Naraščanje roslov upraviteljev narodnih šol. Delo šolskih upraviteljeiv je v tesni zves zi z delom sreiskih šoilskih nadzornikov. V zadnjih 30 do 40 Ldtih je narasHo v delokfog zadnjih spadajoče de>lo na istem teritorijiu na 3 do 5kratno množino prvoltnega, Poglej« mo le en primar: Čmomaljski, kočevski in novomeški srez je opravljal pred 40 leti en sam nad* zornik brez pisarnišlke pomoči. Sedaj so določeni za >te &reze 4 nadzomiki (oziro"ma pregilediniki) s potrebinim številom prideljenih ji.-m ipisarniških. moči. Vsak ima najmanj eno, če ne dve, ki so dovolj zapo'sll'ene. Rt^s je število osnovmih šol v tdku 40 let znatfno narasJo, a veLiko bol!j se je še dvignilo število razredov na posameznih šoa lah. Glavno pa je to, da se je vse delo na o&novnem šolskem področju zffasti v zad* njem času močno pogJobilo. KoLiko je bilo že po vojni izdainih novih odredb za osnovne šole! In izvršitev vseh teh leži v rokah osnov« nošolskih nadzornikov in .šolsk:h upravite^ J;ev. Samo število normalij je naraslo v enem šoiJsikem letu, in to zaporadoma že ndkaj let, na prelco 60. Pred svetovno vojino jih celo v 10. letih ni bilo toliko izdanih. Ker je administrativno delo uprayite:= ljev narodndh šol tesno spojeno z oniim sresikih šolskih nadzornikov, je naravno, da narašča z delom sreskih šoliskih nadzornikoM v izdatni imeri tudi delo šofcikih upravites Ijev. — Vrhu teh in drugih strogo uradniH posilov pa ima daruda<nc*s šokki npraviteliji kot tak še mnogo drugega de!a v prid na' rodu in državi. So razna dobrodalna in pro=> svetina društva. ki ise neprestano obračajo nanj s prošnjami, da j|ih z njegovim posre^ dovanjem podpira šola m ljudatvo pri nji« hovih stromljenjih. Predvsem je to: Društvo Rdečega križa, Podmladek Rdiečega križa, CirilsMetodova družba in do zadnjega časa je bila Jugosllovenska Matica. ki so jo osmi šole najizdatneje podpirale z raznimi zbiri kami in drugimi prireditvami v te svrhej Dalje. se obračajo na šokke upra)vitell'je zad* nja leta ravno tako pogosito založnišltva raz? nih mladinskrh in drugih knjig, tovarne z učili in šolskimi potrefbščinaml: ter druge pro&vetne institucije. Mnogi jirn pošiDjajo toidi svoje stvari naravnoat v nakup za šolo ;in učence, ki jih morajo seveda vse prej pregiledalti i'n oceniiti, preden jim je mogoče jih priporočiti. — O vsem tem .nekoč ni bila niti govora. Res je, da so vsaj do zadnjega časal iimeli upravitelji osnovnih šol' pravico, po» razdeliti nekaj svojega šolskega dela med podrejeno jim učiteljstvo. Navzlic temii pa je minogo takih, ki jim razmere na njihovi šoli tega ne pripuščajio. Ne mrsliim tu le onih upravite'l!jev, iporočenih z učJteTjicami. ki soi matere in gospodinje. Je"tudi v mnogih dru? gih slučajih tako. Iz vsaga tega je razvidno, da je delFo upraviteijev osnovnih šol tekom 30 do 40 le<) siteo naraalo; lahko se reče na trikratno množino prvotnega. Vendar so uživali pTeji ti upraviltelji za svoje foliko lažie1 upraviteljs ske posle iprdsto stanovanije m iprejemalii upraviteTjske doldade; dočim nimajo sedaj ne enega ne drugega. — Ker sd na ta načinj tedaj siJino prikrajšani na prrpadajoči jimi plači. zato temlbolj upravičeno pričakujejo^ da dobe po novean uradniškem zakonu zo« pct potrebno materiaJ.ne1 odškodhino za tako1 izrabljanje svojih telesnih in duševnih moči, kakor jo priznajo in iz{pllačujejo njihovim tovarišem po vseh drugih evropskih državah. M. R.