval kočijažu, po katerih ulicah naj vozi, s pridržkom, da mu ukaže še spoloma kaj drugega, če bi bilo potrebno.	„ .
Odhajajo iz dvorca, se je ozrl Ragastan nazaj ter videl, da ždi berač še vedno na svojem mestu.
Sel je do konca ulice.
Tam pa se je zdajci ustavil in se obrnil nazaj.
Berač se je bil splazil za njima! Videč se zalotenega, je hotel skočiti v kot za bližnjo hišo, toda bilo je prepozno!
Ragastan je mignil Spadakapi in stopil naravnost k beraču.
Ta se je stisnil k zidu, kakor da bi se hotel vgrezniti vanj.
»No vrli mož,« ga je vrpašal Ragastan, »ali ste mnogo nabrali?«
»Ne bo sile, žlahtni gospod,« je zamrmral možakar.«
»Kaj pa vaša roka? ...«
»Moja roka!...«
»Da, vaša roka, ki jo držite zapognjeno nazaj, da bi se zdeli brez roke... In vaše oko. Počakajte, snamemo vam obvezo! ..«
Istočasno je zbil Ragastan beraču baret z gLive ter mu strgal obvezo z očesa,
»Preklicano malo kraljevski posel opravljate, gospod kralj argotski!« je nadaljeval Ragastan s porogljivim glasom.
Trikot je bil pobral svoj baret, zadušivši krik gneva, ki mu je bil planil na ustnice.
»Ali hočete dober nasvet?« je dejal vitez »Jaz pojdem odtod... hodite vi ondot!... In glejte, da se ne znajdete več na moji poti —< drugače te pohodim, mrčes ostudni!...«
»Ne razumem gospoda!« je zajecljal Trikot,
—	one podpore, kakor Je znano, dobe samo klerikalna nasilna društva. To so zanimivi pojavi. ki si jih je treba zapomniti.
DNEVNI PREGLED.
Veselo oznanilo moremo sporočiti našim či-tateljem. »Dan« bo po novem letu izhajal na
8 straneh. Izpremenili bomo listu obliko, ki bo bolj primerna in priročna. Oblika bo nekoliko manjša, zato pa bo imel »Dan« osem strani raznovrstne zanimive vsebine. Skrbeli bomo tudi za stalen zabaven kot — tako da bomo svojim naročnikom vsestransko ustregli. Prosimo naše naročnike, da pred novim letom uredc s svojo naročnino, da ne bo zmešnjav in zamud.
»Dan« pred sodiščem. »V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! — C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek VI., je razsodila vsled ugovora »Učiteljske tiskarne« zoper razsodilo te sodnije z dne 25. novembra 1912, oprav. štev. Pr. VII 48M2/1. s katerim je bilo razsojeno, da ustanavlja ' sebina v štev. 329 v Ljubljani izhajajočega ttievnika »Dan« na tretji strani natisnjenega stavka brzojavke »Demonstracije na Dunaju«, k/ načenja s »Ti nedolžni« in se konča z »srbske dijake«, objektivno dejanski stan pre-greška po § .'.05 k. z. ter je prepovedano dalje razširjati to tiskovino po danes opravljeni javni seji nastopno: Ugovor se v celem obsegu zavrača in se razsodilo z dne 25. novembra 1912, oprav. štev. Pr, VII 48/12/) potrjuje. — Razlogi: Inkriminirana brzojavka ne opisuje golili dejstev. kojih kaznjivost je bila potem ugotovljena po pristojnem sodišču, marveč jih skuša v zaseženem delu opravičevati s tem. da jih označuje kot povsem nedolžne, s tem podan je pa objektivno dejanski stan pregreška zoper javni mir in red po § 305 k. z., vsled česar je izpodbijano, zasego potrjujoče razsodilo opravičeno. Ugovor bilo je torei zavrniti.
Odgovor dr. Šušteršiču prinaša praška »Union« zaradi pisanja »Slovenca« o Rusiji. »Slovenec« je namreč pisal, naj Rusija ne prikriva svojih namenov in naj razkrije svoj obraz. Članek dokazuje, da je vsak lahko videl rusko politiko, kdor je hotel. Izjave Rusije so bile jasne. Izzivanja od njene strani ni bilo. Pisanje »Slovenca« se je po mnenju člankarja opiralo na »Reichspost«, ki je bila vzorna v svojili lažeh.
Dunajski škandal. Na Dunaju imajo škandal prve vrste. Sicer smo zadnja leta —odkar se je začela razkrivati gniloba v krščansko socialnih vrstah — imeli priliko slišati marsikaj zanimivega — toda slučaj Neumayer je dosegel svoj vrhunec. Sicer se skuša stvar potlačiti in jo pojasniti — toda — fotografije in pisma govore, drugače. Dunajski župan je namreč vkljub svoji starosti ljubi! mlada dekleta — in jih je rad gledal v njih naravni krasoti. Ker se mu je cele noči sanjalo o samih visokih redovih — je tudi svoje ljubice odlikoval z redovi in sicer na zelo kočljivih mestih. Da bi si ohranil spomin na te lepe čase, se ie dal nag fotografirati sredi svojih nagih ljubic — in sploh si je dovolil mož sladkosti, ki so prepovedane po navadni človeški morali — kaj šele po krščan-sko-socialnih načelih. In ta Neumayer je letos svečano sprejemal papeževega nuncija, slavnostno je stopal v evharistični procesiji in kazal svetu svojo krščansko-socialno pobožnost. Listi so pisali: Cel Dunaj s svojini županom na čelu je pokazal, kako je vera ostala vkljub prizadevanju nasprotnikov globoko v srcu prestolnega mesta. — Taka vera ie seveda — po ceni.
V	srcu nečisto misel —■ na obrazu krinko pobožnosti — v levi svečo — v desni denar — popoldne procesija — zvečer orgije — je morala takih ljudij, ki iz vere delajo politiko. To so klerikalci današnjega sveta. Dunaj ie bil zadnja leta znan kot klerikalno mesto, saj se je ta klerikalizem na najvišjih mestih podpiralo — oni pa, ki so vedeli kako je, so čakali konca. Sedaj je prišel. Dunajski škandal je danes svetovna senzacija — za nas, ki smo v državi klerikalizma. ie to navaden dogodek.
Nemški bojen glas. Graški »Tagblatt« je prinesel pesem znanega Kernstocka, ki se je recitirala na nekem večeru v korist obmejnih vojakov. Kernstock kliče iz groba Kornerja znanega nemškega pesnika, ki ie padel v boju za svobodo leta 1813. pri Lipskem. Korner, ki je spisa! tudi dramo »Zrinjski« in je znal ceniti boi za svobodo, ki ga tudi opeva v svojih pesmih — ta Komer pač ni mislil, da ga bo kdaj klical iz groba Kernstock s tako ponižujočo pesmijo, kakor se je to zgodilo v nemškem Gradcu. Kernstock kliče Kornerja, naj pride na Dtmai, da bo zbral junake na boj. Ta boj ne velia volkovom, niti črnim lovcem, niti zmaju — ampak: obcestnim razbojnikom, roparski bandi, zavratnim hinavskim mačkam. (\Veglagernde Raubgesellen sind’s bloss, heirn-tiickische Itisterne Katzen!) S takimi priimki blati Kernstock na javnem večeru junake, ki so zmagali pri Komanovu, Prizrenu in Bitolju. Take psovke proti srbskim junakom smejo v svet celo sedaj, ko se je na obeh straneh zahtevalo. da časopisje preneha s ščuvanjem! Tako visoko se je pospela nemška kultura 100 let po osvobodilnem boju. Ubogi Korner. Takih častilcev bi se pač sramoval, ki blatijo spomin junakov, ki so padli za svobodo in se bore za domovino.
Prevajalci. Slovenski prevajalci se nič ne ozirajo drug na drugega, zato pa prevajajo iste stvari po večkrat. Opetovano so uredniki že priporočali, naj bi se osnovala neka organizacija prevajalcev iz tujih jezikov, da se prepreči nepotrebno, zamudno in nikomur koristno delo. Prevajalo naj bi se vedno le iz originala in sicer v lepi pravilni slovenščini. Želeti bi bilo, da nam izda Slovenska Matica popoln pregled vseh prevodov iz tujih jezikov, da vidimo, kaj že imamo in česa še ne. Prevodi dobrih tujih literarnih del naj bi se vselej izdajali tudi v knjigah. V tem oziru bi mogli naši dnevniki našo literaturo zelo obogatiti. Škoda Je, koliko dobrih del leži nepristopno pokopanih po dnevnikih, ki jih čit&telii seseda ne ohranjajo,
Zdaj je začel celjski »tsjarodm Lisi« priobčevati še tretji prevod E. Zolove krasne povesti »Vode naraščajo«, dasi je izšla ta povest že pred leti v podlistku »Slovenskega Naroda« in baš letos iznova v »Dnevu«. Knjige s to povestjo pa le še nimamo, dasi bi jo ljudstvo vedno prav rado čitalo. Tako se trati čas, prostor in denar. Dobri prevodi najboljših svetovnih literarnih del so ponos in korist vsakega naroda. A niti naša Matica nima na razpolago vzornih prevodov res izbornih književnih umotvorov. nego .živi le od slučaja ali od nujnih naročil. Literaturo naših prevodov bo treba torej organizirati. Skrajni čas je že. Danes es prevaja vse križem, brez izbere in pa večinoma v strašnem jeziku.	Z.
Marija Ryšava, najstarejša češka igralka, je umrla te dni v Pragi. Bilo ji je 81 let. Bila je dolgo časa član takozvauih potujočih gledališč in je igrala z raznimi družbami po raznih krajih. V svoji mladosti je hodila s Tylom. Preživela je vso Tylovo družbo in je bila edina, ki se je še spominjala onih težkih dob iz začetka češkega gledališča. Zadnja leta je bila član »Narodnega divadla« v Pragi. Pred 14. dnevi je zadnjič igrala v »Revizorju«. Pisala je svoje spomine, ki sedaj izidejo pri Ottu. Pred par dnevi je napisala pismo, v katerem je naznanila svojo smrt, natančno določila svoj mrtvaški list in prosila, naj se ji ne da vencev — ampak naj se oni denar rajši daruje za »Enoto čeških igralcev«. Tako je umrla ta skromna in velika češka umetnica.
Zaključek prispevkov prinašajo te dni listi za balkanski »Rdeči križ«. Ljubljana izkazuje nad 44.000 K, Trst je dal okrog 49.000 K. K temu prištejmo darove posameznih krajev in mest, zbirke naših Amerikancev in dobilo lepo vsoto okoli 100.000 K. Slovenski narod je lahko ponosen na ta svoj lepi dar, ki ga je položil na bratovski oltar človekoljubja. Ta vsota je dokaz, da v nas živi še idealno navdušenje za trpečega brata. Dobro bi bilo, da bi se zbrali podatki. da bi imeli popoln pregled.
Gledališko društvo na Jesenicah. V nedeljo 15. t. m. se je z dobrim uspehom igrala Spicar-jeva izvirna slika iz življenja »Ljubo doma«. Da se nudi prilika tudi vnanjim obiskovalcem udeležiti se predstave, zato se v nedeljo 29. t. m. ob 3. uri popoldne ta izvirna slika iz življenja ponovi.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gospod Ant. Mladič, c. kr. okr. sodnik v Šmarji pri Jelšah, 10 K namesto venca na grob umrlemu županu g. Gregorju Pikin iz Postojne. --G. dr. Jos. Lavrenčič, odvetniški kandidat v Ljubljani, je izročil namesto običajne fantovščine za obrambni kamen »Izobraževalnega kluba v Ljubljani« 100 K. — VI. b licej z razrednikom g. Jos. Bercetom je izročil družbi namesto venca umrli materi sošolke pl. Klein-mayer 7 K. Hvala! — Novoletni dar v obliki 20 K ie poslal C. M. družbi g. prof. Ant. Bar-tel. Priporočamo, da dobi blagi dobrotnik mnogo posnemalcev. Posebno tudi želimo, da odkup od novoletnih voščil vrže naši družbi precejšen del tega. česar -ni bila deležna vsled težkih razmer zadnja dva meseca. Ponovno opozarjamo na družbine razglednice. Minul bo božič, nastopilo bo novo leto, družbine razgledr nice pa naj čakajo drugega božiča in drugega novega leta. Lani so se culi ostri pozivi na družbo, naj si nabavi razglednice. To se je zgo-idlo, zato so pa sedaj na vrsti odjemalci! Kdor hoče, da pride kak prispevek v izkaz družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1912, naj poskrbi, da ga družba do 31. decembra 1912 tudi v resnici prejme. Kar se bo poslalo januarja 1913, bo izkazano kot prejemek leta 1913.
Premetena tatica. Te dni je prijelo orožni-štvo nevarno in premeteno žepno tatico Matildo Preloztiik iz Gabrij. Pri nji so dobili večjo svoto denarja, ki ga je nakradla. Preloznikova ima še več drugih tatvin na vesti. Izročili so jo okrajnemu sodišču v Celju.
Demon alkohol. Predvčerajšnjem zvečer je vozil hlapec Marko Krobat ves pijan po neki graški uilici. Naenkrat je padel z voza in je prišel med konja in prva kolesa voza, ki so mu šla čez glavo in mu jo razdrobila. Hlapec je bil na mestu mrtev.
V pijanosti se težko poškodoval. 14. t. m. je popival tovarniški delavec Ivan Mirnik v več gostilnah v Gaberju. Ko je šel zvečer popolnoma pijan proti Celju, je večkrat padel na tla in se je pri padcu zadel z glavo ob ograjo nekega vrta. Pri tem se je tako težko poškodoval, da je obležal na tleh nezavesten in da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico.
Cerkve«! ropar iz navade. Na Reki so aretirali nekega Ivana Ružiča, ki je že petnajstkrat vlomil v razne cerkve v reški okolici in pokradel razne vrednostne stvari, kakor tudi denar iz puščic. Ružič je vsa svoja nepoštena dejanja priznal.
Smrten padec z železničnega mostu. Delavec Martin Sudan je padel predvčerajšnjem z nekega železničnega mostu na Reki in je bil na mestu mrtev.
Krvav dogodek v petrograiskih kasarnah.
V	kasarnah brigade topničarstva je izbruhnil te dni požar, katerega pa so kmalu pogasili. Neki podčastnik je bil na sumu, da je on zažgal in zato so ga hoteli aretirati. Ta pa je sprožil več strelov iz samokresa na ljudi, ki so ga hoteli prijeti in je smrtno zadel štabnega kapitana. Nekega vojaškega pisarja je težko ranil. Nato je podčastnik obrnil samokres v samomorilnem namenu proti sebi in ga je sprožil. Ker se je le lahko ranil, so ga prijeli.
Za doto — eno stran inseratov. Nedavno umrli ruski založnik Suvorin, lastnik in izdajatelj »Novoje Vremja«, je daroval svoji hčerki na dan njene poroke eno stran inseratov svo_-jega časopisa, ki nese mladi gospej en tisoč dvesto rubljev tedenskih dohodkov.
Bigamija vsled — sočutja. Neki mož, ki ni mogel zaspati, ker mu je vest očitala bigamijo, se je te dni sam javil sodišču v angleškem mestu Levvesu in je bil obsojen na šest mesecev prisilnega dela. Alfred Attewe, izvošček po po klicu, se ie oženil v. Fernhiustu z deklo, ki ie
pričakovala novorojenčka in katero je zapustil njen ljubimec. Hotela se je posloviti od tega sveta. Ko je Attevvc zvedel o tem. se jc oženil z njo, da bi ji ohranil življenje. Oženil sc je z njo vkljub temu, da je bil že oženjen. Samo s sočutja do reve je napravi! ta korak. Drugi dan po poroki se je vrnil k svoji prvi ženi v Lewes. Njegovo prenaglo dejanje pa ga je tako peklo, da se je par dni nato sam javil sodišču. Kako se je tam z njim zgodilo smo že zgoraj povedali.
Kratka disputacija premetenega kmeta.
Kralja Ludovika XIV se je nekoč polastila mrzlica, ki ni hotela na noben način prenehati, ampak je postala danzadnem hujša in ga je čimdalje bolj mučila. Nekoč so bili mrzlični napadi tako kruti, da so bili poklicani h kralju vsi prednji zdravniki medicinske fakultete na pomoč. Vendar zastonj. Bolezen ni in ni hotela odnehati. Tu se je priglasil na dvoru priprost kmet in sc jc ponudil, da bo kralja ozdravil. Gospodje doktorji niso uiti hoteli kmeta pustiti pred kralja, toda ta, ko je zaslišal o kmečkem zdravniku, je ukazal, naj ga pripeljejo k njemu. Priprosto, toda dostojno obnašanje kmetovo in njegovo skromno samozaupanje sta se kralju tako priljubila, da je dovolil, da ga kmet zdravi. Gospodje doktorji so morali oditi in na njih mesto je prišel pošteni kmet, katerega naročila je kralj zvesto izpolnjeval. In glej. čez nekaj dni je bil kralj popolnoma ozdravljen in njegov »zdravnik« je bil bogato obdarovan. Osramočeni učenjaki so prenesli vse to zelo težko in bili bi radi kmeta zatožili zaradi »padarstva«. Vendar to ni šlo, ker je bil ta pod kraljevo zaščito. Sklenili so torej, da se bodo na drug način maščevali — vsaj s posmehom. Oznanili so kmetu, da so sklenili imenovati ga za častnega doktorja pariške univerze. Conturierju — tako se je imenoval kmečki zdravnik — ni bilo dosti za tako slavo, toda izprevidel jc, da ne sme takega odlikovanja odreči učenim gospodom, da jih ne razžali. Prišel je torej ob določenem času na univerzo, da bi tam sprejel diplomo doktorja. To je bila past. v katero 'so ga hoteli gospodje doktorji vloviti, da bi ga izpostavili javnemu zasmehovanju. Dekan fakultete je med splošnim smehom svojih tovarišev kmetu slavno naznanil, kako odlikovanje se mu je prisodilo, prej pa mora nanovo imenovani doktor po starem običaju napraviti disputacijo o predmetu svoje stroke. On. kmet-doktor, naj ima torej disputacijo o karakterju bolezni, katero je sam ozdravil. Bistroumni kmet pa jc bral z dekanovega obraza, za kaj pravzaprav tu gre, toda ni se ustrašil. Priklonil se jc resno in je rekel:	»Učeni in slavni gospodje! Imeti
hočete kratko disputacijo? Imejte jo. Ker pa se mi mudi domov, da ne zaostane moje delo, bo ta disputacija zelo kratka: Mrzlica je zelo nevarna bolezen, katere jaz ne znam pojasniti, pač pa ozdraviti, dočim jo vi znate pojasniti, pa ne ozdraviti.« Priklonil se je še enkrat in jc odšel. Poslušalci, katerih so gospodje veliko število povabili, da bi bilo kmetovo blamiranje večje, so sc sedal namesto kmetu, smejali gospodom doktorjem.
Fenomenalen proces. V Londonu se jc končal pred štirimi dnevi velikanski proces, ki ga je imela londonska telefonska družba proti generalnemu »postmastru«. Proces se je začel po tem, ko so bile telefonske zveze družbe podržavljene. Pri tej priložnosti se navaja, koliko besed in papirja se je uporabilo pri tem velikanskem procesu, ki je trajal več kot eno leto, in koliko denarja je stal. Družba je zahtevala od države skraja 525 milijonov kron, danes, po dolgem procesu bi se zadovoljila z 200 milijoni. Ta proces je zahteval ogromno množino listin 'iti dokumentov. Predvčerajšnjem so odpeljali iz justične palače 1500 kg spisov, ki so bili zloženi v dveh dvoranah palače. To so bili samo akti procesa. Stenografični zapisniki procesa so zavzeli 3000 strani kvart-formata. Stenografom in tiskarnam se je plačalo 75.000 frankov. Družba je podala pri obravnavi svoj inventar v ceni 6,250.000 frankov. Urejevanja tega inventarja se je udeležilo 800 delavcev in to celili osemnajst mesecev. Izdatki tega procesa so se cenili na 2,662.500 frankov. Glavni advokat je dobil honorar naprej in sicer 37.000 frankov, potem pa je dobival 2500 frankov na rdan, kadar je govoril. Res je seveda, da je ta advokat govoril čelih dvanajst dni, njegov zagovorniški govor reprezentira pol milijona besed. Kako ogromno vsoto bi moral ta advokat dobiti ako bi molčal, če vzamemo, da jc govorica srebro in molk zlato?! Pričam procesa je bilo stavljeno 25.000 vprašanj. Preiskava je za sedaj končana, razsodba se bo prebrala šele v prvi polovici januarja 1913. Ta proces bo stal okroglo devet milijonov frankov, seveda če ne bo vzklica.
Nevarni poklici. Nedavno ni mogel neki gotovi operater Path^jeve firme na bolgarsko-turškem bojišču niti dokončati fotografijo, ker je bil sam v bitki ranjen. Te dni se je obravnaval pred enkn izmed pariških sodišč zanimiv slučaj nekega kinematografičnega operaterja, ki je žalostno končal svoje življenje vsled poklica. Neka francoska kinematografična družba je poslala svojega operaterja Pavla Fierja v srednjo Afriko, da bi tam dobil več lovskih slik za kinematograf. Ko je operater prišel tja, se je pridružil nemški družbi, ki je pod poveljstvom poročnika Graetza potovala po Afriki. Nekega dne je ta družba napravila lov na bivole. Poročnik Graetz je ravno sprožil strel na žival, toda ranil jo je le lahko. Bivol, ki je vsled rane zdivjal, je zdirjal proti poročniku. Operater Pavel Fiere, ki je ravno delal fotografijo za svoj kinematograf, je hitel poročniku na pomoč in je sprožil na bivola en strel. Toda žival je bila tudi topot lahko ranjena, vrgla se na Fierja, zabodla ga na rog, vrgla ga v zrak in ga nato z nogami poteptala. Nesrečnik je bil na mestu mrtev. Vdova po umorjenem je tožila nato kine-matografično družbo za povrnitev škode. Ker pa je njen mož umrl pri opravljanju svoje službe, je bila to nesreča podjetja samega. In sodi šče je obsodilo kinematografično družbo, da ie morala plačevati vdovi letnih 620 frankov,
do njene smrti, trem ostalim otrokom-sirotam pa je odmerilo letni prispevek I0S0 frankov, dokler ne postanejo polnoletni. — Drugo pot je zopet napadel v Ameriki enega kinematografič-uega operaterja rujavi medved. Operater sc je branil obupno z nožem in je klical svojega tovariša na pomoč, ki je bil oborožen z dobro puško. Toda ta se je brigal samo za svoj aparat in je nesrečneža prepustil njegovi usodi. Temu se je slednjič vendar posrečilo, da jc medveda premagal, toda pri tem je bil nevarno ranjen. Selc, ko se je zgrudi! brez moči na tla, jc šele pustil drugi operater svoj aparat in je priskočil svojemu tovarišu na pomoč. Razume se, da so izurjeni kinematografični operaterji tudi sijajno plačani.
Slika živečega slikarja prodana za 435.000 frankov. Slika starega francoskega slikarja Degasa »Dauseuses a la barre« je bila pred nekaj dnevi prodana za 435.000 frankov. To ie največja svota, ki je bila kedaj plačana za življenja umetnikovega; navadno dosegajo velikanske cene samo slike umrlih slikarjev. Žali-bog da ni dobil od te svote ubogi, stari slikar, ki živi revno življenje v petem nadstropju, ničesar. Revež je star že čez osemdeset let in je skoro slep, tako da ne more ničesar slikati. Že omenjeno sliko je prodal nekoč za 500 frankov. In sedaj jc bila ona slika prodana za fantastično svoto 435.000 frankov! V poslednjem času se je nenavadno razvilo posredovanje pri kupovanju slik. Dobiček s tega pa imajo samo posredovalci. Slikarji ne dobijo skoro ničesar! V Parizu je cela vrsta podobnih hijen, ki se rede od geni-jalnosti in talentov nepoznanih slikarjev. Ubogi slikar ki nima takorekoč kaj jesti, rad proda za par forintov svoje delo. Prekupovalec pa dobi večkrat za svojo umazano obrt velike svote denarja. Neki trgovec s slikami je kupil od slavnega slikarja Lisleyja, enega izmed najboljših modernih slikarjev, celo vrsto slik; spravil jih je in je šele po dolgih letih slike za drag denar prodal. Uboge slikarje stiskajo prekupčevalci kakor citrone. »To se ne proda! Prosim vas, kaj naj s tem delamo?« govorijo Večkrat kupijo slike kakega slikarja in čakajo, da ta umre ali pa se postara. Zanimivo je na primer, da je slavni Corregio prodal svojo nesmrtno sliko »Kristus na Oljski gori« prekupčevalcu za tri dukate. Slavni francoski slikar Mil-lct je prodal svoje znano delo »Angelus« za par sto frankov, pred kratkim pa je bila ta slika prodana za — milijon. Satirik Forani je imenitno naslikal to prekupčevalsko lumparijo. V izložbi bogatega trgovca je' izpostavljena prekrasna slika. Pred izložbo zunaj stojita dva raz-capančka, deček in punčka, vsa premrzla v raztrgani obleki. Gledata sliko in si pravita: »Glej, to je naslikal naš oče!«
Ljubljana.
-- Konferenca na cesti. Včeraj zjutraj, ko so šle gospodinje in služkinje na trg, moški pa po svojih službenih poslih, sta se na Mestnem trgu sešla šolski nadzornik Maier s klerikal-'no-nemšku tarskim obrazom, pa nadučitelj in poslaneč Jaklič, ter sta na pol glasno šepetala o šoli, pa šc več o — Janku Jegliču. »Ta-le dva imata pa nekaj skup«, — so rekli ljudje, ki sc jih opazovali. Možakarja sta imela »konferenco«, — smešno konferenco, dva prava — \vichtigmacherja! — Hm, menda je Maier Jakliča instruiial. da k njegovemu nazornemu nauku ne spada — poneverba denarja za šolske dotacije kakor jo je prakticirati začel J. Jeglič, šolski »vodja« s Cojzovcga Grabna!...
— Kam pa danes? Smer proti Dolenjski cesti: pri Josipu Jebačinu: sveže krvave, jetrne in mesene klobase, pristen cviček iz Gadove peči in star bizeljc. Primeren izprehod za vsakogar. — Smer proti Posavju:	Ruski car: Izborne klobase, pivo in vino. Mrzla jedila. — Smer proti Rožniku: Hotel Tivoli: koncert, vino. pivo, klobase. (Tu prinašamo seznam onih gostiln, ki nam sporoče za nedeljo svoj program!)
Dobrodelna prireditev. Že dolgo let sem prirejuje »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem« v korist vdovam po umrlih tiskarjih in v veselje vseh navzočih malčkov božičnice. V ta človekoljubni namen se vrši tudi danes ob štirih popoldne v sokolski telovadnici tukajšnjega »Narodnega doma« božičnica, katero naj bi ne zabil posetiti noben prijatelj tiskal jev. Vstopnina k božičnici, 50 vin., je za obširen in zanimiv program tako nizka, da vsak posetnik lahko z gotovostjo upa, da pride na svoj račun.
— Božičnica na I. mestnem slovenskem otroškem vrtcu vršila se je 19. t. jn. v šolskih prostorih na Zaloški cesti. Obdarovanih je bilo 80 otrok z obleko, čevlji, igračami in pecivom.
V	ta namen daruje vsako leto mestna občina po 400 K za vsak vrtec.
— Pri božičnici II. mestnega slovenskega otroškega vrtca, ki se je vršila 19. t. m. v šolskih prostorih, Cerkvena ulica 21, je bilo obdarovanih 60 otrok. Iz božične dotacije 400 K, katero vsako leto daruje mestna občina ljubljanska, se je nabavilo otrokom obuvalo, obleke, igrače pecivo in slaščice. Za ta velikodušen dar izreka vodstvo v imenu staršev obdarovanih otrok najtoplejšo zahvalo preblago-rodnemu g. županu dr. Ivanu Tavčarju in slavf občinskem svetu. Razdelitvi daril sta Pr‘s^ stvovala c. kr. okrajni šolski nadz0,r o-dč Maier in zač. voditeljica šentjakobske sol
Zemme<	.	. s	je nastal
— V glavni strugi Ljubljanice J
zadnje dni pri nekaterih delih od
0paSa PSk!ktS^SrtVSek sokola I. na-
r .Sičam. da ic danes uma.
znanja	•	tra	Anica Remičeva. Umrla
se Te& odTprvega pričetka živahno udejstvovala v naši ženski sokolski organizaciji in bila vse-lei udana prijateljica svojim tovarišicam. Odbor vljudno vabi vse članice, da se udeleže, pogreba, ki bo v nedeljo ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice. Zbiramo se ob tri četrt na 3 pred bolnico.
— Danes koncert v hotelu »Tivoli«. Začetek ob 3 popoldne, konec ob 9. zvečer. Češka
Novo došla
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni »Central
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
BMP' Kavarna je celo noč odprta.
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Štefan	Mikolič.
99
kuhinja, 'dobro pivo in vino — kava in čokolada — mrzla jedila — izborna postrežba — dobra zabava. Kranjske krvave, riževe in mesene klobase.
— Društvo slovenskih trgovskih potnikov ,v Ljubljani vabi vse člane in vse cenjene tovariše na IV. redni občni zbor. kateri se vrši .v četrtek 20. decembra ob 9. uri dopoldne v salonu hotela »Ilirija«. Seja kuratorija se vrši dne 23. decembra ob polu 9. zvečer v društveni sobi Intela > Ilirija.	Odbor.
— Loterijske številke: Dunaj: 70, 61, 74, 86, 18. — Gradec: 43, 46, 24, 33, 82.
— V kavarni Central nastopi danes damska kapela »Gora«. (Glej inserat.)
Pismo ki ga je prejel Lipe Figi.
Velecenjeni gospod Lipe Figi!
Ko kor se vidi, ste nepoboljšljiv, kar sem Vam zaupno povedal, ste vse napisali v »Dnevu«. .laz sem smatral pogovor za intimen, r.ato sem govoril več nego je bilo treba. Vi pa Ste spravili vse to v javnost. Sicer to ni proti tiskovnemu zakonu, ampak s tem si pri nas ne boste dobili zaupanja.
V onem spisu sami priznavate, kako neiz-premenljiva je vaša natura, kajti komaj ste zapustili mojo hišo, kjer ste prejeli blagohotne nauke — že ste bežali proti — Savi. Pišete sicer, da sami niste vedeli, kam vas nosi pot — toda s tem še bolj dokazujete sumnjo, kam vas vlečejo vse misli in želje. Sava namreč teče proti Belgradu in tako ste menda hoteli njenim valovom izročiti vse, kar sem vam povedal; to je zelo nevaren dokaz, gospod Figi Lipe in vas pred takim počenjanjem odločno svarim — mi imamo namreč paragrafe. Ker so vam bili savski valovi vendar premrzli — ste se šli srret k »Ruskemu carju«. Vidite nov dokaz, kam vas žene srce. Zakaj niste šli k Alešu, ki je Savi mnogo bliže. Jaz vem, da ste šli tja nalašč in ste s tem pokazali svoje protidržavno nagnjenje. Ona gostilna sicer spominja na one čase, ko sta bila Avstrija in Rusija največji prijateljici in zaščitnici evropskega miru. Zdaj pa je že 100 let od onih časov in ruski molk je dal nam več opraviti, nego sto in sto drugih izjav. Zato ste hoteli pokazati, kako malo vam je do mojih naukov. Vse to tembolj dokazuje oprar Vičenost mojih besedi — in ravnokar sem či-tal v graškem »Tagblattu« sledeče: »Slovenska javnost boleha na neozdravljivi bolezni. Za ozdravljenje vsake bolezni je potreben dober, energičen zdravnik, ki rabi potrebna sredstva in se tudi ne ustraši boleče operacije, da ponovitev bolezni prepreči. Prebivalstvo bi utegnilo pozdravili nastop takega zdravnika, ki bi javnost temeljito ozdravil te bolezni in njenemu Povratku storil enkrat za vselej konec.«
Gospod Figi Lipe, premislite si te besede in si jih zapomnite. Ne pozabite, kaj smo pri operaciji našli v vašem — oprostite — dolžnost me sili, da vas spomnim tega dogodka. Vi ste nevaren bakcilonosec in če »Tagblatt« piše, da boleha cela javnost — nam ne bo preostajalo druzega, kakor da naredimo posebno bolnico za one. ki v zdravem narodnem organizmu širijo ta bakcil. Vi ste najboljši dokaz, da je poročilo »Tagblatta« zanesljivo. Zato opozarjam vas še enkrat, da bodite previdni in da se ozdravite, dokler je čas.
Upam. da tega mojega pisma ne boste porabili za javnost.
Z velespoštovanjeni
gospod Edi.
Najnovefša telefonska in brzojavna poročila.
DR. VVEISSKIRCHNER DUNAJSKI ŽUPAN.
Dunaj, 21. decembra. Vse kaže, da postane novi dunajski župan bivši trgovinski minister dr. WeiBkircliner, ki ima za seboj večino v »Biirgerklubu«. Danes se je vršilo namreč v »Burgerklubu« poskusno glasovanje o volitvi župana in je dobil dr. WeiBkirchner večino. Prvi podžupan dr. Porzer, ki bi zelo rad postal župan, je ostal v manjšini.
Dunaj, 21. decembra. Današnja poskusna županska volitev se smatra kot odločilna. »Biirgerklub« je namreč sklenil, da morajo kr-sčansko-socijalni občinski svetniki v plenarni Seji glasovati za onega kandidata, ki je pri poskusni volitvi dobil večino. Novi dunajski župan bo torej dr. WeiBkirchner.
USTAVA NA HRVAŠKEM.
Dunaj, 21. decembra. Danes so se pojavile tukaj vesti, da jc usoda Čuvaja zapeča-
tena. Kraljevski komisar bo v kratkem moral napraviti mesto ustavnemu banu. Baje odstopi Čuvaj že v najkrajšem času. Odšel bo na dopust, s katerega se ne bo več vrnil.
POSLANIŠKA KONFERENCA.
London, 21. decembra. Poslaniška konferenca je odgodeua čez Božič. Dosedanje seje imajo pokazati velikanske vspehe. Mednarodna situacija se je tako zelo zboljšala, da je skoro izključeno, da pride do evropske vojne. Na konferenci je prišlo v principu v vseh glavnih vprašanjih do popolnega sporazuma med velevlastmj. Dvoje je gotovo: Albanija dobi svojo avtonomijo, Srbija pa trgovinsko pristanišče kot politično last, ki pa ne bo v direktni zvezi z kraljevino. Meje Albanije še niso določene, ker se mora za to najpoprej sestaviti načrt. Tudi načrt, kaka naj bo avtonomija Albanije, še ni določen. Sedaj je te še vprašanje, če se bo balkanska zveza zadovoljila s tako rešitvijo albanskega vprašanja in vprašanja srbskega pristanišča. Glede Egejskih otokov je poslaniška konferenca sklenila, da jih nihče ne sme uporabljati za mornariško blago.
SITUACIJA NA TURSKEM.
Milan, 21. decembra. »Corriere dclla Sera« porača iz Milana, da bo Nazim-paša došel v kratkem v Carigrad, da od sultana zahteva, da Kiamil-pašo odstavi. Nazim-paša je nejevoljen, ker vlada pogajanja v Londonu zavlačuje, namesto da bi svoje zahteve jasno predložila. Zavlačevanje more imeti le to posledico, da sc bo Odrin vsled lakote predal. Nazim-paša hoče sam prevzeti vlado in skleniti mir kmalu ali pa kmalu zopet začeti vojsko.
Belgrad, 21. decembra. Tu se zatrjuje, da so srbske čete pripravljene, da odrinejo proti Čataldži.
RUSKA DUMA. DEBATA O EKSPOZFJU MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Petrograd, 21. decembra. Debate o ekspo-zeju ministrskega predsednika Kokovceva se je udeležilo več govornikov, ki so skoro vsi naglasa li, da je bil govor Kokovceva premalo energičen. Poslanec Petruškevič, član skrajne desnice, je naglašal, da je njegova stranka z ekspozejem ministrskega predsednika malo zadovoljna. Stranka noče miru za vsako ceno. Petruškevič napada Avstrijo. Grof Bobrinski naglasa, da mora Rusija vztrajati na stališču »Balkan Balkancem« ter tTostavlja:	»Želimo
miru, ne damo pa žaliti časti in svetinj ruskega naroda. Balkanski brati morajo žeti sadove svojih zmag. Po novetn St. Štefanu ne more slediti novi berolinski kongres. Glede srbskega pristaniškega vprašanja ne gre za trgovinsko pristanišče samo, marveč je treba, da je srbsko pristanišče trdna skala na poti nemškega: »Drang nach Osten«. Progresist Jefremov naglasa, da zaradi pristanišča ne sme priti do evropske vojne. Da se doseže trajen mir, je treba, da se izpolnijo upravičene želje balkanskih narodov. Trajni mir na Balkanu je predpogoj evropskega miru.
RUSKO VOJNO BRODOVJE.
Petrograd, 21. decembra. Včeraj so začeli graditi štiri velike ruske oklopne križarke. Vsaka izmed novih vojnih ladij ima 32.500 ton prostornine in stroje po 66.000 konjskih sil. Vsaka križarka bo stala okrog 40 miljonov rubljev. Gotove bodo koncem prihodnjega leta, v službo pa stopijo leta 1916.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Mali oglasi.
KORESPONDENCA.
Pošteno dekle s primerno vsoto, razumno v gospodinjstvu, se želi seznaniti z uradnikom
5~35 |et. sxtarj"1- ^esne Ponudbe pod »Vida« poštno ležeče Giosue Carduci, Gorica.
Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike?
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta 44
Za vsako pri meni kupljeno kakor
tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
^ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
PSJeg pivovarne .UNION".
Štampilje
vaeh vrst za urade, črn Jtva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatell kavčukovih Stampllij.
Ljubljana, san trg »tw.
Ceniki Branko.
Pozor!
Pozor!
Kdor hoče imeti lepo
električno razsvetljavo,
naj se oglasi pri trg. zastopniku
Francu Železniku,
v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, I. nadstr. Največfa in najcenejša zaloga električnih
„Ergo Wolfram“ žarnic.
gi9 BIDIIIIBB E3H
A. Kje pa pustite prusiti svoje nože * in škarje?
B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je fin umetni brusač.
Tudi se dobi pri ^ njem vsakovrstno zelo dobro blago.
iaj Obiščite ga, stanuje mm v Ljubljani, Židov-® ska ulica štev. 3.
IHfllHHHlHI
i
!Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in
pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
ti. ___________________ ,	/
Največjo izbiro
razglednic
za praznike
od 2 vinarja naprej priporoča
Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra c.
0	nasproti	.Zlate kaplje".	O
Odda se:
Za februarjev termin 1913:
lep, velik lokal
pripraven za trgovino, odvetniško pisarno itd. v dobri legi mesta.
Za februarjev termin 1913:
lokal za trgovino
v najlepši in tudi najprometnejši legi mesta Za takoj: Užitnine prost
lokal za skladišče
pripraven tudi za delavnico itd., eventuelno z vporabo lepega dvorišča.
Različne lokalitete
(šape) z velikim okolo ležečim prostorom, pripravno za stavbenike ali sploh za obrtnike, ki rabijo velika skladišča tudi na prostem.
Natančnejše se poizve:
V pisarni štev. 12 v hotelu pri „Maliču"
nasproti glavne pošte.
T
/r
T
• Najcenejši nakup
božičnih in novo-:: letnih daril.
• • • •
Juveli, zlatnina, srebrnina in razne ure. Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. Blago samo prve vrste. Najnižje cene.
LUD. ČERNE
juvellr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Ceniki zastonj.	^
cd
L.
CD
JS&
m mmm
cd
O
-+■*
■ wumm
H
'o
03
CL
>C0
cd
OD
co
o
a.
io nmovifi
| ..tik«r ModicmaL I Ti: ii r«»t!i!U,|
J ^ovroSabenik,Siska
| j- Pri Ljubljani
CO
CD
r-y
=3
co
oy
CD
O
so'
CD
so
■■■■ 4
X
CD
c5‘
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2'40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; velefinega
t&gs&r sstfir jfts
, „	6	K, 7 K, belega, finega
10 K; najfinejši prsni puli 12 K. Naročila od 5kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena t novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 18 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5'20 K, 5-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šlr. 12-80 K, 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 790, Češko.
Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
Najboljši želodčni likčr!
Sladki In grenki.
Pristni „FLORIAN“ ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Naslov za naroCila: „FLQRIANa, Ljubljana.
-
Postavno varovano.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
obrestue hranilne vloge 1. januarja 1913 naprej čistih
brez odbitka rentnega davka Rezervni zaklad nad K 700.000.
Mednarodno apedicijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TTstarLCVl} eno 1S7©.	Telsfon. št©v. 60.
Podjetje za prevoznino c. kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni premet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet .ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda.
Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7.
Podružnica: Olavnl carinski urad, južni kolodvor.	257
Velika božična okassion prodaja
damskih paletojev, raglanov, kostumov in bluz v vseh najmodernejših barvah in fazonah. — Nadalje ogromna zaloga raglanov, oblek in klobukov za gospode in dečke.
Cene priznano nizke!	Postrežba	solidna!
^Angleško skladišče oble'.:"
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev.^^^j^
frr
Za Božič
TR • •
Različne predmete za okrašenje božičnih drevesc,
raznovrstne torte, mandlovo In čajno pecivo, naifinejše desertne In čokoladne bonbone, potice, tudi po naročilu In sicer medene, orehove, rozinove, šartelj Itd. ter vseh vrst ......  -....—	kruh	In pecivo priporoča	  ■
JAKOB ZALAZNIK
1 slaščičarna, pekarna in kavarna, Ljubljana Stari trg št. 21. /
(fi)	v	.	-	-
Naznanilo.
Radi breobložene zaloge se bode razprodajalo od danes naprej	6000
najboljših švicarskih ur kakor tudi srebrnina, zlatnina, briljanti in šivalni stroji pod tovarniško ceno.
Srebrne ure od K 7*— naprej. Nihče naj ne zamudi te redke prilike.	Za	obilen	obisk se priporoča tvrdka
FR. ČUDEN v Ljubljani, Prešernova ulica.
Brzojavka.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska,
?orensku iz agrarnega zavoda. Opo!o-vino po 2 v liter za družine na dom postavljeno itd.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. Kond nad ■ K 800.000.
Ljubljanska kreditna banka v L jubljani
Stritarjeva ulien Htev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Sptjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
4'ft
<u o
j*
^ c
2. Q-o
VZ o
TJ
<L> O
— m
—• (/3
"O w
DJ
^ O.-«
W 3 ^
ra n>
-a
..»t/5
> (U Jus —.
w o-
B S
o.
ES
5 c S
o S X!
2 bc
,-a S
3 —
fS qp
'S ?'
o _
C- K
2 —
.o «
in n
Fr. P. Zaiec, Ljubljana Stari trg 9
= Specialna trgovina finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Zidovska ulica 5.
Predtisarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Tvrdka Bilina& Kasch nasl. PriP°f0Ča sv°i° vt;!iko za!°g'J glazfi in raznovrstnih
drugih rokavic, modno blago, pariutnerijo, galanterijo, _ L. T-. .-»^,4-- ročna dela, izdelovanje vseli vrst prevlečenih gumbov, 11 n©rLkakor tuc^ vse kirurgične potrebščine kline pasove, ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh . . , ..	7. ,	.	.	-vrst	rokavic.	Moderna	predtiskarija.	Postrežba točna
LjUDljana, £.1G0VSKa Ul. in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 134
. Gotzl, Ljubljana
Ure* Ico^iloireiace!
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov «lo-IztleMia. Za naročila po meri največja .....	„	izbira	tu-	in	inozemskega	blaga.
Mestni trg St. 1». — Stan trg St. 8. == (Solidna postrežba.	Kajnižfe	cene.
JULIJA ŠTOR——
V ^	Prešernova	ulica	St«*.».
največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za .!awn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevUev.
Elegantna In jako skrbna tzvriitev po vseli cenah.
rf=    —  —v
Zimsko perilo
volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, dokolenice, rokavice, gamaše, kožuho-vinaste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, žilogrelce in druge predmete za gospode
priporoča
modna trgovina za gospode:
P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.