GLAS IARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. XJ 1ST 3, a v ^ cLsi^ai 1901. Xi3t;o Nemiri na Balkanu. Avstrijske vojne priprave. Loudon, 31 jaiija Londonska ,,Pall M-tll Gazette" dobila je iz Budimpešte zasil ni hrzojav, po kte-rem je zavzela aibatiBka agitacija na Balkana tako resni položaj, da je Avstrija v strahu za svoje obmejne pokrajine. Vsled t gaje avstrijsko vojno minist rstvo odredilo mobilizacijo bosansko-hereegovskih posadk. Tudi iz ostalih avstrijskih pokrajiu odpotuje v kratkem več polkov v Sarajevo in Banjaluko. Vest še ni na dostojnem mestu potrjena. Kakor znauo Italija v Albaniji tajno agitira, da dobi tako povod za eventuelua dejanska na-aprotstva ; tudi sedanji italijanski kralj je dejal, da bode ,,(»orodne Albance" na vsaki način čuval. Carigrad 31. julija. Razburjenost v Albaniji hišro narašča; kristjani so brez varstva. Inozemski posla niki S3 pri turški vladi zahtevali, da sUdnja varuje pravice kristjanov. Dunaj, 31. julija. Is Sofije se poroča, da bod* moral knez Ff rdi-naud kmalu B lgaiijo ostaviti, kajti sedaj ga ue podpira diti jfdi a politična stranka Prvi politiburji Bolgarske so pričeli proti njemu delovati, kar ga bode prisililo, da bide morda v par tednih ostavil B dgarijo. Iz naselniškega urada. Dne 31. julija imeli bo v newyor-škem naselniškem uradu največ opraviti tekom minolega meseca. Izkrcalo se je 1900 p tuikov med-krovja. S parnikom „Servia" prišlo je 328, z ,,\Verra" 503, z „Barba-rossa" 1023 in z „Buenos Ayres-' 48 potnikov. V mesecu juliju izkrcalo se je na Ellis Island 28.000 evrop^jskih naselnikov, od kterih bo jih 257 poalali naiaj v Evropo. Razstrelba parnega kotla. Dne 1. avgusta raz'etel se je parni kotel v tenpmHutui hiši na vogalu 145 ulice in Nicholas Ave., Manhattan Borough, v New Yorku. Tri osobe so ranjene, škoda je le neznatna. Kočijaž navidezni miljonar. Port Chester, N. Y., 30. julija. Kočijaž miljonarja Samuel Carle-tona si je mislil, da je bil že dovolj časa sluga, in da zamore biti ko-nečnr tudi gospod. Kmalu Be mu je tudi nudila prilika svoje želje vresničiti, dasiravno se je pri temu precej opekel. On je peljal svojega gospodarja v ,,American Yacht Club". Ko se je s praznim vozom vračal domov, povabil je več sin žkinj na sprehodujo vožnjo. Djčim se je kočjaž z gospicami zabaval, napadli so cestni roparji „would-be miljonar a," mu odvzeli uro in vea denar ter ga konečno še pretepli, ker ni bil pravi miljonar, kte-rega so nameravali oropati. Požar v cerkvi. White Plains, N. Y., 1. avguata Od miuole nedelje do danes niso delali delavci na stavbi nove cerkve Baptistov. Ko so pa danes prišli v cerkev, ao v svoje začudenje našli vse atene črne, dočim so velike dragocene orgije zginole Na mestu kjer bo stale orgije bila je jama, na dna ktere ao našli pepel in preoata aek orgel j. Najbrž© je udarila stre la v cerkev in vžgala orgije. Čadno je, da požara ni nihče zapazil. Regulacija veletoka Missouri. Washington, 30. julija. Vojni urad je dobil danes letno poročilo komisije za regulacijo veletoka Missouri. Komisija je mnenja, da bade regulacija stala $3,000.000 in priporoča, da vlada dovoli za prihodnje leto miljon dolarjev. Iz delavskih krogov. Štrajk delavcev trusta za jeklo. Pittsburg, Pa., 31. julija Dasiravno jo bilo pričakovati, da b<.de med tru^tovim delavstvom in tru-storn pn^lu do kompromisa, as to ni vreaničiJo in štraik se b- d' nadalje/a1. Unijski uradniki so pri tajnem žl or >vauju tru9t;>ve mirov-ne pogoje j- dnoglaBno zavrgli in Be sedaj pripravljajo na nadaljevanje bo a čas uSkim poročevalcem je bil vst' p v sborovalno dvorano za-hranjen. S ja se jutri nadaljuje. Ker jn unijski predsednik 'Shall' r silil uuijo naj pripozna trustove predloge, bode najbrže njegovo preda-doištvo kmalu končano. McKeesport, Pa., 31. julija Tukajšnje trustovo delavstvo B9 pripravlja na daljni boj. Delavci ao prepričani, da bode boj dolg^> trajal. ,National Tube Co." je danee odslovila štiri delavce, kt^ri bo snovali organizacijo. Valed tega bodo delavci prihodu>o soboto zborovali in sklenili, kaj jim je ukreniti. Sharon, Pa., 31. julija. American St^l Ca-'tiugCv" uampravav ivojih t ^varuah pričeti delo s skabi Danes je prišlo semkaj 200 skabo^, kteri bodo pričeli jutri delati. C leve! and, O., 31. julija. John H. Morgan, M. Tighe in \V. C D^vg, člani unijsbega odbora, so prišli danes semkaj in urosili ,hosa' Mark A. Hanna naj deluje na to, da se štrajk kmalu konča. Kai Hanna odgovoril, odposlanci niso hoteli povedati. I. Pierpont Morgan, Schwab in Gary bo dne 31. t. m. v New Yorku zborovali in sklenili, da v nadalje z unijBkimi zastopniki n*3 bodo več meli opraviti. Schwab je dejal, da bode tekom štiriuajstih dni v tru-stovih tovarnah toliko skabov, da bode delo neovirano napredovalo. Pittsburg, Pa., 2. avg. Položaj štrajka zavzel je danes zelo resni značaj, kajti trust za jeklo se je izrazil, da s štrajkarji nima ničesar več opravit'. Trnstovi uradniki ne-čejo niti z unijskiini uradniki občevati, niti dati pojasnila, čemu je trust nadaljno obravnavanje zavrnil. ,,Amalgamated Association44 ima s^daj le še dvojno pot na izber: ali da delavci odobre trustove pred loge in se podajo na delo, ali pa da uprizorijo občni štrajk. Vsled štrajka bo dosedaj pridobljene plačilne lestvice postale neveljavne, tako da so delavci tovar-uarjem na milost in n< milost izročeni. Cleveland, Ohio, 2. avg. Trust je pričel z uvažanjem zamorcev, kteri bodo zasedli mesta belih delavcev tukajšnjih ,,Newburg Works". Iz Pittsburga, Homestead iu ostalih bližnjih mest prišlo je danes v Cleveland 200 zamorskih skabov. Takoj po prihodu nastanili so se zamorci v velikej hiši Ll.zu tovarn. Neki truetov agent je dejal, da bode prišlo še mnogo več zamorcev, da bode naatala splošna selitev zamorcev iz juga na sever. Zamorci držav Alabama in Tennessee se štrajka vesele, ker bodb s skabskimi deli izboljšali svoje stauje. Trnstovi Bgentje bo dobili naročilo vse zamorce, ktere morejo dobiti na raznih krajih, zbrati, da bodo zamogli takoj priti, kadar jim dopošlje trust poziv. Povišanje plače. Ansonia, Cono,, 31. julija „Far-rell Foundry & Maohine Co." je danes svojim delavcem povišala plačo sa 5i odstotkov, na kar so delavci po več tedenskem štrajku takoj a delom pričeli. Morgan je trdovraten. Pittsburg, Pa., 1. avg. Danes se je nadaljevalo zasedanje unijskih odbornikov. Predseduik Shaffer je želel, da se doseže poravnava, dočim je večina zborovalcev predlagala iu zahtevala naj Be dela na to, da se s trustom sklenejo ugodnoji mirovni pogoji. Shaffer je s trusto-vim predsednikom Schwabom več krat telefonično govoril, toda ničesar opravil. Člani unije so nazvali Morganove predloge nepravične. Popoludne ob 5 uri je poslal Morgan negativni odgovor, namreč da trust ne bode aklenil nikacpga kompromisa in se sploh na štraj-karje ne bode oziral. Ne oziraje Be Da mirovna pogajanja, se štrajk v pojedinih mestih nadaljuje. V WelUville opazujejo štrajkarji natančno vsaki vlak, da eventuelnim skabom zabranijo vhod v meBto. Dosedaj tovarniška vodstva še niso skušala pričeti delo s skabi. McKeesport, Pa., 1. avg. Ako štrajk trustovega delavstva tekom t^ga tedna ne bode končan, bode unija ,,American Federation of Labor" uprizorila v vseh tovarnah ,,United States Steel Corporation štrajk, kajti federation' in ,Amalgamated Association' sta sklenili proti trustn sporazumno postopati. Tukajšnja Demmlerjeva tovarna dpos'ala je daues svojega agenta v Virginijo z naročilom, da dovede 400 zamorskih skabov. Velik štrajk ob zapadni obali. San Francisco, Cal., 31. julija.' Štrajk pobrežnih delavcev ne bod^ tako hitro koučan kakor bo mislili podjetniki in posestniki ladij, kajti štrajkarjem meeta Sau Francisco pridružili se bodo tudi tovariši ostalih pomorskih mest zapadne obale. Za sedaj štrajkajo le delavci tukajšnjega zal.va in v lukah okolice. Parobrodni kurilci so sklenili, da se bodo tudi štrajka udeležili. Nadalje so pričeli danes dtrajkati tndi vozniki, ki dovažajo stavbenikom pesek, vsled česar mora tudi 5000 zidarjev počivati. V tovarni za kositerne škatlje pričelo je 400 delavcev štrajkati, vsled č* sar jh moralo v tovarnah konserv nad 5000 delavcev z delom prenehati, knr nimajo Več škatelj. Posestniki ladij nabirajo skabe; njihovi vspehi niso znani. Kacih 100 skabov dobilo je danes dovoljenje nositi orožje. San Francisco, Cal., 1. avg. Ker promet v luki San Francisco že tri dni počiva, so posestniki ladij štrajkarjem zatrdili, da ne bodo več nasprotovali unijam, ako se štrajkarji zavežejo, da ne bodo prisili svojih neunijskih tovarišev k pristopu k uniji. Nadalje zahtevajo bosi, da se njihova podjetja ne sm^jo ematrati unijskimi. Mayor PhelaD Be trudi, da doBeŽ« sporazum med delavci in delodajalci, kar se mu bode najbrže tudi posrečilo. Tovarne za čevlje v Massachusetts. Lynn, Mass., 31. julija. V tukajšnjih tovarnah za čevlje bodo letos ve6 čevljev izdelali, nego li kedaj popreje, kajti vse tovarne imajo kljub obilih zalog obilo naročil. V vseh tukajšnjih tovarnah se vsaki dan izgotovi 75 000 parov čevljev, ali 20 odstotkov več, nego v minolem letu. Izvoz je sicer nazadoval, ker se posestDiki tovarn ne zmenijo mnogo za inozemstvo, kajti domače zahteve so prevelike. Postopanje tovarnarjev v Floridi. Jacksonville, Fla., 31. julija. Posestniki tobačnih tovarn v Tampa nameravajo štrajkujoče delavce silo pr siliti na delo. Oni bo namreč javno izjavili, da bodo s pomočjo policije in posebnih deputyjev voditelje štrajkarjev is mesta pognali. V to svrho so danes zaprisegli vse polno posebnih deputyjev, kteri bodo proti štrajkarjem takoj dejan ski nastopili kakor hitro se jim nudi prva prilika. Lincanja. Linčali dve ženski in jednega moža. New Orleans, La., 1. avg. V Car-rollton so danes linčali dve ž-nsfei in jednega možkega — naravno zamorce. Umorili bo mater na strani njenega sina. Špaujolec imenom Taliaferro se je z nekim zamorcem Bporekel in ga jednostavno ustrelil. Par dni na to našli so Teliaferra in njegovo ženo umorjeno. Beli prebivalci so takoj pričeli sumiti, da so zamorci soseščine umorili Španjolca in njegovo soprogo. Ustanovili bo toraj takoj odbor deputijev, kteri so kmalu na to vjeli 13 zamorcev in jih izročili sodišču. Še isti dan popoludne zbralo se je pred zaporom več sto ljudi, kteri so glasno zahtevali, da jim Btražniki izroče zamorce. Sodnik je obljubil, da bode zamorce kmalu Bodil, na kar so se linčarji razšli Toda že zvečer so Be zopet sešli, naskočili sodišče in zaporo, oprostili zamorce William McCreary in njegovo mater Betsey McCreary ter njeno sestrično Sallie Lsighton, ktere so nemudoma obesili in na mrtva trupla pol ure streljali. Predno so be razšli, bo še obljubili, da bodo tudi ostalih deset zamorcev linčali. Tri nadaljne zamorce in jednega belega obesili. Nfw Orleans, La., 2. avg Ne ozi raje se na poziv governerja, uaj bede ljudstvo mimo, bo linčarji danes tri nadaljne zamorce v Car rollton, yiss., obesili, tako da je vsled umora Taliaferra ž« špst osob žrtvovalo življenje. Kljub temu pa ljudstvo zatrjuje, da z linčanjem uikakor še ni gotovo. Sodnik vedoč, da bodo liučarji zahtevali nadaljne žrtve, je brzojavno prosil pomoči pri governerju Toda predno je prišla milica na lice mesta, so linčarji v drugič napadli sodišče, odvedli tri nadaljne zamorce in jih obesili. Slednji trije zamorci so popolno ma nedolžni, kar so tudi linčarji dobro vedeli. Nashville, Tenn., 2. avgusta. V Smithville, De Kalb county, so linčarji vjeli belega mladeniča, ki je bil zaprt VBled prestopka proti nravnosti, in ga jednostavno obe-Bili. Ko se je danes končala obravnava proti zločincu, Charles Davis imenom, zbrala Be je množica ljud-atva, oslobodila Davisa iz ječe in ga na drogu električne žarnice na javni ulici obesila. Žalosten sestanek. Harrisburg, Pa., 31. julija. Dne 8. t. m. morali bi Vazilija Lekica obesiti, ker je baje umoril necega uradnika. Governor Stone je pa izvršitev smrtne obsodbe preložil na dne 26. septembra, ker je ruski poslanik governerja v to svrho na prosil. Ruski poslauik Gregorij de Volant je to storil, ker je zvedel, da je oče v smrt obsojenega Vazilija na potu v Ameriko. Oče se je podal Da daljno pot, samo da še enkrat vidi svojega sina. Lekič je doma iz Cmegore, od kjer je prišel pred dvemi leti v Ameriko. Ruski po slanik bode skušal izposlovati po miloščenje nesrečnemu Črnogorcu Nesreča v nesreči. Scranton, Pa., 31. julija. Včeraj je udarila strela v hišo John B jdie blizo Prompton, Wayne County Ker je hiša pričela takoj goreti, skuSal je Bodie rešiti, kar je bilo sploh še rešiti mogoče. Med drugim hotel je vzeti tudi posteljno odejo K nesreči pa je bil pod odejo njegov revolver, ki se je po naključja sprožil in krogla je nesrečnika smrtno ranila. Dajte nam kruha! Dne 15. julija dopoludne pripetili so se v Lvovu, Galicija, z ^pet krvavi izgredi. Rano zjutraj zbralo se je pred meBtuo posredovalnico za službe par 8to brezposelnih delavcev, ki ao od uradnikov glasno zahte vali del Večina prisotnih delavcev je delala dosedaj izven deželnega glavnega mesta; brezposelni delavci bo izjavili, da so vsled t ga prišli v Lvov, ker so zvedeli, da bodo v meBtu lahko dobili delo. Ravnatelj delavskega posredovalnega urada, Kolbušovski, je skušal razburjene delavce pomiriti in jim obljubil, da bode za nje našel delo. Neki Mochlopski je med tem brzojavko prosil avstrijskega minister-skega predsednika, naj hitro preskrbi brezposelnim delo. Toda oi.. je zastonj čakal na odgovor. Na to je naznanil ravnatelj Kolbušovski pred uradom stoječim de lavcem, da bode jutri potrebovala pošta 100 in železnica 200 delavcev na poBtaji Bachoioka pri Lvovu Ostalim delavcem so obljubili dek na deželi in pri gradf nju železni"«-Lvov-Vihiki Delavci pa s takim odgovorom niso bili zadovoljni ii so pričeli klicati: „Mi smo lačni 1 Dajte nam danes kruha in ne jutri 1" Razburjenost je postajala ved no večja, prišla je policija in p* avstrijskem običaju aretirala par delavcev. Delavci so hoteli svoje tovariše rešiti m bo pričeli metat1 na policijo ktmenje. Policaji so pri čeli z meči udrihati po nedolžnem ljudstvu in so dva delavca smrtno ranili. Množica je vedno naraščala, delavcem so se pridružile tudi žen •jke. Ko so se delavci hoteli podati k namestništvu, našli so ulice polne vojakov, na kar so odšli po glav nih ulicah v mesto. Popoludre nastal je zopet mir. Streljanje v newyorskem Tender-loinu. V Edwardovi goHtilni na 6, Ave. in 27. ulici, Manhattau Borough, v New Yorku pričeli so se gostje zbog dolzega Časa dne 31. julija zvečer streljati. George Winfi 4d in Peter J. Reag^n sta smrtuo ranje na. Ostali strelci so odnesli pete. Nevihte v New Yorku in okolici. V sredo dne 31 julija dopoludne razsajala je v Nf-w Yorku in oko sci nevihta, ki je napravila pr* c^j škode. Dsževalo je, kakor da bi iz škafa lilo. Med nevihto zavlada'a je popolnoma tema in ljudje so morali Bvoje dnevne posle pri luči opravljati. V Newarku, N. J., je v< da pre plavila več kleti. Tovorni vlak ,,Erie" železnice je skočil ?z tira, VBled česar je bil promet dalj časa oviran. V Newark Bay se je polopilo več zabavnih jadrank, na kterih pa k sreči ni bilo ljudi. V Eliralv tb, N. J., je veter več dreves izru^al. V Hoboken, N. J., je m^d nevihto pričela goreti Farrellova tovarna. Najbrže je treščilo v poslopje. Po žar so hitro pogasili. V dimu se zadušili. Dae 31. julija rano zjutraj pričelo je v trinadstiopni hiši štev. 368 Gold ulica, Brooklyn Borough, New Yorku goreti, ob kterej priliki ae trije Člani rodbine McCoy nieo tamogli pravočasno rešiti in so se zadušili v gostem dimu. Jedua oso ba je Bmrtno ranjena. j Ogenj je nastal, ker se je prevr nila petrolejska svetilka, na kar je bilo vse v plamenu Gasilci so bili takoj na licu mesta, vendar pa znaša prouzročena škoda $2000. Anarhisti na delu. Aix-Ies I.aina, Francija, 31. jul. Neki anarhist je danes napad-d portugalsko kraljico vdovo ,,Marijo pobožno," mater sedanjega kralja Carlos. Kraljica ni ranjena in je nemudoma odpotovala v Rim. Podrobnosti napada policija prikriva in trdi, da je že dobila sledove dozdevnega anarhista. Kraljica se je peljala iz hotela proti kopališču, v kter^ga bližiui jo je neznani možki z bodalom napadel in srečno všel. Ziirich, Švica, 31. julija. Danes so tukaj zaprli Italijana Amiella Galliotti, kt-ri je na sumu, da je v Aix-le% Bains napadel portugalsko kraljico vdovo Maria Pia. Galliotti je anarhist, ki je prišel z Ga^tano Brescijem iz PaterBona, N. v Evropo. Policija trdi, da je dobila „dosa-zs,u vsled kterih je Galliotti član ameriških zarotnikov, kterih naloga je evropejske vladarje moriti. Galliotti je po zatrdilu evropejske policije prišel s patersonskimi anarhisti Bresci, Lann.i in Quinta-vele v Evropo. Galliotti je bival trgu Dietikou v Š?ici in je imel dovolj denarja. Ko ao ga aretirali je protestiral in trdil, da se polici-a moti. Razuu njega, so tudi več njegovih prijateljev aretirali, kteri vsi bo baje „sumljivi." Maria Pia, kraljica vdova portugalska, je teta sedanjpga italijanskega kralja Viktor Emanuela in aeetra kralja Humberta, kterega je pokojni Bresci zabodel. Maria Pia se je omožila s portugalskim kraljem v 15 letu svoje dobe. Ime ,Pia" jej je dal papež Pij IX. kteri jo je krstil. V svojej mladosti je ljubila edino le konje, dočim je v starosti postala pobožna. Časniški poročevalci so v uradih anarhističnih društev v PaterBonu zvedeli, da je Amiello Galliotti, ki ae je včasih imenoval tudi Giovanni Guabello, delal v tamošnjih tovarnah za svilo. B.l je dober prijatelj Gaetana Brescija. Delal je v Paragon Mill nasproti društvene iu zabavne dvorane patersonBkih anarhistov. Galliouija je izdal po zatrdilu italijanskega anarhistih n *ga glaBila „L, Anarchico" v Pater onu, neki talijansk i morilec, kteri je sedaj detektiv italijtnske vlade. Slednji opov, je baje član ..dobre" rodbi-le. Kj je zapravil premoženje svojega očeta, pridružil *se je mafiji v Naoulju in prišel v New York, tjer je svojo žeao prisilil, da je postala prostitutka. Uralnik anarhističnega lista,,Qjestione sociale" pravi, da Gal liotci z Brescijem ni iajedno odpotoval iz Paterscna. Bern, Švica, 1. avg. Oblasti bo naznanile, da anarhiot Galliotti, kterrga so pred par dnevi aretirali, ai v zv.jzi z napadom na portugalsko bivšo kraljico Marijo Pio. NE LE najceneje, najhitreje pošilja denarje v staro domovino FK. SAKSER, 109 Greenwich St., New York, temveS tudi aaixanesljmje. Najprijetnejši piknik. ne ponudi toliko okrepčave in ne poživi života in duha, Dima, toliko zdravilne vrednoBti in morda nikdar tal o ne razveBe! uje, kakor steklenica Tnuerj»-vega Amerikan-skega Elexir • f Bitter A\'ine. To je možno krepilo in najboljše poletno zdravilo, ki daje celemu života in duhu prožnost kakor nobeno drugo zdravilo i istočasno daje posebno prijetni okus, gasi žejo, ter uravnava zaprtje in odprtje, ono je dragocen lek napram vs^m boleiDim v želodcu, jetrih in ledicah, priporočeno od izkušenih zdravnikov, ter se je izvrstno izkazalo v tisoč slučajih. To je veljavno sa samo pristno gotovo zdravljivo grenko vino. i*-delovano le od Jos. Triner 779 8. ABhland Ave. Chicago 111. satoraj ne kupite ničvrednih ponarejanj, ponujane tu pa tam v lekarnah. Ako hočete spojiti prijetno s koristnim, vzemite seboj na potovanje nekaj steklenic Trinerjevega grenkega vina. Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post offica October 2. 1893. „GLAS NAROD/I". List slovenskih delavcev v Ameriki, tidajatolj in uredm*: Published by - F. 8AKSEB. 139 Greenwich St. New York City. Nt leto velja list za Ameriko S3.—, ca pol leta.............$1.60, L»k Evrope za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ ,, pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ Četrt leta . . . „ 1.75. f Kyropc pošiljamo list skupno dve Številki .Glas Naroda" izhaja vsako eretlo in sou-.V. GLAS NARODA („ Voice of the People") Will be isned every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3 Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brer podpisa in osobne-sti s) ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poBlati po Sdon~*y Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se uam tudi prejšnje oivaličče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda ', 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt. Amerika in Evropa. Nasprotstva, ktera so v novejšem času nastala v trgovskih oiluo-šajih mtd Zjul. državami in evro-pejskim; ljudstvi, služijo nam v najboljši in neovrgljivi dokaz rednega uapr-dka in v^dno rastoče moči naše republik i. A n ;rika pri čela je z malim delom sveta onstran nemna, kteri je bil dosedaj glavni nosil-ic kapitalistične kulture, tek movati. T-kmovanje pa nikakor ni samo trgovskega pomena, kajti Zjbd. države bodo v kratkem tudi na drugem polju prosvete staro Evropo nadkriljevale in postale njen splošni tekmec. Nizozemski pisatelj IVarno Aa gaard je v hamburškem tedniku ,,Der Lotse" kaj lepo primerjal Evropo in Ameriko. ,,Kajti kakor so Rimljani dobili svojo staroslavno kulturo od sosednjih jim Cirkov44, veli Aagaard, «,tako je tudi severna Amerika dobila iz Evrope svoje kulturno Beme, ktero bode toliko bogatejše sadove douašal i, kolikor kasueje je pričelo kaliti, t'jmu bi mesti Harvard in Yale za svet ne bili istega pomena, kakor so bila nekdaj mesta Pavja, Padua, Bologna, iS .latnanca in Al-cala de Genares, in kar so sedaj mesta Lipsko, Dunaj, Cambridge in Oxford, Petrograd, Paris, Angers in Lille? Nikakor ne namera vam o tem Zjed. države proglasiti uzorom. . . . Evropa pa naj ne pozabi, da njena tisočletna kultura ni mogla se ogniti jednakim napakam Vprašam nadalje, zamoremo li korupcijo edino Američauom očitati, in — aH svedoftijo evropejBki strankarski boji, preganjanje Židov itd. o nekaki vzvišenosti; ali mari jingoixem in šovinizem ni korupcija druzega imena; sli se evropej-sko časništvo ne more podkupiti; je li Monaco ui sad korupcije; ali je morda klanje Armencev kaj bolje, nego lmčanje modernih barbarov? Razun tega pa naj pripomnim, da Amerika bt laje za bol iien, ktero moramo nazvati otročjo, dočim je Evropa kronično bolna." Aagaard trdi, da Evropejci v kulturnem oiiru zaničujejo Ameri-ko in navaja dolgo vrsto državnikov, pesnikov, umetnikov in druzih slavnih mož, kterim vsem so domovina Zjrd. države. Pomen Amerike raste počasi, toda gotovo. „Prebi valstvo Amerike sila hitro narašča, ia Amerika kot bodoča obrtna velesila ima največje naravno prednosti iu ugodnosti; neusahljiva polja najdražjih kovin in v neposredni bližini ogromna ležišča premoga najbolje kakovosti. Amerika je edina dežela sveta, da jej v prospeh njene obrti ni potreba uvažati kovine in surovine, kajti vsega je v Zjed državah v obilici." Aagsard potem svojo trditev b številkami dokaže in pojasni, ter nadaljuje: ,,0^mu ne bi postala mlada, krepka in napredna Amerika središče sveta? Ali niso Asirci, Feničani, Medijci, Perzijanci, Makedonci, Grki in Rimljani zginoli iz svetovnega pozorišča? Je li mislil Julij Ca-sar, ko je pisal ,,o gal-ski vojski", da bede barbarska Britanska postala prva mornarska in trgovska država? Američani so že pričeli misliti in gledati onstran svojega morja, v ljudstvu je opažati imperialistično mišljenje, — v onem istem ljudstvu, čegar dedje so se borili za individuelno slobodo. Spočetka se bodo Zjed. države morale zadovoljiti s tem, da bodo sicer im perijalistična država, toda le trgrv skega, nikakor pa političnega pomena. Podjetnemu ameriškemu ljudstvu nikakor ne pomanjkuje sredstev in bode brezdvomno do seglo kar želi." Konečno omenja Aagaard tudi Zjed. države kot poljedelsko sredi šče, od kterega je Evropa že sedaj saj ponekoliko odvisna. ,,Kajti" — nadaljuje Aagaard — „niti rusko bolgarsko in romunsko žito ne zadostuje potrebam zapadne Evrope, ktera mora ostati brez kruha, ako Amerika iz kterihkoli uzrokov vstavi uvoz žita v Evropo. Baš na žit n^m bogastvu sloni moč Amerike, v prirodnem bogastvu je iskati kal njene bodoče mogočnosti, kajti Ame rika ne potrebuje žitnega uvoza." Kar je pieal Aagaard, je povsem resnično. Amerika se pripravlja, da prevzame kulturno dedščino stare Evrope. S tem pa dobi tudi ameriško delavstvo nalogo, da reši pro blem, na kt rem je dosedaj v prvej vrsti in skoraj izključno delalo le evropejsko delavstvo. Ko so se leta 1870. evropejske politične razmere v mnogo spremenile, se je Karol Marx sledeče izrazil: ,,Razmere Be bodo ogromno razvile in postnle jednostavne; ako delavstvo tudi potem ne prevzame svojo zgodovinsko vlogo, je to njegova krivda. Francosko - nemška vojska je delavsko vprašanje zanesla iz Francije proti iztoku Evrope, osobito v Nemčijo, vsled česar je v prvej vrsti le nemško delavstvo odgovorno, ako Be ne uresničijo ideali splošnega delavetva Evrope " Kar se je zgodilo po nemško-francoski vojski glede delavskega vprašanja, to se vrši tudi sedaj v mednarodnem jxrgledu nad Ameriko in Evropo. SredotoČje delavskega vprašanja moramo iskati v Ameriki, ne pa v Evropi, kajti tudi to evropejsko Beme bode na naših dozorelo. Prikazen na Balkanu. Brzojav, kterega je „Pall Mali Gazette" dobila iz Budapesta, je zelo razburil duhove eBvropejske diplomacije. Ta brzojav je namreč dvetu poročal, da je na površje zopet prikipelo albansko, ali bolje balkansko vprašanje. Avstrija pa se baje pripravjla na vse eventuel-nosti in bode vse polke nahajajoče se v liosniji in Hercegovini mobilizirala, vsi častniki nahajajoči se na dcpuBtu imajo takoj se oglasiti pri svojih polkih. Vse to se glasi nekako grozno, toda najbrže ne postane tako hudo kakor se glasi. Vsa ta vznemirjajoča poročila pa niso izvor Avstro-Ogrske, temveč je vir iskati v Italiji in v Črni gori. Sorodstvo med dvorama t'rne gore in in Italije bi sedaj radi uporabili v ugrabljen je Albanije in tako bi Italije rada prišla Avstriji v hrbet in pričeli bi potem ščuvati v Dalmaciji, Idriji in Primorjn, kjer „Itali-ja irredenta" 6e prav lepo cvete; seveda so avstrijski oficijelni krogi počenjanje irredentistov kaj radi prezirali, nemški politikarji pa zamolčali. Seveda se Italiji tudi sline cede po južaej Tirolski, ali bolj pri srcu jej je obal ob jadranskem morju, ktero sedaj lastuje Avstrije in je uprav ta prevelevažnega pomeia za njo, ter bode še tolikanj prezi-rana Avstrija znala to ozemlje tako krepko in hrabro braniti kakor je to dokalaza ,,polentarjem" v bitki pri Castozzi; saj avstrijske adri-janske obali niso italijanske, pač pa slovanske in zato je bode branila krepka roka Slovanov proti hlepnim navalom Italijanov, kteri nimajo tam nič opraviti ter bodo morali, ako se tako daleč spo zabijo, s krvavimi buticami bežati čez Sočo. Italiji irredenti je seveda mnogo ležeče na tem, da bi prenehala tro zveza, oziroma, da bi Italija iz nje stopila, kar bi tudi avstrijski Slovani radi videli, ker najboljša zveza za Avstrijo je mogočna Rusija, ona Rusija, ki je Avstriji leta 184$. na pomoč priskočila, spomin na Villa-goš. Sedaj je uvidela Italia irredenta za primeren čas, da v tir spravi balkansko vprašanje. Najbrže so najeti krščanski agitatorji upihali klanje kristjanov v Albaniji in de lajo zato odgovorne fanatične Tur-čine. Avstrija se ne mobilizira proti Turčiji, ampak proti onim sovražnikom ktere so oficijelne osobe ved no slikale za dobre patrijote in jim celo pripomogle do visocih uglednih služb in redov, toraj postopa Avstrija popolnoma pravilno in jo vidimo oprezno, ker drugače bi utegnila doživeti neprijetno preBe netenje. Turčiji gotovo vsa ta zadeva in Bpletkeniso povšeči, najbrže celo mnogo manj, nego vnanjemu ministru na Dunaju, ali dete mora imeti ime, zato je potreba spraviti na površje ,.balkansko vprašanje". Dopisi. Mineral, Kans., 27. julija Iz našega tihega Minerala že dolgo ni bilo nič čuti, zato pa za gotovo pričakujem, da mi ta dopis priobčite v našem delavskem listu Z delom gre tukaj še precej dobro, dobro delamo že dve leti in upamo, da bode tako šlo saj še do spomladi, ako ne še dalje. Dalje naznanjam rojakom, da tukaj gradimo katoliško cerkev in je že tako daleč dograjena, da bode dne 15. avgusta blagoslovljena. Slovence živeče v Frontenac, Chi-kopee, Fleming, Weir City in vse bližnje okolice vabim, da bi nas prišli obiskati isti dan. Prva sv. maša se bode služila ob ^11. uri; popoludne bodemo imeli pic-nic. Toraj Slovenci in Slovenke pridite obilno številno. Pozdrav vsem rojakom I Urban Frlan. Rock Springs, Wyo.f 29. julija. Namenil sem se po možnosti v kratko opisati moje potovanje k zborovanju J. S. K. J., kteri po pis izveBtno ne bodete vrgli v koš. Veseljem sem odpotoval proti Beveroiztoku, kjer preje še nisem bil, dasiravno sem že mnogo slišal o krasnem Calumetu in naših ta mošnjih rojakih. Kdor potuje iz dolgočasnega in jednoličnega Wyo-minga mora Be tudi nehote orado-stiti, ko pride iz ravnin zopet med divne zelene homce, ki so obrašče ni s zelenim drevjem ; še lepši jo pa pogled na plodovite žitonosne ravnice, ktere se vijejo med homci. V Omahi pričakovali bo me na ta-mošnjem kolodvoru gg. Pezdirc, Vlahovič in Hočevar iz Pueblo, Colorado, na kar smo se takoj od-p Ijali na dom g. Pezd^rca, a od tu v „Ticket Office," kjer smo kupi li vožnje liBtke za nadaljni pot do Calumeta. Čas nam je izredno hitro pošel in po preteku poldruge ure smo že odpotovali z brzovlakom proti našemu cilju, kamor smo prišli dne 4. julija. Na calumet-eki pestaji nas je pričakovalo mnogo rojakov, kakor tudi ostali jpd-notini delegatje, ki so že preje dospeli na Calumet. Med njimi sem veBelo pozdravil tudi mojega brata, kterega preje že šest let nisem videl. Nikakor Be nisem mogel načuditi blagostanju naših tamošnjih rojakov in nikakor nemorem prehvaliti goBtoljubnos, b ktero so nas, do tedaj nam še nepoznani rojaki sprejeli, baš kakor, da bi Be poznali že dolgo vrsto let- Oni so storili in Bkrbeli za naB od prvega do zadnjega trenotka našega bivanja na Ca- lumetu. Neprecenljiva je tudi sloga in jediustvo naših tamošnjih rojakov. Družtvo sv. Cirila in Metoda priredilo je v italijaski dvorani iz-borno veselico, nadalje naj omenim tudi prijazni sprejem pri ondaš-njmč.g. župniku Pakižu, karnebo-dein natančneje opisoval, ker je to storil že g. dopisnik v prejšnjih številkah „Glas Naroda." Drugo jutro pričelo se je jadno-tino zborovanje, kjer nam je g. Job. Agnič prečital zapisnike in nam predložil oBtale knjige, ki so bile v najlepšem redu v upogled. Pri zborovanju se je razmotrivalo, kaj je ukreniti, da bi bilo najboljše in najkoristneje slovenskim trpinom, kar je šlo gladko in hvalevredno izpod rok. Ko se je zborovanje dne 6. julija zaklučilo, izrazili so se naši tamoš-nji rojaki, naj se priredi ob jezeru izven mesta slovenski picnic, ktera želja bi se tudi izpolnila, da ni dež pokvaril naše nakane. Kljub temu bo nam pa priredili prijazno veselico v soboto večer s slovensko godbo in petjem, ktera je izborno vspela. Nekako težkim srcem smo se poslovili od Calumeta, kteri mi bode ostal v neizbrisnem Bpominu. Popoldanski vlak odpeljal je naše rojake delegate proti iztoku, dočim smo mi iz zapadnih držav odpotovali z večernim. Ločitev je bila težka, toda temu ni bilo odporno či, kajti vsakdo je moral hiteti za svojim poslom. Štejem si v dolžnost, da tem po-tom izrečem calumetskim rojakom najiskrenejšo zahvalo za vse nam izkazane prijaznosti. Istodobno se zahvaljam tudi gospodu Pezdircu iz Omahe, kteri mi je bil uzorni tovariš v času ko sva bila skupaj Glede novosti v R.ck Springs, Vam pa gospod urecnik za sedaj še nimam mnogo p ^ročati; delo gre le nekako Breduje izpod rok, vendar bodo v kratkem potrebovali več delavcev. O slednji točki bo dem svoječasno natačneje poročal. Pozdravljajo vse rojake, posebno pa one s kterimi smo bili skupaj početkom julija, želim ,,GIas Naroda" obilo vspeha v delovanju za izboljšanje stanja slovenskega trpina in bilježim Frank Keržišnik Ljubavna žaloigra. Minoli četrtek vršila se je v new-yorški ,,mali Italiji" zopet krvava žaloigra. Geuaro Spadelli ustrelil je namreč ljubimca svoje drage Francesco Multuoci, kteri je na potu v bolnico umrl. Morilec je na dalje tudi policaju Henry Barn-steinu, kteri ga je hotel aretirati, odstrelil dva prsta. Uzrok proli-vanja krvi je bila zopet ljuboBum-nost. Žaloigra se je pričela v Villa Umberto. Tam je namreč zapazil Spadelli 201etno Marijo Rossi, ktere spremljevalec je bil njegov rojak Maltucci. Nedavno je Marija še iskreno ljubila svojega Genaro, ki je bil takrat vslužben v Villa Umberto, kar je njegovej Dulcineji služilo v jamstvo dobre bodočnosti. Toda kmalu na to je Spadelli zgubil svojo Blužbo in tudi Marijo, ktera si je izvolila Maltucc.ja naslednikom nekdanjega Genara. V sredo zvečer našel je Spadelli v Villa Umberto Bvojo Marijo v družbi Mal-tuccija, kjer bo se takoj pričeli prepirati. Kasneje, ko sta zaljubljenca oašla proti domu, jima je Spadelli eledil in uBtrelil svojega tekmeca. Morilec, ki je takoj jel bežati, je še dvakrat na svoje zašle dovalce streljal, vendar ga je pa policaj Burna vjel in izročil sodišču. Marijo Ross, ktera je kriva umoru, so tudi zaprli. Zemlja se udrla. Scranton, Pa., 31. julija. Vsled pohlepnosti posestnikov premogo-vih rovov se je včeraj v tukajšnjem mestu pripetila nezgoda. Kakor z-jano puste podjetniki v svojih rovih kolikor mogoče le-malo podpornih stebrov napraviti, kajti slednji jih pri izkoriščevanju rovov najbolj ovirajo. Vsled tega nedo-statka Be je včeraj na vogalu Depot in Pont Str. udrla zemlja kacih 15 čevljev globoko. Zemlja se še vedno pogreza in bati se je, da se več hiš ne podere. V Panameriki hranijo. Buffalo, N. Y., 1. avg. Da zniž* stroške, odslovilo je danes razstav no vodstvo 3C0 služabnikov. Na Midway bodo odBlej v nadalje gostilne ob nedeljah zaprte. Ustrelili policaja. New Haven, Conn. 31. julija. V minolej noči bo policaji razpodili stanovnike neke hiše slabega imeua v Prindle Alley, pri kterej priliki bo lopovi ustrelili policaja H. Mc Keona. Morilec je Italijan Laudi-no, kterega pa še niso vjeli. Ve6 možkih in žensk so aretirali. Žitni kralj bankerot. Chicago, 111., 1. avgusta Zoani chicaški „žitni kralj" George H. Philipps je napovedal bankerot in izročil račune svojih odjemalcev tvrdki McRaynolds & Co. Philipps trdi, da je moral napovedati ban kerot, ker njegovi klerki niso vo dili račune v redu in ker bo oni sami na njegov račun špekulirali. Nadalje bo pozabili za nakup šestih milijonov bušljev pšenice, pri buš lju 2 centa msnj izplačati, VBled česar je zgubil samo v tej točki $100 000. Koliko Philipps dolguje, še sam ne v£. Najbrže je pa po vzgledu druzih borzijanov spravil lepo svoto denarja na varni kraj, ktero bode neovirano vžival. Dvojni umor. Roanoke, Va., 30. julija. Včeraj so našli na cesti med PocahontaB Va., in Cooper, W. Va., trupi John Tollya in Chas. Berrya. Oba $ta bila umorjena in oropana; pri šla sta semkaj šel3 pred jeduim tednom. Bila sta sorodnika, doma iz Tennessee. Včeraj sta odpo tovala iz Pocahontas v Cooper, to da jedva sta prestopila m^jo zaped ne Virginijfi je n^kdo na niu pričel streljati in oba usmrtil. Preiskava ,e dognala, da sta jima sledila Mary Graham in Bjb Nidiffer, ktera slednja bo v Blutfield zaprli. Na dalje bo zavratnega umora tudi sumljivi PeteSpangler Geo Nelson Geo. Graham in Jack Martin, kte re bo tudi aretirali. Tolly ostavlji vdovo in več nedoletnih otrok. Krompir se je podražil. Cincinnati, O , 30. julija. \rBbd suše je tudi pridelek krompirja ze lo oškedjvan. Neka tvrdka je nakupila vea tukajšnji pridelek krompirja in podvojila d js-dan jo cei o. Sod krompirja velja s» daj $3 58. Roparji napadii vlak. Chicago, 111., 31. julija. Pet milj iztočno od Whiting, Ind., napadli so danes zvečer roparji osobni vlak „Baltimore & Ohio" železnice, na kar so z dinamitom razstrelili eks-preani voz in oropali ves denar Zgloznični uradniki trdijo, da bo roparji vplenili $12 000. Kasnejša poročila javljajo, da sta vlak napadla le dva zakrinkaua roparja in po dokončanem ,,delu" odjezdila. Potnike nista nadlegovala, vendar so pa slednji prebili velik strah, ko so slišali streljanje. Krde lo državljanov je odjezdiloza roparji. Nasledki suše. Chicago, IU., 31. julija. Vslfd dolgotrajne suše so se živila zelo podražila. Po vseh gostilnah bo sedaj porcije mnogo manjše, nego so bili popreje. ,,Boarderji" morajo plačevati zvišano stanarino. Zh-lenjad Be je ravno 7a 100 odstotkov podražila. Bušelj krompirja stane 83daj $1.40. Zadeva Schley. Washington, 1. avg. V obtožnici proti Schleyu, stoji tudi beseda ,,nepokorščina". Admiral Schley je zahteval, da se Blednja izbriše, v kar pa urad vojne mornarice ni hotel privoliti, češ, se bode že pri preiskavi dokazalo, je li beseda opravičena ali ne. Schleyev zastopnik, kapitan James Parker pregleduje v mornar skih uradih te zadevne spise. Do sedaj so ga časniški poročevalci neprestano vznemirjali, vsled česar mu je dala vlada mlajšega čaBtnika, da ga čuva pred poročevalci. Najbrže je pa častnikova naloga izvedeti, kaj bode James Parker potreboval za zagovarjanje, kajti stranka salonskega admirala Sampsona bode skušala vse, samo da škoduje Schleyu. Krajsko slov. katol. podp. društvo sy. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucenel, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zdpajj, Frank Skubic, John Draši.eb Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „Glas Naroda". Poljedelci veseli. Chicago, 30. julija. V državah osrednjega zapada je pšenica in koruza v toliko okrevala, da stanje setve bolje obnta, npgojebilo pričakovati. VsUd deževja je tudi vročina prenehala, tako, daje nevarnost glede zguhe na polju, odstranjena. Danes je deževalo tudi v južnem Illinois, Indiaui in Ohio. Zapadno od ^Iississippija je bilo lepo vreme in hiadno ozračje. Pridelek pšenice bede še enkrat tolik, kaker so poljedelci za časa suše pričakovali. Omaha, Nebr., 30 julija. Danes dopoludne je nad jedno uro deževalo. Tudi v Bevernej Iowi je zbolj-šal dež 6tanje žetve. Frankfort, Ky., 30. jujija. Suša, ki je trajala od 15. juuija, je danes končana. Včeraj je več ur deževalo. Rastlinje je zopet oživljen^, tobak, koruza in zelenjad je rešena. Požgali parni mlin. Orleans, Ind., 1. avg. Posestniki velikega parnega mlina v Saltil-lo, E. Heiss tfc Son, našli so pred par dnevi na pragu uradov pismo, v kterem je neznani pisec zahteval, naj posestniki mlina ob določenem času in na označenem prostoru po-lož«? večjo svoto denarja in sicer v vreči. PosestDiki in nekaj sosedov položili so sicer na določeni prostor vrečo, v kterej je bil ničvredni papir in ee skrili dobro ovoroženi v bližini. T- da nihče ni prišel po denar. Kmalu potem ko so odšli domov, pričel je mlin goreti in je do tal zgorel. Ognjenik pričel bljuvati. Honolulu, 1. avgusta. Dasiravno ognjenik Ailaua že dolg > vrsto let ni bljuval, kažejo vsa znamenja na to, da bode v kratkem zopet pričel. Iz ognj^nikov^ga žrela pričel je prihajati gost dim in vročina v okolici ognjenika postala je neznosna. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Barbarossa" 27. julija iz Bremena s 1210 potniki. ,,Deutschland" 1. avgusta iz Hamburga s S77 potniki. j j Pennsylvania" 1. avg. iz Hamburga z 756 potniki. ,,Germanic" 1. avgusta iz Liverpoola s 347 potniki. ,,Campania" 2. avgusta iz Liverpoola. Dospeti imajo: „St. Paul" iz Southamptona, ,, Astoria" iz Glasgowa. ,,La Normandie" iz Havre. „Statendam" iz Rotterdama. ,,Konigin Louise'* iz Bremena. ,,Kensington" iz Antwerpena. ,,Kaiserin Maria Theresia" iz Bremena. ,,Majestic" iz Liverpoola. Od pij ali 10: „Nord America" 1. avg. v Genovo. „Fiirst Bismarck" 1. avg. v Hamburg. „La Champagne" 1. ayg. v Havre. ,,Bulgaria" 3. avg. v Hamburg. „Etruria" 3. avg. v Liverpool. ,,Amsterdam" 3. avg. v Rotterdam. Odpljnli bodoi „Vader!and" 7. avg. v Antwerpen. „Germanic" 7. avg. v Liverpool. „St. Paul" 7. avg. v Southampton. „Barbarossa ' 8. avg. v Bremen. „Deutschland" S. avg. v Hamburg. ,,La Normandie" 8. avg. v Havre. „\Verra" 10. avg. v Genovo. ,,Pennsylvania" 10. avg. v Hamburg. „Campania" 10. avg. v Livecpool. „Statendam" 10. avg. v Rotterdam. Prihodnjo sredo 7. avguBta ob 12. uri odpljuje iz New Yorka krasni parnik „Vaderland" v Antwerpen. Potniki v mf dkrovju imajo posebne kaj i te. Listki ho d »biti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Str., New York. Parniiki listk i «o dobiti po izvirnih "cenah pri FF. SAKSER ft CO. »9 Bnwvlil BU, N«v Yarfc. | Jugoslovanska Katoliška Jednota. | U lukorp^rirana dne 24 lanuvariia 1901 • državi Minnesota Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik : John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: John Globokar, Box 371, Ely, Miun.; I. tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, John Lovšin, Bor 291, Ely, Minnesota: Blagajnik; Ivan GovIe, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Mii.u.; Mike Zu*i\ 43l-7th St., Calumet, Mich.; Josip GoriSek, 5222 Butler St , Pittabcrg, Pa. POROTNI ODBOR: John Kkržišhik, predsednik, Blx 138, Federal, Pa. Frank Vlahovič, Omaha, Nebr. John Germ, 1120 Willow AlWy. Braddock, Pa. ill Dopisi naj »e blagovolijo pošiljati na I. tajnika: J o e A g n i 6. Box 266, Ely, Minn., po Bvojem zastopniku iu aobenem drugem. Denarne pofiiljatve naj se pofiljejo blagajn iku: IvanGovže, Box 106, ^ly, Minn , in po svojem xaatopmku. DrnfitVHUO glasilo je „GLAS NARODA". Naraščanje pridelka sladkorja. Detroit, Mich., 1. avg. Pridelek » adkorja ii repe v tapaduih d ža vaj dokaj hitro narašča. Sladkorna obrt »e je otobito v državi M chigan racvila, kajti letos so pr dela'i ž 200 000 ton sladkorja, dočim b« je leta 1890 v Michigan le 5000 ton •ladkorja pridelalo. V državi Michigan ao letos pridelali 400 mili jobov funtov sladkorja, ali desetit o vsega pridelka v Zjed. državah Ka kovo»t je tako izvrstna, da sladkorja iz repe ui lofciti od orega slad kornega fsta. Sr^di septembra bodo pričeli s prodajo. Iz Michigana »e proda 40 milijo nov funtov sladkorja samo v Cbi cago; I linois je sedaj prva države g Ind t- pridelka sladkorja, toda Že M~ drugo leto bode morala oddati svoje prvenstvo državi Mich gau. Ž * letos bodo pričeli v Zjed. drža vah zidati več ela^kornib tovarn. Carrie Nation neče pripoznati po-miloščenja Topeka, Kai b , 30 julija Grsp* Carrie Nation, ki je obsojena v 30 dnevno j*čo in plačilo denarne ka-mi v inesku $100, je pomiloščenje, ktero je izposloval governor Stanley, zavrnila, ker ni bila oproščena denarne kazni in sodnih otroškov dasiravno jej ie dovolil, da zamore plačevati svoj dolg v mesečnih obrokih p<85, kar pa ni hotela pripoznati. Pošta in roparji. Washington, 1. avg Iz letnega poročila glavne pošte je posneti, da so v minolem letu roparji ob iskali 1635 poštnih uradov v Zj< d državah, dočim j« 653 poštnih ura dov zgorelo. Nadalje se je vsled nesreč na železnici razbilo 71 poštnih vozov. Roparji s > napadli 37 vozov ki njske pošte in odnesli 656 poštnih vreč. Razun tega bo lopovi tekom minolega leta izpraznili 158 poštnik nabiralnikov pisem in ukradli 52 308 poštnih pšiljatev. Imperialistične cvetke na Filipinih. Washington, 31. julija. Iz Fili pii.ov prihajajo vedno redkeja poročila, ali vendar nam dokazujejr is Manile prihajajoče vesti, da ta mošnja vojaške oblasti zdelavstvom postopajo uprav barbarski, evro pejski in srednje veški. Nedavn^ je pričelo malo število manilskih voznikov štrajkati, toda policija je fttrsjkarje jednostavno aretirala in saprla. Jetniki so dobivali le vodo in kruh ter »o morali spati na sla-*>mi brez odeje. Evo pismeno poročilo : Dne 18. julija ukazali so vladini nadzorniki svojim voznikom, naj •lednji razbijajo kamenje, za ktero delo pa niso sklenili pogodbo. Na ravno so se voiuiki temu protivili, na kar so jih na rokah in nogah svesali in odvedli v tri ure cddalje no vojaško stražnico. Njihovi tovariš? so takoj odšli k polkovniku, da iiposlujejo nedolžnim slobodo in zadoščenje. Polkovnik je pa pričel po evropejskem uzoru kleti in ukszal tudi posredovalce zapreti. Delavci so zahtevali, da se razpiše pri sodišča obravrava, v kar pa polkovnik ni privolil. Ko so jih konečno izpustili so delavci barbarsko postopanje vojaških oblasti naznanili v Washington. Javno obešanje le slabo vpljiva. Little R ck, Ark.,31 jul. Gover-ner države Arka Bas bole pri prihodnjem zasedanju postavoiajal-atva pr d egal, da vlada razveljavi nediv^o o jravomočno jo lavo vsled Here se vrše smrtne kazni na javnem prostoru. Nedavno se je namreč neki deček v Lemc vne Jane igral „vBŠala" in se pri tem tako t^m^ljitoobesil, da bi najbrže umrl, ako bi ga drugi dečki ne rešili. To j^ dilo goverunrju poved, da delue na t da om enjeno postavo raz vfljavijo Vstaja v Venezueli proti diktatorju Castro. WillHmBt»*d, Curacao, 31. julija. D r Gardirss, zbral je ob colombij-ski meji 50 '0 mož, kterih namen je zapoditi vlado predsednika Ca-Btro. V h d i jp odposlala na meio K'.OOO m-ž vojaštva, da vstajo vduši, vendar s;j pa splošno zatrjuje, da bode v kratkem v Venezueli nastala splošna vstaja, kajti nasilna vlada tirana Castro je neznosna. Castro je proglasil v Venezueli vojno stanje in razveljavil vstavna jamstva. M goče bodn pričel tudi z republik Colombijo vojsko, ker •o baje Co i 'mbijanci prou?ročili v Venezueli ustajo. V Colombiji ima pa vlada tudi dovolj opraviti z revolucijo, kajti vataši go zas dli mesta Boiho, Gat-turo in Paraiao Vst«ši so odnesli vse, kar s mogli dobiti. Washington, 31. julija Naš po slauik v V iiHzueli poroča, da se je tamkaj pričela splošna revolucija, ktero so v C .lombiji pripravili. N* wyorški zastopnik republike Venezuele je dobil iz domovine brzojav, da je vladino vojaštvo vstaše prepodilo čez mejo. Kakor smo nedavno v ,,Glas Naroda ' poročnlj, bil je pred kratkem bivši venezu' lski predsednik, general Andrade v New Yorku ka kor tudi več druzih sedanjih vsta šev. Vei so naenkrat zginoli, kar gotovo znači, da 60 v zvezi z vstajo Castro poražen. Port of Spain, Trinidad, 1. avg. Ob venezuelsko colombijskt meji vršila se je bitka med vladinimi venezuelskimi vojaki in iz republike Colombije došlimi uvstaši. Vladini vojaki so morali bežati. Bitka se je vršila pri meBtu Cristobal. I« notranjih pokrajin se poroča o živahnem gibanju vstašev. Vsa znamenja kažejo na to, da jj Castrovi stranki odzvonilo. Da se predsednik Castro osveti repu bliki Colombia, preglasil in pripo-znal je revolucionarno colombij-sko stranko kot pravilno vojskujočo se moč. Vsled tega ^o v severnem delu južne Amerike zavladale kaj čudne zadeve. Colombijska vlada podpira ven^zuelske, a ven zuelska vlada podpira colcmbijske vstaše Vojni minister republike Venezuel senor Pulido je podi vlaadi ostavko Colon, Colombia, 1. avg Poročilo, da so vstaši zasedli tri mesta ni resnično, kajti vojaštvo jim je njihove nakane pravočasno pre prečilo. Boerci v stiskah. Pretoria, 1. avg. Augl^ii so ob i^lezničnih progah sezidali tako-zvgne varnostne koče, v kterih čuvajo vojaki tir, da ga Boerci ne poškodujejo. Zveza raznih boerskih Čet je pretrgana, slednjim pomanj-kuje živil, ker bo jim Angleži vbo živino pokradli in odpeljali. Polkovnik Kitchener se je z boerakim poveljnikom Viljoen bojeval in sle Injega zapodil. Angleži so vjeli 25 Boercev in vplenili 35 vozov. London, 1. avg. Lord Kitchener poroča, da so pri reki Doorn vjeli Boerci 20 Angležev. Zamorske kažipote so na mestu ustrelili. Boerski vodja Kritzinger je pisal angleškemu generalu Frenchu, da bode ukazal v nadalje pomoriti vse zamorce, kteri so v službi Angležev. Agitacija proti tujcem. Canton, 1. avg. V bližini kriBti-jauskih cerkev bo bokserji prilepili velike lepake s pozivom na ljudstvo, naj se protivi davkom, ktere je vlada ljudstvu naložila vsled prihoda Evropejcev. ,,Ako zamore vlada dobiti od ljudstva denar, čemu ga ne porabi za vojsko proti Evropejcem?" tako vprašujejo lepaki. ,,Kitajska še ni poražena, edino le vlada je tega mnenja. 0-» mu pa imamo vojake, ako jih ne smemo poslati v vojsko? Ako bode vlada zahtevala plačilo davkov, bodemo požgali cerkve kristijanov in slednje zapodili. Ako se cesar neče vojskovati, ga ne potrebujemo, nastati mora revolucija.*' Evropejske in druge vesti. Rim, 31. julija. Po vsej južuej Italiji bil je danes potres. Najjačji sunki bili so v Aaverrano in Pnr- tici. Napulj, 31. julija Bivši mini-sterski predsednik Francesco CriBpi umira. Njegova borba s smrtjo je strašna. Duhovsko tolažbo je odklonil London, 31. julija. Za neprecenljive ,,zasluge" iu neštevilne ^mage," ktere je lord Roberts doživel v južni Afriki, mu je danes vlada podarila pol miljona dolarjev. London. 1. avg. Papež namerava imenovati ameriška škofa Ire-landa in Corrigana kardinalom. Paris, 1. avg. Na pragu spalnice slavuega pisatelja Emile Zola so dan^s našli bombo, ktere užigalna vrvica je gorela. Kedo je hotel pisatelja umoriti, ni znano. V ostalem pa Zola ni bil v nevarnoBti, ker gs ni bilo doma London, 2. avg. Kakor znano so dunajski čevljarji pros li vlado, naj prepove na Dunaju ustanoviti pro-dajalnice ameriških čevljev, kar pa vlada ni hotela storiti. Neka tvrd ka iz Philadelphije, Pa., bode v kratkem odprla na Dunaju 16 pro-dajalnic, ktere bodo prodajale čev lje za 30 odst< tkov ceneje, nego avstrijske. Prodajalnice bodo pod varstvom ameriškega poslaništva. Kadar pošiljaš novce v staro domovino obrni se izvestno na FRANK SAKSER 109 Greenwich J St. New York. Drobnosti. C. kr. umetno obrtna strokovna šola v Ljubljani je imela koncem minolega šolskega leta v podnevni šoli za obdelovanje lesa 82 učencev, podnevni šoli za umetno vezenje iu čipkarstvo pa 62 učenk. Javna risarska šola za mojBtre in pomočnike je imela 57 in ona za deklice 23 obiskovalcev oziroma ohisko-valk. Odhodno spričevalo je dobilo 11 učencev in 10 učenk. Slovenske narodnosti je bilo 233 učencev in učenk, nemške 17 in hrvatske 2. • * m Premog so našli, pa ne ped zemljo, namreč v koprivah za pokopališčem pri sv. Krištofu v Ljubljani. Bilo ga je kacih 10—12 stotov. Premog so tatovi b kolodvora nancsili za pokopališče. * * * Radi bnčelinih pikov umrl. Nedavno je šel dve letni sinček posestnika Glihe iz Z »gorice pri Višnji gori v bližje bučelnjaka, kjer so ga bučele tako v obrazu opikale, da je deček radi tega drugi dan umrl. * * * Samomor železniškega čuvaja. Železniški čuvaj Masetič, ki biva v stražarnici št 46 med Rubijo in Gradiščem, vrgel se je 18, julija popoludne ob 6. uri pod vlak, ki je vozil v Trst. Mašioist je videl nesrečneža, ko je skočil na tir in je takoj ustavil vlak, a or*dalja je bila prekratka. Vlak je vrgel nesrečnega čuvaja na tla in ga grozno razmesaril. • * • Obsojeni Tomajci. Pred deželno sodnijo v Trstu so bili obsojeni Tomajci: Al. Ravbar na 4 mesece, Al. Večerina na 3 mesece, Josip Vran in Josip Orel, vsak na 2 meseca, in Anton Č^rne na 6 tednov težke ječe, ker je bil 5 marca letos prepiru med pristaši liberalne stranke iz Štorij in med Tomajci nastal pretep, v kterem je bil M. Može iz Storij hudo poškodovan. * * * Pomorski velociped. V barkov-Ijanski ladjedelnici so dovršili nedavno pomorski velrcipid, ki ima oliko ozke veslarske ladije. Na vBaki strani ima cilinder, napolnjen z zrakom in hermetično zaprt, zato, da se velociped tudi ob najhujšem vremenu ne more potopiti. Na sredi ima dva sedla, kakor navadni biciklj*', obrača se tudi kakor bicikelj, le da je krmilni drog z vrvjo prenešen na krmilo; na vsaki strani ima kolo, ki velociped oogaja naprej, kakor neVdanje tambure" pri prvih parnikih. 18. julija sta se dva gospoda podala s tem velocipedom v Benetke, kamor upata dospeti v 12 urah. * * * Nezgoda in samomor na lovu. Iz Celovca pišejo dne 14. julija: Tukajšnji trgovec Anton Dobernik bp je podal v soboto dne 13. t. m. zjutraj na lov v gozd pri Hodišah. Spremljal ga je lovec Karo! Knely. Ob 4. uri zjutraj je Djbernik ustrelil in zadel lovca Knelya. Silno prestrašen ga je peljal proti bližuji hiši. Na potu je lo^cu postalo slabo in pustil ga je ob cesti, da gre po pomoč. Ko se je bil nekoliko oddaljil, je obrnil puško pToti Bebi in trikrat ustrelil, v trebuh, prsi in glavo, ter se umiraje zgrudil na tla. Ranjeni lovec, ki tega ni m^gel zabraniti, se je s težavo podal v Hcdiše, da naznani žalostni dogodek. Rane lovca Knelya ni bo nevarne. Dobernik je bil že dolgo časa nervozen. * * * Denar štajerskih kmetov. V »Slovenskem gospodarju" čitamo: Štajerski deželni zbor je odboru za prireditev nemškega Saugerbuud-festa v Gradcu dovolil podpore 10 000 K. Tako se ravna s težko prisluženim denarjem! Dajajo ga za nemške veselice. Da pa bi se uravnala Pesnica, Dravinja, Misli-nja, zato nimajo denarja. Ubogi stanovi morajo škodo in bedo trpeti. * • * Ljudsko štetje v Gradcu. Sedaj se je razglasil vspeh zadnjega ljudskega štetja v Gradcu. M^sto ima 138 080 prebivalcev. Mej temi so našteli 742, čitaj: Bedemstodvain-štisideset Slovencev. V Gradcu kjer je najmanj 15.000 Slovencev, kjer v gotovih lokalih niti nemške besede ne slišiš, v Gradcu, kjer sta dve tretjini vseh poBlov slovenske carodnosti, so našteli 742 Sloven cev. Toliko jih je skoro v vsaki ulici. Že za časa ljudskega štetja smo opozarjali, kako nasilno seje postopalo, izid ljudskega štetja pa priča, da Be je tako nesramno goljufalo, da si kaj tacega niti misliti ni bilo mogoče. • * * Soprogo ustrelil. Nedavno se je dogodila v Poljanah na Hrvatskem velika nesreča. Nekega dne je pregledaval podjetnik gozdnih del Dragutin Svjetličič, svoj revolver, in sicer v sobi, v kteri je bila tudi njegova žena Eva. Nakrat Be je revolver sprožil in žena se je zgrudila mrtva na tla. * . * Raznotero. V Bporazumljenju z italijansko vlado se položi podmor ski brzojavni kabel m' d Reko ii Ankono. Stroški bodo znašali mi ljonov K. — Z Danskega poroča jo, da se udeleži naš cesar Franc Jožef letošnjih nemških cesarskih manevrov v bližini Danskega. — Srbski kralj iu kraljica odpotujeta v Petrograd okoli 20. avgusta Istočasno dospe v Petrograd knez bolgarski. Orožnik morilec. 10, juniia zvečer bo našli kmeta Milana Lukica pred svojo hišo v Vrelu, v griča-škem okraju umorjeuega. mati njegova pa je bila v hiši težko ra njena, tako, da je par dni za tem umrla. Orožniki so kmalu dogna li, da je umoril Milana Lukira in njegovo mater umirovl jeni orožnik, sosed in sorodnik Lukičev, Petar Lukič, kteri je po umoru brez sledu izginil. * * * S zdravili zastrupil. Na Dunaju v bolnišnici cesarice Elizabete je umrl nedavno vsled zastruplja nja jurist J. Ofikerl. Bolel ga je dil:e časa vrat, zato je grgral zneni Ca lium chloricum, ki se sploSno upo rablja proti vr&tobclu. Mesto da bi pljuuil Očkerl Btrupeno zdravile, ven, ga je večkrat povžil in se j« vsled tega zastrupil. — Tudi slavni igralec Mitterwurzer seje na ta način zastrupil. Dobro zavrnol. A. : „Vče-raj sem bil na plesu tako imeuitna OBoba, da seje vse okolu mene vrti-lo." — B. : „ Ali ste bili tako p i-j a n i?*' Zablebetal. Potnik (odjem-niku): ,,0, na6a tvrdka je g'tovo zelo p< štena, glejte že petdeset le»t je stara, ako bi eleparila, bi se g< -spodarji že davno v pokoj podali !'* Slabo razumel. Sodnik ('.a tožencu): „ Ali ne morete kradenje opustiti?" —Z^toženec: ,,Oh go spod sodnik, kdo mi bode pa dal p e n z i j o n?" V sodni dvorani: Sodnik (staremu lopovu): Povejte nam kje Bte bili od meseca maja do ecp-tembra?" — Zatržeui: „P o d p o-tavnim varstvom!" V zaporu. A.: „Kako se godi tvojemu bratu?" — B.: MIivrstno-bavi se o zlatnino!'1 — A : ,,T«jraj ie juv«lir postal?" — B : „Ksj še, žepni tat!" Zagovoril. G ^st: ,,Za liter tega vina bi bilo dovolj 80 vinarjev, Vi pa zahtevate celo krono?-' — Krčmar: ,,....Oho, več vode mu nikakor ne moram pridejati!" Mali izdajalec Teta: „P -vej mi Slavko, ali se že sam umivaš?"— Slavko: ,,Da, t^ta, cel sobe si snažim, samo vun njih š< oemorem vzeti kakor vi napravit"". Ro;akom in rojakinjam stanujoči m v La Sail?, 111., in ok'lici naznanjamo, da priredi društvo sv. Barbare Štev. 3, spadajoče k Jugo-lov Kat< 1 Jednoti VESELICO dne 17. avgusta 1901 v prostorih g. Math. Kumpa, 1003 W St., La Salle III. Tiket za možke 25 ct., ž *nske proste. Priporočamo se k obilni udel žbi in zagotavljamo izvrstno postrežbo. ODBOR. DVA KROJAČA v istini dobro izurjena v tem poslu, kt^ra morata znati izvrstno hlače n telovnike šivati in likati, sprejme podpisaui v d^lo. D -lo je Btalno n zaslužek od 89 do $14 na teden. Za to delo naj se oglasijo le taki, ki ST v istini dobro izučeni krojači in vedno pri tei obrttuji delajo; meni je potreba dobre dflavce, ne pa pc lovične. Več se izve pri m aog> J. B. Prebelitch, 116'ž 8th St., Kansas Oitv, Mo. Opozorilo« Rojake: Anton IJerzato, Janez Roter, Avgust Dolar, Rudolf Kovačij Martin Creber. Krank Bezek. Jane.. Sašek, Jože Gorse, Janez Laurie, Frank Mohorčif, opozoril jem, da naj mi naznanijo njih bivališče, ker bi jim rail poslal obresti od dolga, ki mi ga dolgujejo. Ignac Derganc, ti Prospect bt., Allegheny, Fa. Kje sta ? Jože Grozni k in Frank V. k, za njun na slov bi rad zvede.: Frank Krai, I*. O. Box Frostburg, Md. 3°. Kje je? Josii' [IREN, doma iz Kompolja, pred dven leti je bil v Steel tonu, Pa.; zanjee-v našlo bi rad zvedel njegov brat: Tulpenhoeken St., Readin< n]eg. Anton Uren, . l'a. Kje sta? Josip JaNEŽIČ, doma iz vasi Dol, Poliške tare pri Grosuplju, in JollN Vlaga, doma iz Blok, Nova vas, okraj Lož. Pred nekaj časom sta bila v Pueblo, Colo. Kdor rojakov kaj ve o navedenih, naj blagovoli naznaniti: lohn Koplan, 604 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. [2iaug] Listnica brcdaištva. Rojakom odpošljemo sedaj z? 820.55 100 kron avstr. veljave, pridejati je še 20 centov za poštnirr Ker mora biti denarna pošiljate* registrirana- Zahvala in potrdilo. Podpisana potrjujem sprejem čeka v znesku S24.20, kterega mi je g. Fr. Sakser dr,-poslal v podpjro; objednem se pa prav srčno zahvaljujem vsem gg. darovalcem kakor tudi Fr. Sakserju za naklonjeno podporo. Hackett, Pa., 29. julija 1901. MARY DRLMEL1. Naznanilo. Podporno društvo sv. Barbare je sklenilo, da od sedaj naprej sprejema člane stare od iS. do 50. leta in je plačati vstopnino po starosti; plačati je vstopnine od 18. do 25. leta $5; od 25. do 35. leta $(3; od 35. do 45. leta S7; od 45. do 50. leta $9. Kdor hoče čakati tri mesece, da je opravičen do podpore mora plačati od 18. do 25. leta $2; od 25. do 35. leta S3; od 35. do 45. leta $4; od 45. do 50. leta $7. Društvo plača v slučaju bolezni Si na dan in to kolikor dni je kdo bolan; v slučaju smrti pa $200. Prispevke je plačevati po 50 centov na mesec, ako se pa s tem ne pokrijejo stroški, se pa razdeli na vsacega člana iednak asessment. Od meseca junija naprej Isodo sprejeti tudi žene in otroci V vsacem kraju Zjed. držav se lahko ustanovijo posto-lanke, ako se le združi 10 članov. Nadaljna pojasnila da: J. TELBAN, tajnik, (i. jan.) Box 607, Forest City, Pa. V pojasnilo. Od nabranih darov za ponesrečene mi je preostala svota $47.20: soprog Mary Dremelj pa je že pol leta bolan, ker je ponesrečil pri delu, podpore ni bilo, a več malih otročičev doma, ki kličejo sleherni dan po kruhu: na te sirote so me opozorili ta-mošnji rojaki in lahko jej je bilo pomagati, ko sem imel prebitek in odposlal svotico v pomoč. To sem storil sicer samooblastno, a upam, da mi nihče ne zameri, ker predol-ro vem, da sem glede dobrodelno.--; pravilno storil. Preostaje mi še $23, kteri bodo ob k a kej priliki tudi gotovo dobro došli :n rojakom ob času naznanim za kaj jih uporabim. FR. SAKSER. Posestvo na prodaj. John M. Vertin proda svoje POSESTVO V DOBLIČAH na Doleniskem. Poslopje je bilo zidano pred tremi leti, vse zemljišče meri 1 '4 štertina; gozda bukovega in jeluvega je 5 johov 65 štirjaških sežnjev. Več o teui j>ove: (iS dec) lIatll.;C^^2vo,!:. 430 7th St., Cjdu.tit-i., Mich. Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely, vlinn., in okolici priporočam mojo prcdajalnico, v k torej p rodajam hišno :n kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči in vsakovrstno že-leznino. Dalje oskrbujem tudi ipog'xe'be iu odredim vse potrebno za n;e] jreskrbim krste in kar spada v to stroko. Govori se tudi slovenski n nemški. S spoštovanjem M. 12. 6LEASON, ELY, MINN. Josip JLosar v East Helena, M oni priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA 1a možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO v?rodaio""n »v c Tji ^ Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111.j Slika predstavlja nro za gospode (16 Size) Z dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni | (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole- , sovje je Elgin ali Waltham in stane s Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro aro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam r vsem; spoštovanjem ......... a^ L..>.. Geronimo. sina arisonske pustinje — glavarja Apachev, Geronima. Z vso 1© v divjini poznano besnostjo vspodbujal je svojega čilega konja in bil sedaj v prvi vrsti svojih bojevnikov, Be-daj zopet na krilu. Večkrat sem streljal nanj, toda vedno je moja Bvinčenka zgrešila svoj cilj. Naš položaj je bil za nas skrajno nevaren, kajti Apachi bo bili mncgo močneji nego mi; nekteri so prišli že do ograje, skalpirali dve ženski in pomorili več otrok; vendar pa rudeči morilci niso prišli več do glavne čete, kajti obležali so na prerijskem pesku, v kterem je zgi-nola njihova kri. Trije naših mladičev so bili usmrteni, pet jih je bilo za boj nesposobnih in brez-dvomno bi se z nami istotako zgodilo, da nismo dobili pravočasno pomoči. Z veseljem smo zaslišali radostni ,,hura" našega vojaštva, ktero je v divjem skoku prijezdilo iz Fort Apace in še marsikoga poslalo na boljše bojne poljane. Geronimo pa, čegar divje besDO lice ne bodem nikoli pozabil, je z večino svojih vojščakov všel. Mi smo lopovom sledili do bregov Rio Grande del Norte, čez ktero so Apachi všli na mehikansko ozemlje. Tudi kasneje sem imel z Apachi mnogo opraviti, kasneje pa, ko sem v dnevih Tombstone dobil v Sonori nekoliko zlatih zrn, sem se preselil v Sierro, ktero sem že od davna ljubil in sklenil tudi v t* j ljubkej divjini ostati. Tu pa tam ustreljim še kacega medveda ali po-gorskegct leva, kar je seveda le mala šala proti bojem z Apachi. VidiS, vlada Zjed. držav ravna s< daj z glavarjem Garonimo kakor s ,,Star Boarderjem1', dasiravno je sVdnji par sto dobrih državljanov umoril." Bilo je že pozno, ko mi je bivši arizonski pustolovec odkazal moje ležišče in se tudi on vlegel k počitku. Njegovo mirno spanje mi je svedočilo, da ga spomini na njegovo burno minolost nikakor ni vznemirjali. (Konec prihodnjič.) Ko sem pred več leti potoval po Sierra v San Bernardino County v Californiji, piišel sem necega večera do samotnega indiličnega ran-cho, ki je stal kraj gorske stene. Prijetna lesena koča, ograjeni pašnik, v kterem je bilo več glav živine in temni vedno molčeči pogorski gozd, vae to je bilo tako divno in kraspo, da sem veselo odjezdil proti koči in sklenil v rancho prenočiti. Gostoljubnost je v našem sapadu še dandanes navadna, in da se iskreno izrazim, moram takoj tukaj n avesti, da boljše in narav-neje gostoljubnosti v Zjed državah sploh nikjer ni najti, kakor baš v Bolnčnej Calif jrniji. Posestnik ran-cha, velikan in korenjak v pravem pomenu besede, me je pozdravil s krepkim „Howd:youdo, stranger!" na kar me je takoj povabil k večerji iu mi ponudil prenočišče. Bil sem do skrajnosti zmučen in mi toraj ni še posebuo povdarjati, da mi je večerja, ki je obstala iz medvedjega mesa, pečenega krompirja in z medom namešane kave, izbor-no teknila. Po večerji sms zado-voljuim in po mojem mnenju presrečnim naseluik< m še dolgo časa sedel na primitivno steeani klopi pred borno, ali itak prekrasno leseno kočo in kadil pipo izvrstnega tobaka. Posestuik samotuega rancha je bil dobrosrčni Irec GafTnpy O' Malloy imenom. V prikrajšanje časa povedal mi je murgo dogodkov iz svojega življenja in sicer v tako burnih slikah, da se rui je zdelo uprav čudno, kako 89 je zamogoj bivši lov°c in zlatoiskalec priučiti jednoličnemu življenju ca ranchih. Pred v. e u nai omenim, da je GafToey za časa svoje mladeniške iu moževe dobe prejezdil vse vroče pustinje divje Arizone, in da seje neštevilno-krat bojnval z Indijanci in Bicer tudi z najslavnejšim še živečim glavarjem Apach^v, G r nimo. ,,Verujete mi gospod," pričel je GafToey, „na prerijsh in pustinjah Arizone še ni živel tako krvoločni Indijanec kakor baš Geronimo Victorio je bil njegov učitelj in njegov uzor, in kedo izmed obeh Apachev je bil krvoločneji, se ne da povedati. Nekoč smo jezdili iz Prescotta po prerijah Arizone v Sonoro, kjer smo hoteli iskati zla-t". Vsi Bmo bili krepki mladeniči krogdvajsuih letih ; seboj smo imeli tudi nekaj žeust iu otrok, kar je Slovencem in Hrvatom, posebno s vnda z^io n umestno in kar j'z delavcem pri dogah v gozdovih nikoli uis< m odobraval. Je zdili smo ' Miesissippia, Arkansasa, Tenessee že več dni, ko je pričela rahljati |itd- priporočam svoj nevihta, kar je v Arizoni z< lo redka pojava. Nevihta je kmalu poneha- Slovencem in Hrvatom naznanjam kot Slovan Čeh, da sem otvoril lastno NOTARSKO PISARNO 615 Chestnut Str., Allegheny, Pa. ter bodem izdeloval pooblastila, proda-jatnk listine, oporoke, tožbe, listine glede vojaških zadev in sploh vse zadeye spadajoče v to področje. Dalje zavarujem proti požaru, pošiljam denarje na vse kraje sveta in prodajam parobrodne liste. Ker sem deloval pri g. VVeitershausen nad šest let, sem se seznanil z raznimi posli in pridobil zaupanje. S spoštovanjem IF. VEVERKA, notar, (15. ag.) 615 Chestnut St., Allegheny, Pa. ■-HD KNJIGE S3- la; vsled deževja je postala tudi zemlja vlažna iu v naše čudo in strah smo v prerijskem p^eku našli sledove k- njov i a indijanskih mokasinov. Toraj Iudi anci. Prišedši do malega potoka so si dovi zgiuo-li, kar nam je jasno dokazovalo, da so nas Indijanci našli in vsled tega odšli po potoku navzgor, kar je značilo, da naa nameravajo napasti. Toraj baš krasna tiada. Napočila je noč, nihče ni zatisuol očesa, to mi lahko verjamete. 2 vozovi Bmo se po možnosti zagradili in tako pričakovali obiska Indijancev. Noč je bila krasna, zvezde so v polunočnej tmini razsvetljevale pustinjo, tako da je bilo precej daleč videti. Kmalu po polunoči opa sili smo prvega Iudijanca, ki Be je kakor kača vii po pesku in — strel, ii puške našega ,,keptua" — Indijanec je skočil visoko v zrak, njegova duša ga je za vedno ostavila. Nastala je divja zmešnjava na kar se je v neposr^dnji naši bližini pojavilo krdelo odurno pobarvanih, na pol gol:h in z orljim perjem okrašenih Apachev, kteri so jezdili na divjih konjih Vendar so pa bili isnenadeni, da so nas našli dobro pripravljene, kar pa seveda ni pomanjšalo njihove krvoločnosti. Ob-aula nas je toča puščic in krogel j, mnogo Indijancev je padlo. Potem je prijezdil mali Indijanec divjega obraza ; njegovo perje na glavi je bilo večje nego ono ostalih Apachev. Po okrasku in njegovem ostrem poveljevanju spoznal sem največjega vojščaka, najdivjejšega St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine b m o d-k e, vse po nizki ceni. K dbilnemu obisku se priporočam Slovepcem in Hrvatom a spoštovanjem BLAŽ. TURK. ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Strelec, 25 ct. Fino vezane z imitacijo slonove SP°miuf1 iz av8triiake kosti, ali v finem usnju in se »lato NikoIi°Zrinski", 20 ct. „„ ^ Naselnikova hči 20 ct. Sveta ura po S2.50. $2. Posavček, 18 ct. Rajski glasovi, $1.25. p , V- 4f) t Nebesa naš dom po $2.70, $2.50 ^Cc slovanskih povestij, I. in II., inje 80 ct. 2Vezek po 40 ct. Pravi služabnik Marije Spomin na Jezusa, usnje 55 ct. Jezus na križu, usnje 80 ct. Filoteja, s zlato obrezo $1.20. Rafael, platno 75 ct. „ usnje 85 ct. „ s zlato obrezo $1. Pravi služabnik, usnje 80 ct. Zvonček nebeški 55 ct. Druge knjige: Hitri račun ar, 40 ct. Angleško-slovenska slovnica 75 ct. Zgodbe sv. pisma, 50 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem 30 ct. Slovensko-nemški besednjak 90 ct. Druga nemška slovnica, 80 ct. Slovensko-nemški slovarček 40 ct. Grundriss der slov. Gramatik 80 ct. Abecednik (Ranzinger) 20 ct. Prešernove poezije vezane 75 ct „ ,, broširane 50 ct. Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, L in H. del, oba 50 ct. Marjetica, 50 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 10 ct. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Admiral Tegetthof, 20 ct. Maršal Grof Radecky 20 ct. Baron Ravbar 20 ct. Burska vojska, 25 ct. Giganova osveta, 20 ct. Sveta noč, 30 ct. Slovenski Šaljivec, 30 ct. Bogdan, 20 ct. Plemenita srca, 20c Baron Trenk, 20 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Črni bratje, 20 ct. 5 prestola na moriščp, 20 ct.' Vrtomirov pratan, 20 ot. Jama nad Dobrušo 20 ct. Pod turškim jarmon 20 ct. Najdenček, 20 ct. Dve čudapolui pravljici, 15 ct. Pavliha, 20 ct. Sveta Genovefa, 16 ct. Lažnjivi Kljukec, 20 ct. Mirko Poštenjaknvič, 75 ct. Sveta Notburga, 18 ct. Mrtvi gostač, 20 ct. Izidor pobožui kmet. 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko- Časnic itd.] 90 ct. Velike sanjske bukve, 30 ct. Tisoč in ena noč od 1 do 51 zvezka poštnine pošto $6.50. [Posameznih zvezkov ne damo proč. ] Boerska vojska, 30 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Paulinova angleška slovnica, 40 ct. Paulinov slovarček, 40 ct. Praprotnik, spisje, 30 ct. 6 zvezkov sv. pisma, $6. Prva nemška slovnica, 35 ct. MATIJA POGORELO, Razprodaja. Ker bodem ostavil izdelovanje smodk, prodam vbo zalogo pod ceno in sicer: Carniolia Beauty tisoč..........$18 »» » »» .......... Vržinke z alamo „ ..........$18 Heralda Havana „ ..........$25 Novce, čeke, Money Order itd., za naročeno bl8go blagovolite po-slati g. Fr. Sakserju 109 Greenwich St. New York. S spoštovanjem F. A. DUSCHEK, 664 E. 162 Street, New York City, N. Y. Compapie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO: na dva vijaka--------------- „La Lorraine", Savoie", ,, „La Touraine", ,, ,,L'Aquitaine", ,, ,,La Bretagne",...... ,,La Champagne 12.000 ton, 12.000 „ 10.000 ,, 10.000 „ 8.000 „ 8.000 ,, 25.000 konjskih moči. 25.000 „ ,, 12.000 „ „ 16.000 „ „ 9.000 „ „ 9.000 „ „ 9.000 ,, ,, „La Gascogne", ............................... 8.000 , Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street : PRODAJALEC v, Tfirižic, nknoT in druge zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam po š t n i n e prosto. Pišite po-nj ! Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels $6.00 15 Jewels Waltham $9.00 Srebrne ure z enim pokrovom - $12.00 z 2 pokrovoma $16.00 in višje. Boss case 20 let garancije 16 size 7 Jewels $15.00 „ 15 „ $18.00 Boss case 25 let garancije 16 size 7 Jewels $25.00 >, 17 >* $30.00 V svoji zalogri imam tudi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah. CENA: V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V škatlji 2 ducata,, ,, $0.35 0.60 0.75 Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kaor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D. JSf Vse moje blago je garantirano JKIatli. Pogorele,, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. U William Street. Predaja is pošilja aa vte dele sveta deaara« aakaniee. »esliee, 4elž*a pisaa bposlmje ii iiterjije s&puščiae i> dolgove. La Normandie 8. avg. 1901. La Bretagne 15 avg. 1901. La Gaacogne 22. avg. 1901. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. L'Aquitaine 29. avg. 1901. La Champagne 5 eept. 1901. La Savoie 12. Beptembra 1901. RBL> STAR LINE, (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") —===— New York* v Antwerpen voz, naravnost .z pH1LMELpHIA v ArtwERPEN prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik Dur. Gr- I V^AJ3». :: : S ^KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. ..NOORDLAND"......5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. f Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK. — Oor. Dearborn & Washington Strs., CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO- — Third & Pine Strs., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Torkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer, P0TSDAV, parnik t dvojnim vijakom, ^^^^ 12500 ton. STATENTAIK. pamik z dvojnim vijakom, 10500 ton. EOTTEBDAM, parnik x dvojnim vijaJcun, 8300 ton. Parniki: XAASSAX, SFAASRDAlC « WEEKEHDAM. i®" Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Is ROTTERDAM A vsak četrtek in is NEW YOSEA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. meriška črta 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Holland a £g Broadway, NEW YORK. DR. 6. IVAN POHEE^ Post Office Boxes 553 & 363 KANSAS CITY, HO., U. S. S«ft99^ 1t