MARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K kkr«dnl6l?'"” • »Sto dni«. Odpor Albaniie proii Ifali?' » «*£*»i informacije solunske .MAKEDONIJE.. CE ODTEGNE ITALIJA SVOJ KAPITAL, GA BO ALBANIJI PONUDILA DRUGA VELESILA. SOLUN, 19. jan. Solunska »Makedo-nia« prinaša obširen dopis svojega do- Japonce pravico neomejenega vanja v zahodnih deželah ameriških Ždru ženih držav in ukinitev ameriške tiho- j morske flote ter vse obrambne organi-1 «die. Mimo lega nam sovo,, doveljjv katere,,, glasno .laponske skomine po delih Kitaj-1 med druein, da so «dnbSlI mil nih vojnih letal z ameriške celine na Ha-1 ske m Rusije, po Filipinih, Avstraliji in j Albanijo in Italijo vedno slabši' h ni vajske otoke, ki se je izvrstno obnesel. Novi Zelandiji. Kdor pozna vsa ta strem Prvič je bil v taki širini preleten Tihi i Ijenja in razmere, vidi, da bo sedanji tl- Kf S,*b°i,P/Sd' ocean. Dokaz, da morejo ameriška bojna hi boj za Tihi oceau privedel prej ali slej '3. nf ,g ? izkoristiti Alba- let?la doseči Japonsko tudi s Havajskih do odprtega oboroženega spopada. Nič l-: ne de, če se to ne bo zgodilo že takoj; sicer se pa zgodi lahko tudi vsak trenutek. Da bodo Anglosaksi, ki imajo v svo- otokov, ne samo s Filipinov, kjer utrjujejo zonet Corregidor. Istočasno povečuje Velika Britanija svoje trdnjave in Pomorska ter letalska oporišča v Sin-gspooru in v Portu Darwinu v severni Avstraliji. Da Japonci ne opazujejo naporov Amerike in Velike Britanije brezdelno, dokazujejo vojaške gradnje, zlasti letalske, na Bonlnih, Karolinih in Marianih. Na poslednjih, ki jih upravlja Japonska samo kot mandatarka Društva narodov, ker so bili prej nemška kolonialna posest, čelo proti zadevni, iz ttiirovnih pogodb izvirajoči prepovedi. Istočasno se pa vodi med temi velesilami še strasnejši gospodarski boj za nadvlado na tržiščih okoli Tihega oceana in še dalje okoli Indijskega. Ruski tr- ki so uredili svojo državo z Italijan skim denarjem, mislijo, da nimajo pravice prodati Italijanom to, kar so si jih rokahlmSr“ Z^fuŽenr^d^rve"! P*'’?0?'11 s k#\{? j? svoio svobodo, njih kolonije, velikobritanske kolonije in Od,oc.n° so ,zJav,1> Mussoliniju, da ne oba dominiona, Avstralijo in Novo Zelan-! n,orei° sprejeti njegovih predlogov, dijo, nastopali skupno, ni nobenega odnosno njegovih zahtev. Nadalje na« dvoma, zelo verjetno pa je tudi, da ne .gteva dopisnik zahteve italijanskega bodo pustili na cedilu Rusije, dasi presenečenja v tem oziru niso izključena. Prav tako so nemogoče vsake realne prognoze za primer odprtega spopada; gotovo je pač tudi samo eno: Japonska bo izgubila Igro samo tedaj popolnoma, notranjega ministra. Albanska vlada pod pritiskom albanskih nacionalnih krogov ni mogla sprejeti italijanskih zahtev. Toda Italija še ni opustila svoje ideje. Resnica je, da je Italija prevzela skrb za Albanijo z dovoljenjem velesil, vendar je to dovoljenje zlorabila, ker svobodo so zasiguraie Albaniji vse velesile. Zaradi tega neodvisnost Albanije ni italijansko-albansko, marveč splošno evropsko vprašanje in je prav tako važno, kakor avstrijsko. Ob zaključku članka naglaša pisec: Če bo fašistična Italija povlekla Iz Albanije svojo ekonomsko moč, se bo našla dr« ga velika sila, ki bo zame’’ '^tljo, in to v najkrajšem Op. ur.) Preprečena komunistična revolucija na Portugalskem LONDON, 19. jan. Neki tukajšnji II- rinia ”a m1 Se i • Prinašajo vesti, da namerava ftlac- zavedala, kaj bi pomenil ?an!o primat donaid na temelju Rooseveltovih Iz Japonske na Tihem oceanu! -jv Največji potres v zgodovini Indije Število mrtvih je večje ko i 0.000. nekatere pokrajine so POPOLNOMA OPIJSTOŠENE. točnih vesti. Po zadnjih In najnovej- f LONDON, 19. jan. Vesti, ki prihajajo Indije, so vedno boij strašne. Vedno bolj se vidi, da ie bila to najstrašnejša katastrofa v zgodovini Indije. Stotine ljudi je ostalo brez strehe In nepregledne planjave so opusiošene ter bo stalo mnogo žrtev, preden se bo povrnilo staro življenje. Brzojavne in telefonske žice so še vedno pretrgane, tako, da ni mogoče dobiti iz notranjosti jav o stabilizaciji dolarja, sklicati novo svetovno gospodarsko ln denarno konferenco. Čeprav prihaja ta vest iz dobrega vira, vendar še ni dokončna, ker je znano, da se je konferenca razšla prav zaradi tega, ker je ameriška j vlada kršila dnevni red in ni dopusti-1 la, da bi se razpravljalo o stabilizaciji valut. Nova svetovna gospodarska konferenca ? ših vesteh pa število žrtev presega de set tisoč, častniki, ki so leteli nad razdejano pokrajino, pripovedujejo o grozotah, ki so Jih vfdell. Po njihovih izjavah so največ trpeli kraji na podnož- LIZBONA, 19. jan. Pred dnevi je v|a ju Himalaje. Tam ni ostalo nobeno me da izsledila nevarno komunistično za- ristična stranka s komunisti akcijo za sto, nobeno sejo neporušeno. Vse Je roto. Zarotniki so pripravljali general- j veliki pohod brezposelnih delavcev na spremenjeno v razvaline, na katerih no stavko, ki bi ji naj bil sledil komu- I.ondon. Obenem opozarja list na nese le kje pa kje opaxl človeško bitje, nlstlčni udar. Vlada Je storila vse po* varnost takega pohoda v teh časih. trebno, da je stavko prepredi.v Aretirala je več ljudi, pri katerih je našla bombe in revolverje. Aretiranci so ob aretaciji priznali, da so komunisti in da so nameravali izzvati generalno stavko. PREPOVED AGITACIJE PO RADIU. PARIZ, 19/jan. Vlada je'prepovedala vse govore politikom po radiu, dokler ne izdela nov statut za radiofonijo. Ta prepoved je izdana radi tega, da ne bi opozicija izkoriščala radia za boj proti vladi, zlasti še za primer strožjega zakona o tisku. POHOD BREZPOSELNIH NA LONDON. LONDON, 19. Jan. Kakor poročajo Time,s«, pripravlja neodvisna !abo- Dnevne vesti Položaj priprav za postajališče na Teznem Vzroki, ki so povzročili odgodltev prvih del. Železniško postajališče Tezno je stopilo v novo, menda odločilno fazo. Že v »Večerniku« štev. 231 z dne 11. oktobra 1933 je »Odbor za gradnjo in postavitev postajališča Tezno« obrazložil, kako težke čase je preživljal zaradi raznih nepričakovanih zaprek. »Odbor« je deloval z vso naglico in na vse kriplje, da se prične terensko delo že pred zimo in se da zaslužka mnogim brezposelnim v sedanjima občinama Pobrežje in Studenci. Teden pred občinskimi volitvami 15. novembra 1933 je bila s strani odbora zadeva za odobritev po banovini popolnoma zrela. Zaradi komasacije in baje nekih formalnih pogrešk nekaterih občin je pa banovina vrnila akt glavarstvu v Mariboru z nalogo, da sklepata novi občini Pobrežje in Studenci na novo o tej stvari, Studenci preje, Pobrežje pa 21. decembra 1933 pri občinskih sejali. Po zakonitem določilu sta morali občini odnosna sklepa izvesiti 15 dni na občinskih deskah. Ta termin je potekel 1 Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20.15 • zvečer je francoski večer, ki ga priredimo skupno s francoskim krožkom. Predava zelo čislan predava-telj-pisatelj g. Rene Gourdiat z Dunaja o življenju Balzaca. To življenje je bik) tako pestro in valovito, da predstavlja za* res pravi roman! H koncu doda šaljivo kramljanje o koketeriji. — V ponedeljek 22. januarja ni prireditve zaradi koncerta Glasbene matice. - Častniki mariborske garnizije prirede na dan 20. januarja družabni večer v prostorih »Kazine«. Vabila, ki so bila poslana za 9. januarja, veljajo tudi za .ta družabni večer. Začetek ob 21. ufi. Obleka poljudna. Občni zbor zadruge »Pohorski dom«. Sinoči je imela zadruga »Pohorski dom« svoj redni letni občni zbor, ki ga je vodil podpredsednik g. Brandncr. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: načelnik magistratni direktor Franjo Rodošek, podnačelnik vodja soc. pol. u-rada A. Brandner, tajnik vodja magi-sbratne pisarne Jože Gorup, blagajnik K. Novšak, gospodarja J. Vončina in F. Be zlaj: odborniki: St. Žnuderl, L. Zor^ut, J. Ribič, J. Pukl, K. Pukl: člani nadzorstva: ravnatelj Joža Barle, inž. Baran dne 7. januarja 1934. Takoj nato je pre- inž. Tomšič, Franjo Kramberger in Dora skrbel odbor novi odobritvi občin Po- | Golubovičeva. Podrobno poročilo o po-brežje in Studenci »Splošnih pogojev za teku občnega zbora bomo še objavili. ustanavljanje postajališč drž. žel.« in ju predložil pravkar glavarju g. Mlakarju, W je obljubil izposlovati odobritev banovine ter pošiljatev akta v Beograd narodnemu poslancu g. Krejčiju. Zadnji se mudi tačas v Beogradu in bo skušal preskrbeti brevi manu odobrenje generalne direkcije drž. žel., ministrstva prometa, finančnega ministrstva ter ministrstva za notranje zadeve. Preden nima »Odbor« teh'odobritev v rokah, ne more pričeti z delom planiranja in gradnje. Najbolj mučno je za odbor, da ne sme začeti, že prej z delom, dasi ima za to denarna sredstva že na razpolago in bi iž srca rad zaposlil številne brezposelne reveže v kruti zimi. G; Mirko Perme je obdržal ljubeznivo tisdi kot sedanji šef postaje Maribor gl. kol. blagajništvo odbora še za naprej. Vse gg. nabiralce denarnih prispevkov za postajališče naproša odbor vljudno, da oddajo že nabrane prispevke z nabiralnimi polami g. Permetu prej ko mogoče. Kakor hitro dobi odbor prvo pozitivno rešitev iz Beograda, bo sklicana nemudoma seja, h kateri se bosta povabila naravno tudi občinska odseka novih občin Pobrežje in Studenci, ki imata zgraditev postajališča Tezno v svojem programu. Zlasti odsek Pobrežja, ker je nova občina Pobrežje prevzela povrhu še vso x skrb itd. glede postajališča Tezno. Odbor je imel priliko spoznati v županu Pobrežja g. Volku moža, ki se je t vso vnemo lotil zadeve postajališča, ne malo z vidika, da se zaposle že sedaj pozimi številni brezposelni, kar mora odbor pohvalno omeniti. Če bo šlo vse po sreči, se bo pričelo prvo kopanje za postajališče že pozimi, če ne bo sneg previsok in bodo vremenske razmere to. dopustile. Toliko interesentom v vednost Pred oltar. V zadnjem času so se v Maribora poročili: Ferdinand Lukačič, posestnik in posestniška hčerka Marija Beberičeva; France Kager, viničar in gospodinja Polda Viloingova ter državni cestar Jože Vrečko in Marija Sagadinova. Bilo srečno! Napredovanje v učiteljski službi. V višjo položajno skupino so napredovali Milica SenČerjeva v Ptuju, Fran Vajda pri Sv. Lenartu, Marija Likarjeva in Tihca Ungar jeva v Rušah, Terezija in Jože Lešnik v Podovi, Ida Jakličeva Gerlincih v Prekmurju, Marija Apihova v HOČah, Angela Ivanuševa v Fikšincih, Roza Gselmanova na Cvenu in Pavla Svetkova pri Šmarjeti na Dravskem polju. Konferenca senatorjev In poslancev naše banovine. Za torek 23. t. m. ob 8, uri zjutraj ie sklicana v Beograd konfe renca senatorjev in narodnih poslancev Prisrčen poslovilni večer je priredil sinoči SSK Maribor svojima odličnima članoma gosp. kapetanu Antonu Novaku in njegovi ženi Eriki. Oba sta se več let s prav lepimi uspehi udejstvovala v vrstah kluba. Kapetan Novak je bil zadnji čas duša zimskošportnega odseka, do-čim je bila njegova žena ena najodličnejših igralk teniškega odseka. Na odhajajoča so naslovili gg. dr. Stamol, Roglič in dr. Planinšek lepe besede zahvale in priznanja. Naj ostaneta slavljenca tudi v daljnem Debru zvesta našemu športu!. V mali dvorani Narodnega doma bo drevi ob 20. uri pod okriljem združenih narodnih organizacij predavanje »O krizi marksizma«. Jadralno letalstvo. V soboto 20. t. m. bo v tukajšnji realki v predavalnici za kemijo ob 14. uri predavanje o jadralnem letalstvu s skioptičnimi slikami. Pre daval bo vodja jadralne letalske skupine v Mariboru inž. čand. Boris Cijan. Po predavanju bo reden obvezen sestanek vseh članov skupine in vseh interesentov, ki nameravajo sodelovati v letenju in gradnji jadralnega letala. Zahvala. Podpisano društvo se najpti srčneje zahvaljuje vsem, ki so s svojim požrtvovalnim sodelovanjem omogočili uspeh koncerta v proslavo rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice Marije. V prvj vrsti se zahvaljujemo gospej in gospodu Mitroviču, ki sta se nesebično odzvala prošnji našega društva, nadalje kapelni-cu vojne muzike gu. Svobodi ter obema gospodoma T. Poljancu in R. Gallatiji rav posebno se pa tudi zahvaljujem0 vsem članom orkestralnega odseka Glas jene Matice, njihove predsedniku g. ih£ Devu ter vsem ostalim godbenikom; ki so s toliko vnemo in požrtvovalnostjo so delovali v orkestru. Vsem ponovna prt srčna hvala. Mariborsko slovensko žen sko društvo. Zahvala. G. dr. Fornazarič in g. Tončič Ante sta podarila Sokolu II. na Pobrežju in organizaciji JNS Din 200, zakar se jirnla odbora obeh društev v imenu celokupnega članstva toplo zahvaljujeta. Študija o tujem kapitalu. Jugoslovanska skupina balkanske konference je v zvezi s posebno podporo Carnegijeve u-stanove razpisala nagrado za najboljšo studijo o vprašanju »Tuji kapital v balkanskih državah!« Razprava mora biti napisana v francoskem jeziku in jo je treba v sedmih izvodih izročiti do konca letošnjega avgusta tajništvu balkanske konference, Beograd, Ratnički dom. Razdeljene bodo sledeče nagrade: 1 po 400 dolarjev, 2 po 200 dolarjev 3 pa po 100 dolarjev. Kongres notarjev. Prvi kongres notar jev naše države bo v nedeljo 21. t, m. v Zagrebu, na katerem bo ustanovljeno $\anovtae7 Na^oniferenci bodo raz- Zdraženje notarjev kraljevine 'Južoslar pravljali o aktualnih političnih in gospo-;vije. Ko se bo društvo ustanovilo, bo brskih vprašanjih. ‘ pristopilo k Zvezi slovanskih notarjev, j Občni zbor JNS v Oplotnici. V nedeljo 14. t. m. se je vršil občni zboi občinske organizacije JNS v Oplotnici, ki se ga je udeležilo članstvo polnoštevilno in so prisostvovali zboru tudi številni možje, ki sicer še niso prijavili svojega vstopa v stranko. Iz podanih poročil funkcionarjev je razvideti, da je bilo poslovanje, in delovanje'te organizacije v preteklem letu izredno živahno, da .ie bila organizacija v stalnem stiku s članstvom in ie marsikatero zadevo srečno izpeljala, posebej še občinske volitve. Po podanih poročilih je delegat okrajne organizacije JNS dr. Mejak podal poročilo o stanju strankine organizacije, o ukrepih vlade za omiljetije težkega gospodarskega položaja, o stanju našega gospodarstva,- o pomenu gospodarske male antante in o pripravah za balkansko zvezo. Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik Gašpar, podpred ,11 sto-iuiah 737.1, reduciran na ničlo •:;i ~i?f\ ir: htivna vlaga 80; vreme je ! - -i i ti irno; vremenska napoved I pi a vi, Ca se bo vreme zboUSalo. V Mariboru, dne 19. I. 1934. m i m mmmmmmimtmmmmm Stran 3 Razvoj splošne bolnišnice v Mari* boru od prevrata do danes OGROMEN PORAST POTREB IN DOSLEJ REALIZIRAN! NAČRTI. - VED- NO NOVE POTREBE. Do leta 1920. je imela mariborska bolnišnica samo dva oddelka, in sicer ki* ''urški in interni. Tetnu je bila priključena še mala izolirnica s 24 posteljami. Lete 1920. sta bila ustanovljena dva nova oddelka: venerološko-dermatološki oddelek in oddelek za očesne, nosne, vrat-0e in ušesne bolezni; leta 1925. se je iredil inštitut za rentgenologi jo; leta 1928. pa je bil ustanovljen porodniško-Sinekološki oddelek. V letu 1929. je bila dograjena nova, povsem moderna izolirnica s 75 posteljami, in istega leta je Protituberkulozna liga v Mariboru nadgradila na internem paviljonu odsek za bolne na pljučih s 25 posteljami, ter je tudi ta odsek z vsem potrebnim opremila* Leta 1932. je bila prizidana mrtvašni-°i prosektnra z bakteriološkimi in histološkimi laboratoriji, ter preurejena centralna lekarna. Strokovno ogromni napredek! Od dveh oddelkov se je splošna bolnišnica v Mariboru razširila tekom zadnjih 12 let r.a velik zavod s 5 samotnimi oddelki, 2 odsekoma, 2 institutoma in samostojno centralno lekarno. Gradbeno se bolnišnica iz denarnih Razlogov žal ni mogla povsem zadovoljivo razvijati in razširiti. Na novo je bi-k zgrajena samo izolirnica s 75 posteljami, tj je vzgledna; prigradil se je od °elek za bolne na pljučih s 25 posteljami, zgradili so se laboratoriji pri prosekturi, porodniško-ginekološki oddelek pa se je namestil v kupljenem bivšem sanatoriju. Ostali oddelki so se morali z malimi adaptacijami namestiti v že obstoječih Paviljonih. Neodložljivo nujno potrebne Pa so bile večje preureditve v starih bolniških zgradbah in povečanje teritorija bolnišniške posesti. Tako se je leta 1920. uvedla v bolnišnico električna razsvetljava, ki pa je bila že leta 1932. povsem modernizirana ’n so se pri tej priliki tudi preuredile signalne naprave na električni tok. Namesto prejšnji greznic se je izvršila teta 1928. Prepotrebna moderna kanalizacija z Omsovo Čistilno napravo, v istem času Pa je bilo tudi znatno povečano kuhinjsko poslopje in dograjena lastna centralna pekarna. V letu 1932. se je z velikimi stroški preuredila centralna kurjava in Pozneje upeljala še nova centralna toplovodna naprava. Teritorij bolnišnice, ki se je že leta 1812. razširil z nakupom posestva Tržaška cesta št. 5, je bil leta 1930. na novo arondiran z nakupom hiše Tržaška cesta št. 9, ki je stala kot zagozda sredi bolniškega zemljišča. Leta 1931. je kupila bolnišnica od gospoda Siraka stanovanjsko hišo na PobreŽki cesti št. 17 in tako razbremenila ostala bolnišniška poslopja s stanovanji za uslužbence. Ker je stalo gospodarsko poslopje bol nišnice s svinjaki, hlevi in gnojišči sredi bolniškega ozemlja med bolniškimi paviljoni, kar je bilo radi smradu, smeti, muh itd. popolnoma nehigijensko in nedopustno, je bila bolnišnica primorana nakupiti od sosedne moške kaznilnice 1 ha zemljišča, na katerem si je postavila 1. 1933. novo gospodarsko poslopje z moderno urejenimi svinjaki, hlevi in hišica mi za perutnino. S tem je bil odpravljen velik nedostatek sredi bolnišniških paviljonov. Iz teh podatkov je razvidno, da se je do sedaj izvršil že ogromen program, vendar pa je bolnišnica šele sredi gradbenega razvoja. Oddelki, ki so gostoljubno sprejeli pod svojo streho novo ustanovljene oddelke, postajajo pretesni; tudi porodniško-ginekološki oddelek ne ustreza več pritoku in čaka še vedno na novo zgradbo v okviru bolnišnice same. Jako aktualen je oddelek za živčno bolne in umobolne. Vsa uvodna dela za rešitev teh nedostatkov so izvršena. Za enkrat je zidava novega paviljona projektirana. Načrti so do zadnje podrob nosti in statičnimi računi že dovršeni ter je zgraditev v principu že odobrena, samo neugodna denarna situacija ovira za enkrat še realizacijo. V ta paviljon b se namestil živčni oddelek z opazovalni* co, dalje kožno-vetKrološki oddelek z venerološkim ambulatorijem in oddelek za očesne in nosne bolezni. S tem bi bili obstoječi paviljoni in oddelki toliko razbremenjeni, da bi se lahko priskočilo na pomoč ginekologiji s prostorom, dokler se tudi vprašanje zgradbe porodni-ško-ginekološkega paviljona končno po-voljno ne reši. Končno pride na vrsto tudi zgradba novega administrativnega poslopja. Da postaja v bolnišnici tesno, neznosno tesno, pa kažejo najbolj sledeče Številke: V letu 1914. je oskrbovala bolnišnica pri 357 bolniških posteljah 3295 bolnikov z 91.400 oskrbnimi dnevi. V letu 1933. pa je bilo pri 564 posteljah oskrbovano todova družba mu mora biti hvaležna. Kajti Ulčakar je bil tisti, ki je — lahko rečemo — na svoj osebni riziko izsilil nakup palač na Stadionu in Acquedottu, ki jih je tedaj nakupila Trgovsko-obrtna zadruga in s tem omogočil slovensko ljudsko šolo v sredini mesta, Sokolstvu pa krasno telovadnico. Kako vroče je lju bil svoj narod, je pričala zadnja prireditev Sokola 1 v Mariboru. Na stolu so morali prinesti na telovadišče tedaj že bolanega starčka z dolgo belo brado, in pri pogledu na toliko razgibanost nacionalne mladine se je starček — razjokal! Na njegovi zadnji poti so ga spremljali med drugimi bivši uradniki odnosno ravnatelji nekdanjih njegovih ustanov: Tr- 10,345 bolnikov s 170.455 oskrbnimi dne-1 govsko-obrtne zadruge gg. ravnatelja vi. Povprečna oskrbna doba bolnika je \ Bratoš in Detela, g. Ajdišek, ravnatelj Tržaške posojilnice v p. in nekatere njegove učenke in učenci s trgovske šole ter znanci izza tržaških dni. Pevsko društvo »Lira« iz Radvanja je zapelo čuv-stveno dve žalostinki, nakar se Je zaprl grob nad možem samoniklega in kremenitega značaja. Naj mu bo lahka slovenska zemljica! D. znašala v letu 1914. skoraj 28 dni. V letu 1933. pa je padla oskrbna doba na povprečnih 16‘/* dni, kar je najlepši dokaz racionalnejšega in uspešnejšega zdravljenja. Pri tej priliki je treba poudariti, da je v zadnjem času mariborska mestna občina kazala za težave bolnišnice mnogo razumevanja in je bila vedno pripravljena priskočiti ji na pomoč, v kolikor ji ie seveda bilo mogoče. To je tembolj hvalevredno, ker se kaže v teh težkih časih tragičen pojav, da je privatna karitativnost in podpiranje humanitarnih ustanov, ki je svoje čase položila temelje naši bolnišnici, povsem izostala, Jcer oni, ki bi imeli za to Smisla, nimajo sredstev, drugi pa, ki bi bili v stanu pomagati; nimajo poleg lastnih interesov pravega smisla za javni interes. I Josip Ulčakar j Ob udeležbi, ki bi z ozirom na ogromne nacionalne, gospodarske in kulturne zasluge pokojnika lahko bila večja, smo spremili v sredo popoldan k zadnjemu počitku na radvanjsko pokopališče nedvomno enega največjih borcev za obstoj slovenstva v Trstu in okolici: Josipa Ulčakarja. Kdor bo pisal zgodovino slovenskih bojev za postojanko, ob sinji Adriji, ne bo mogel iti preko vseskozi pozitivnega delovanja in ustvarjanja pokojnika, ki je zastavil vse svoje sile v smeri gospodarske osamosvojitve našega človeka, dobro se zavedajoč, da sta gospodarska neodvisnost in urejeno blagostanje naroda, edina realna podlaga tudi za kulturno prospevanje. Kot prvi uradnik in prvi njen (ravnatelj je razvil Tržaško posojilnico v enega najuglednejših in najmočnejših denarnih zavodov, ki je pred vsem emancipirala kraškega kmeta od tujega kapitala. Kot tak je bil tudi soustanovitelj ponosnega Narodnega doma v Trstu. Rajni Ulčakar pa ni miroval. Osamosvojitvi slovenskega kmeta je morala slediti po njegovih načrtih tudi osamosvojitev malega trgovca in obrtnika in je zato ustanovil Trgovsko- obrtno zadrugo, ki še danes posluje in zavzema odlično mesto v tržaškem denarništvu. Pokojnik je bil tudi soustanovitelj Jadranske banke, toda njegov tirnimi duh še ni bil na cilju pozitivnega ustvarjanja. Tako je ustanovil slovensko trgovsko šolo v Trstu. To je bila krona njegovega pozitivno-narodr.ega udejstvovanja. Takrat se ni mogla niti približno izmeriti dalekosežnost njegove aktivnosti. Šele danes, ko ga krije svobodna slovenska zemlja, vemo kaj je bil pokojnik slovenskemu Trstu. Dolga leta je predse doval slovenskemu trgovskemu društvu in iz njega je izšel »Trgovski list«, ki se je pozneje preselil v Ljubljano. Pokojni Ulčakar je bil izvrsten trgovski pedagog, kot organizator velikopotezen in s tem redek primer v okoliščinah malega naroda. Bil je plemenit človek in prijeten družabnik. Godila se mu je marsikatera krivica, ker so se s plodovi njegovega dela ponašali drugi, čeprav brez vzroka. Toda Josipa Ulčakarja to ni motilo, stvar in misel sta mu bili več kot osebna slava. Politično se v splošnem ni udejstvoval, kot števni kandidat v deželni zbor pa je 1. 1909. s svojo avtoriteto v sredini Trsta silno omajal tedanjo politično pozicijo Italijanov in ni mnogo manjkalo, da bi pri volitvah prodrl. Tudi Ciril-Me- Slovcnska Bistrica Štiritedenski kmetijski tečaj se je pričel v tukajšnji meščanski šoli 14. t. m. Tečaj je organizirala slovenjebistriška občina. O tvoril ga je pred zastopniki občine in 40 tečajniki okrajni referent g. Zupanc. Učiteljstvo slovenjebistriškega okraja bo zborovalo 20. t. m. na deški osnovni šoli v Slov. Bistrici Ob tej priliki bo v okviru tega zborovanja predavanje gospe Pirkmajerjeve iz Ljubljane »O Lav* terjevi računici in njeni metodi«. K temu-zborovanju so vabljeni tudi vsi brezposelni učiteljski abihirijenti iz našega o-koliša, ker se bo na zborovanju razprav ljalo o nekaterih zanje aktualnih vprašanjih. Nekaj statistike iz leta 1933. Navesti hočemo najprej nekaj številk, ki bodo pokazale tujski promet v našem mestu seveda so navedeni samo oni, ki so tukaj prenočevali. Mesto je obiskalo skupno 385 tujcev, od tega 269 Jugosloveqov, 14 Čehov, 84 Avstrijcev, 2 Nemca, 1 Franco«, 10 Italijanov, l Madžar, 2 Holandca in 2 iz drugih kontinentov, skupaj je imelo teh 385 tujcev 862 prenočnin. —Rojanih je bilo v naši fari v letu 1933 91 otrok, od teh 19 nezakonskih; umrlo je 79 faranov, poročilo pa se je 32 parov. — čuda smo v našem mestu spet napravili z alkoholnimi pijačami (prištevamo tudi Zg. Bistrico, v oklepaju Zgor. Bistrica sama). 1218.16 hi (275.86 hi) se je izpilo vseh alkoholnih pijač; od tega vina 1095.11 (255.80 hi), piva 83.25 hi (7 hi), žganja in čistega alkohola se Je prodalo 21.73 hi (7.83 hi), ruma in konjaka 12.57 hi (3.94 M), likerjev 5.50 hi (1.29 hi), torej povprečno 1640.19 hi % čistega alkohola, računamo samo žgane pijače (žiganje, rum, konjak in likerji). Zanimivo bi bilo primerjati izpite količine mleka s tem, žal da ni podatkov. Henri de Rčgnier: Marmornati kip (Dalje.) »Aj, ti se motiš, Bernardo«, sem odgovoril. »Jaz ne slikam in ne oblikujem svetnikov. To prepuščam bolj spretnim in pobožnim nego sem jaz. Meni zadošča, da natančno naslikam podobo kake stvari in še rajši človeško telo in obraz.« Z roko si je pogladil brado. »Corcorona sta ti napačno poročala, Bernardo«, sem nadaljeval. »Videl sem, kako so izkopali stare ka-menite kipe«, je popolnoma tiho rekel starec, kakor da govori samemu sebi. ^Stoletja so počivali v zemlji. Imeli niso niti obleke niti nakita v laseh. Bili so popolnoma goli. In vendar se temu ni nihče smejal. Vsi so jih cenili. Zdi se mi, da se je to godilo radi tega, ker so jih imeli za lepe.« In še tiše je pristavil: »Videl sem, kako so odpirali grobe ter vlamljali v krste. V njih so bili okostnjaki v zlatih oblekah. Toda vsi so m tiSSifl nosove in nekateri so teptali kosti z nogami. Bilo je za vojne, ko smo zavzeli Guescio ter plenili grobove voi-vod.«... In stari Bernardo mi je pripovedoval 0 raznih junaštvih iz svoje mladosti, ko je sledil zastavam velikega de Corcorona. Med tem sem snedel olive in izpraznil steklenico. Starec me je spremil do vrat. »Oprosti, da ne grem še dalje«, je rekel, smoje noge so težke.« Sam sem bil v gozdičku pinij. Ko sem stopil v gozd, so se golobi prestrašili ter prenehali gruliti. Nekateri so odfrfo-tali z glasnim šumom. Luskiriast storž mi je padci s pinije pred noge. # Ne, prav gotovo ne. Enkrat sem že rekel in zdaj ponovim: — Ko sem srečal Giulietto v vinogradu, nisem mislil, da jo bom kdaj videl golo. Tudi ne, to moram pripomniti, da bonTgledal njeno meso in njene kosti, ne da bi jo poželel. Vsako jutro je prišla k meni ob isti uri kakor prvič. Drugi dan po mojem obisku pri starem Bernardu je prvič stopila v mojo delavnico. Menil sem. da mi hoče prinesti nekaj, kar Šem bil pozabil. Čakal sem, da bo izpregovorila, ko sem jo smehljaje ogledoval. Ne. da je kaj rekla, se je pričela slačiti. To se ie zgodilo, kakor da posluša 1 povelje. lfn p.vh jo videl golo, mi je pokleku ' i se ni ganila, i Več dni sem bil vtopljen v pogled nje- ne lepote. Moja vrata so bila vsakomur zaprta. Trgovci z marmorjem so prihajali in prodajalci barvaste gline. Ti so me navadno obiskovali. Tudi gospoda de Corcorone sta me hotela videti in sta vsa začudena odšla, ker nista mogla govoriti z menoj. Sicer sta prišla, kadar se jima je zdelo. Celo tedaj, ko sem se popolnoma umaknil javnosti, sta vdrla v mojo samoto. Ljubil sem ju. Na&i očetje so se poznali in so bili vedno pri isti stranki. Tudi mi sirno v svoji mladosti prijeli za nieč v isti zadevi in svojo kri smo prelivali v istih bojih. Stričnika, bila sta namreč potomca dveh sinov velikega de Corcorona, pod katerim je služil Bernardo, si nista bila podobna. Vezalo ju je pa veliko prijateljstvo mnogo bolj nego krvna vez ali vidna podobnost zunanjosti. Eden je bil velik, dragi majhen, oba pa sta bila zelo lepa. Stanovala sta v dveh sosednih palačah. Vse sta imela skupno, celo ženske, ki sta si- jih večkrat po bratovsko delila, če je eden dosegel več ljubezni, tedaj jim je drugi izvabil več naslad^. Alberto de Corcorone, mali, je bil pohoten in nasilen, Conrado de Corcorone, veliki, pa tih in sanjav. Alberto je bil s svojimi ljubicami stra- sten, Corarado nežen. Conradove ljubice so kmalu pozabile na njegovo ljubezen, dočitn so Albertove še dolgo mislile nanjo. Prijatelja sta mi bila. Rad sem bil v njuni družbi. Brez skrbi sem delal v njuni navzočnosti. Podpirala sta moje strem Ijenje. Stala sta navadno za menoj. Conrado j$ položil roko na Albertovo ramo, Alberto je držal .roko okoli Corvra-dovega pasu. Bila sta neenake velikosti, pa tudi nasprotnega značaja. Hodila sta bogato oblečena, toda priprosto. Oba sta nosila bodalo ob strani. Albert je imel na držaju velik rubin. Conrad je pa nosil na bodalu podolgovat biser. Navzlic temu ju pa nisem mogel sprejeti. Giulietta se me je vsega polastila, mojih rok in mojih misli. Pisal sem jima torej ter jima sporočil, da moram živeti v samoti. Kakor hitro bom izvršil svojo nalogo, jima bom razložil vzroke. Strastno sem ogletjoval čudovito lepo telo, ki ga je Giulietta dan za dnem nepremično in molče nudila mojim očem. Narisal sem ga, naslikal in upodobil iz voska, da natančno preštudiram njegovo razmerje, njegovo rast in njegove poteze. Le eno mi je še preostajalo, izklesati ga iz marmorja. (Se bo nadaljevalo^ V Mariboru, dne 19. T. 193-. —ii—in—n i—m tiiiiriiTrTrri—mrmn rrr Denis Diderot: Skrivnosti samostana tioman. »Samo v samostanu, kjer se sovraštvo shaja z zlobo, se more človek tako zgubiti. Na srečo sem jaz nežna, pa se, redovnice opfrajo name in se medsebojno ljubijo. Toda kako je vaše nežno telo preneslo vse te muke?. Prav čudno je, da je vse to vzdržalo in niste telesno in duševno uničeni Strašne ženske, ki vežejo te roke z vrvjo,« pri tem je prijela mojo roko in mi jo poljubila. »Te oči napolniti s solzami, ta usta uničevati z žalostnimi vzdihi Pričela je poljubljati moje oči in usta. »Ta pleča bičati!« Pri teh besedah je odpela mojo bluzo in mi snela čepico, tako, da so mi lašje padli na gola ramena in so se ji moje r.a pol gole grudi nudile k ljubkovanju. Po razburjenem govorjenju, njenih trepečočih rokah in nogah In po vsem njenem obnašanju sem spoznala, da jo bo zopet napadla njena bolezen. Strah in trepet sta me prevzela, in zdelo se mi je, da se bom onesvestila. Strah, (da le njena bolezen nalezljiva,"se je popolnoma uresničil. »Draga mati,« sem dejala. »Kako ste me vso zmedli in razgalili Kaj, če bi sedaj kdo prišel?« »Nihče ne bo prišel,« je odgovorila, »ostanite le pri meni.« »Toda Suzana, vi mi niste vsega povedali. Odkod izvira vaš odpor proti redovniškemu poklicu? Lepi ste, in to se vam je gotovo že velikokrat povedalo, 32; sicer pa, saj Itak sami veste.« ! . »Da.« k Kljub temu sem skušala vstati in se je osvoboditi ter sem jo zaprosila, naj bo previdna, ker bi jo mogla bolezen zopet napasti. Hotela sem se oddaljiti, pa nisem imela dovelj moči niti za en sam korak, ker so mi kolena popolnoma odrekla pokorščino. Predstojnica je sedla v fotelj, jaz sem pa stala pred njo. Krepko me je povlekla k sebi, da sem se prestrašila, ker bi mogla pasti na njo in jo raniti. »Ne vem, kaj mi je,« sem dejala, »toda 'ni mi dobro.« »Tudi meni ni; ostanite samo za hip mirni. Prešlo bo, ker nič ne pomeni.« Ležeč druga poleg druge sve se zares pomirili. Tako sve ostali brez besed. Kaj je predstojnica mislila, ne vem, ker sem bila izgubila moč premišljevanja. Premagala me je neka nepremagljiva slabost. Naposled je predstojnica prekinila molk: »Po vsem kar ste mi pripovedovali, ste prvo predstojnico gotovo zelo ljubili?« »Sem.« »Ona vas bolj kot jaz ni ljubila, vi pa ste jo ljubili bolj kakor mene,« »Bila sem nesrečna in ona me je tolažila.« »Vam ugaja oni, ki vam to pove?« Ker sem ji pritrdila, je nadaljevala: »In vi se vanj zaljubite?« »Ne.« »Kako? -Mar vaše srce še ni spregovorilo?« »Nikdar.« »Torej ni to skrivr.a želja, katere niso odobravali vaši starši, ki bi bila vzrok, da ste zasovražili samostan? Meni smete vse zaupati.« »Nimam ničesar zaupati, draga mati.« »Kaj je potem vzrok, da sovražite samostan?« »Samostan sam. Sovražim dolžnosti, odrekanje in prisiljenost redovniškega življenja. Mislim, da sem tu na nepra-vem mestu.« »Kako to?« me je vprašala. »Ker se ne počutim dobro.« »Niti tu pri nas.« »Ne, draga mati, tudi tu ne, kljub vsej vaši dobroti.« »Nimate morda kakšnih posebnih želj?« »Nimam.« »Verujem, ker se mi zdi, da vam je srce mirno.« »Tudi je.« »In hladno je to vaše srce!« »O tem ne morem soditi.« »Vi samo malo poznate svet?« Namesto odgovora sem povesila glavo, ona pa je nadaljevala: »Kakšne mikavnosti more imeti po vsem tem za vas svet?« »Meni sami to ni jasno. Vendar mora biti nekaj, kar me privlači.« »Žalujete morda za tem. ker ste ižgu bili svobodo?« »Da, in še zaradi nečesa.« »Še zaradi nečesa — kaj je to drugo? 'Suzana govorite mi iskreno! Bi želeli biti poročeni?« »Vedno rajše. kakor živeti v samost:’ nu.« »Zakaj?« »Tega ne morem povedati;« »Ne morete? Torej mi povejte, kaj čutite v bližini moških?« »Nič, ali bolje povedano, če je dober in duhovit,, ga rada poslušam. Če jr n"< lep. ga gledam.« »In ostaja mirno vaše srce?« »Do danes je ostalo mirno.« »Tudi če se njegovi pogledi vsi pol.u ognja ozro v vas, tudi v tem primeru ne čutite ničesar?« i »To me samo toliko zmede. povesiti oči.« »Vas ne vznemirja?« »Ne!« »Kaj vam vaša strast ničesar ne vi?« »Govor strasti mi je nepoznan.« »Pa je vendar dovelj glasen.« »Morda, a ga ne poznam.« Sokolske vesti Občni zbor Sokola Tezno V nedeljo 7. t. m. je imelo članstvo našega društva svoj četrti redni letni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan tsc ^ bilo navzočih 70% vseh članov ter še precejšnje število gostov. Skupščina je poslovala ter zaključila delo v najlepšem soglasju. Obravnaval se je zelo obširen program ter je zbor izvajanjem, poročilom In predlogom soglasno pritrdil ter izrekel celotnemu staremu odboru pohvalnico. Posamezni funkcionarji društva so podali dobro pripravljene, potanke in obširne referate o poslovanju v preteklem letu. v inventarju je bil cenjen skupno na Din 110.295, Vzporedno s telesno vzgojo dviga društvena knjižnica tudi duševni nivo članstva, kar se bo letos še dvignilo, ker je zbor na predlog knjižničarja sklenil izposoievati knjige brezposelnim in naraščaju brezplačno. S tem je omogočeno vsakemu članu, da sega najpridne-je po knjigah, ki mu bodo v razvedrilo, v pouk in zabavo. Ob sklepu glavnih poročil se je oglasil k besedi delegat sokolske župe v Mariboru, br, Janko Pirc ter je izpregovo-ril na naslov odbora in vsega članstva. Kažoč na dosedanje lepe uspehe je pozival vse k najsložnejšemu skupnemu delu v bratski ljubezni za čast in procvit Dvanju v preteklem letu. društva, v dobro naroda in domovine. Iz blagajnikovega poročila posnema- . . ,, , . Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: starosta br. Franjo Tušak, šol tno, da je imelo društvo 43.528 Din dohodkov in 42.206 EHn izdatkov. Skupna številka denarnega prometa od 85.734 Din kaže dovolj jasno, da je upravni odbor kljub zelo neugodnim gospodarskim in drugim razmeram delal dobro in znal poiskati vire dohodkom za visoke izdatke. Od 4. I. 1931 pa do danes je izplačal na troških okroglo Dm 80.000, tako, da je bil skupni denarni promet ijad 160.000 Din, kar je za naš mali kraj, kjer živi po večini slabše situirano prebivalstvo, naravnost ogromna vsota in znak vsestranske delavnosti in požrtvovalnosti odbora in članstva ter velike naklonjenosti prebivalstva oaipram društvu. Spomladi sf je društvo zgradilo na letnem telovadišču veselični paviljon, ki je bil ob priliki poletne veselice 9. VII. otvor-jen. Pri gradnji je kuJnkovala večina odbornikov in še telovadci, da so s pridnim delom prihranil! mnogo stroškov. Telovadišče, orodje in ves drugi material lu. Komur pa ni za delo, naj stoji ob strani — a delavcem naj ne meče polen pod noge, zakaj to društvu silno škoduje. Sicer''pa bodo pridni delavci, kakor doslej — taka polena — odbrcnili ali pa šli preko njih na plodonosno delo. Zdravo! Občni zbor Sokolskega društva v Sl. Bistrici bo 21. januarja ob 14. uri popoldan v dvorani Okrajne hranilnice v Slov. Bistrici. Udeležba obvezna! Soert uprav., podstarosta: br. Miha Visočnik, sodni uradnik, prosvetar: br. Fran Luk-nar, učitelj, načelnik: br. Tvan Serajnik, učit. abit., podnačelnlka brata Miloš Ledinek, učitelj, in Franc Šeruga, ključavničar, načelnica je s. Draga Roškarjeva, učiteljica telovadbe, njena namestnica pa s. Mira Visočnikova. Drugi odborniki bratje in sestre: Justa Mojzerjeva, Marija Weberjeva, Vlado Leber, Mirko Ra-ner, Jože Vešligaj star., Tone Žunko, Albin Mlač, Jože Šabeder in Jože Nerat. Namestniki: Franjo Pregl, Fran Suhodolčan, Jože Vešligaj mlajši. Revizorji; br. Franjo Roškar, Albin Weber in Niko Rataj. V častnem' razsodišču so: Miloš Ledinek, Miha Visočnik, Fran Pregl. Joža Jagrovič In s. Justa Mojzer. Ob pozni uri je zaključil br. starosta lepo uspeli občni zbor ter še enkrat pozval vse k najsložnejšemu skupnemu dc- Razpis propagandne smučarske tekme za Mežiško dolino. Dne *1. januarja t. 1. priredijo vsa zimsko-sportna društva v Mežiški dolini in v Slovenjgrad-cu propagandno smučarsko tekmo na daljavo 18 km pod pokroviteljstvom sreskega načelnika g. dr. Tekavčiča. Tekmuje se po pravilih JZSS in so k tekmi pripuščeni samo tekmovalci, ki se na startu izkažejo z verifikacijsko legitimacijo. Start je določen ob 9. uri dopoldne v Kotljah pri Guštanju, cilj pa v Mežici nad Prevaljami. Proga vodi po izbranih odprtih terenih. Tekmovalec doseže na progi višino obgorja Uršlje gore in vozi po krasnih grebenih tega obgorja, nakar se spusti v smuku na cilj v Mežico. Našel bo za zimski šport najbolj primerne terene, ki jih skriva pogorje Mežiške doline v svojih predelih. Dohod smučarjev u Maribora in drugod dne 21. januarja s prvim jutranjim vlakom do postaje Guštanj-Ravne. Jako primeren je tudi dohod že v soboto popoldne ali zvečer. Prenočevanje v Guštanju. Dne 21. januarja ob 8. uri odhod tekmovalcev iz Gu-Stanja na start v Kotlje. Tekmovalci iz gornje Mežiške doline (Mežica, Prevalje. Žerjav in črna) se sestanejo v Guštanju ob prihodu jutrnjega vlaka ob 6. uri. — Snežne razmere so najboljže In se priporoča izlet tudi smučarjem netekmoval-cem, ki lahko uporabljajo tekmovalno progo po odhodu -zadnjega tekmovalca. Prevoz prtljage od starta v Kotljah do cilja v Mežici za vse smučarje brezplačen. Popoldne istega dne bo slalomska tekma v Mežici. Po končani tekmi bo razdelitev častnih nagrad prvakom tekme na daljavo in slalomske tekme, nato smučarska veselica. Zveza k vlakom za vrnitev je urejena. Prijavnina društvenih Članov Mežiške doline in Slovenjgradca 10 Din, za ostale 15 Din. Prijave sprejema smučarski klub »Guštanj-Kotlje« v Guštanju do 20. januarja. Dva smučarska izleta priredi v soboto in v nedeljo 20. trn. zimskošportni odsek SPD. To pot bodo smučarji obiskali Pohorske postojanke, in sicer se bo prva skupina odpeljala z glavnega kolodvora v soboto z vlakom ob 13.18 do Brezna, od koder krenejo na Senjorjev dom. Vodja bo g. Evald Koren. Druga skupina potuje v soboto zvečer z vlakom ob 18.30 do Fale ter krenejo nato na Klopni vrh. To skupino bo vodil g. Borut Hribar. V nedeljo pa bo izlet preko Peska do Mislinje, odnosno bodo izletniki obiskali zapadne predele Pohorja od Male kope naprej proti zapadu. Prva motorna dirka s smučarji (moto- skijOring) v Mariboru in sploh v Jugoslaviji, bo v nedeljo 21. fcm. popoldne na dirkališču Tezno pri Mariboru. Senzacija pa bo tudi konjska dirka s smučarji (skijoring), ki bo takisto prva tovrstna prireditev v našem mestu. Prireditelja sta motosekcija »Peruria« in mariborska zimskošportna podzveza. K tekmam bodo vozili avtobusi z Glavnega trga. Mali oglasi Razno ZIMA JE TU iu vaših kole« ne bosta več rabili, se vam nudi prilika, da lih pustite temeljito osnaliti. emajlirati, poniklatl. vse krog liične ležaje zbrusiti tako. da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor «0" va. Shramba koles ta motorjev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno in »olldno dejo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justhi Gustinčič, Maribor Tattenbaehova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kok>. 4736 !N V! SE NE VESTE, ko vendar skorai celo mesto govori, da se le v pekarni Čebokli na Glavnem trgu dobi prave domače fržaSke krofe. Prepričajte se tudi Vi. da kljub nalbolJSl kvaliteti, siaBe komad samo t Din. 85 Sobo odda SOLNCNO SOBO z barvanim podom in kuhinlo oddam mirni stranki. Sp. Rad vanje 1. pri šoli. 205 Stanovanje VELIKA SALONSKO OPREM LJENA SOBA, sredi mesta ob Glavnem trgu, na ulico, s posebnim vhodom in uporabo kopalnice se odda i zajuterkom vred solidnemu gospodu. Informacije v upravi »Večemika«. 202 Prodam PRODAM PULD pripraven za slaščičarja ali modistko in več mizic iz mehkega lesa- F- Pečnik^ Fran-kopanova ul. 15- 202 PRODAM ENODRU21NSKO HISO z lokalom; primerna za obrtnika, v Studencih. Krpanova ul. 20, blizu autobusne postaje. Sprejmejo se tudi hranilne knjižice, J87 Inventurna prodala zimskega blaga napol zastonj Priložnostni nakup! v Trpinovem bazarju POZOR SMUK! Največja izbira vseh vrst puloverjev, nogavic, rokavic itd. ter naj večja izbira vseh vrst smuči in ves ostali smučarski pribor najce-neiša samo v modni in športni trgovini M. Tomažli. Maribor Ulica 10. oktobra it. 4 Obiščite nas in oglejte sl brezobvezno naše blago! 4578 Žitaite »Veternik**! JU ~ — - ■■■ . " . —---- Izdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., 1 STANKO DETELA v Mariboru. predstavnik