ESLOVENIA LIBRE 
Glasilo Slovencev v Argentini 
Leto LXXIX  |  8. aprila 2020 - Buenos Aires, Argentina  |  Št. 4 
www.svobodnaslovenija.com.ar 

Svobodna Slovenija 





POGOVOR Z DR. HELENO JAKLITSCH,
ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu 
...Ljudje,.prav.vsi,.smo.politicna.bitja,.ima­mo.svoja.prepricanja,.pogosto.jih.tudi.javno. izpovemo.. A. nismo. vsi. aktivni. v. “politicni. areni”.in.v.kolikor.nam.je.znano,.se.tudi.ti. do.zdaj.nisi.aktivno.angažirala.v.strankarski. politiki.ali.pa.na.volitvah.kandidirala.za.jav­na.mesta..Kaj.te.je.nagovorilo,.da.si.sprejela. imenovanje. za. ministrico. za. Slovence. v.za­mejstvu.in.po.svetu? 
Naj najin pogovor najprej izkoristim za prisr-cen pozdrav slovenski skupnosti v Argentini. Marsikaj lepega sem že doživela med vami, stkala so se poznanstva in prijateljstva, ki se ohranjajo kljub zemljepisni razdalji. Lahko re­cem, da se pri vas vedno znova naužijem tiste­ga pristnega slovenstva in ljubezni do naroda, ki jo vcasih pogrešam v naši skupni domovini. 
Zdaj pa k tvojemu vprašanju. Res je, do se­daj nisem bila aktivna v politiki in tudi nikoli nisem razmišljala o tem, da bi se podala na to pot. Ce sem iskrena, tudi imenovanja za ministrico za Slovence v zamejstvu in po sve­tu pravzaprav ne dojemam kot vstopa v poli-ticno areno, ceprav se popolnoma zavedam, da je ministrska funkcija politicna funkcija. To mesto vidim predvsem kot poslanstvo, kot odgovorno nalogo, ki mi je bila zaupana v skrbi za naše zamejce in rojake po svetu. Me pa je povabilo pravzaprav presenetilo, toda skoraj brez pomišljanja sem ga sprejela. Po­drocje poznam in ga imam rada, pripravljena pa sem tudi trdo delati. Morda je k lažji od-locitvi prispevalo tudi romanje v Sveto deže-lo, s katerega sem se vrnila le nekaj dni pred povabilom. Tam sem veliko razmišljala tudi o tem, kako in na kakšen nacin bi lahko svoje talente in sposobnosti uporabila za služenje našemu, tako preizkušenemu narodu. 
...Znano.nam.je,.da.si.dobra.poznavalka.raz­licnih.realnosti.Slovencev.zunaj.domovine,.v. zamejstvu.in.po.svetu..S.katerimi.slovenskimi. skupnostmi.si.v.preteklosti.že.imela.stik,.jih. obiskala.ali.na.drug.nacin.globlje.spoznala? 
Lahko bi rekla, da me je življenje Slovencev, ki so se znašli za mejo domovine ali pa so zaradi razlicnih razlogov morali po svetu, že od nek­daj pritegovalo. Manjšinska vprašanja so mi blizu tudi zaradi mojega porekla, saj Kocevar­jem ni bilo prizaneseno skoraj z nobeno teža­vo, ki jih prinaša manjšinsko življenje. Zadnjih deset let se tako redno udeležujem strokov­nih ekskurzij v zamejstvo in med druge slo­venske skupnosti, ki jih organizira Rafaelova družba - nekatere sem tudi sama vodila. Prek teh obiskov sem spoznavala ljudi in življenje Slovencev v Istri, na Tržaškem in Goriškem, Terskih in Nadiških dolinah, Reziji in Kanalski dolini, pa tudi na avstrijskem Štajerskem in Porabju ter v Gorskem Kotarju. 

Bila sem med Slovenci v Münchnu, Augs­burgu, na Reki in na Švedskem. Poznam ve­liko ljudi v zamejstvu in po svetu, s katerimi imam redne stike in z njimi sodelujem, prav tako pa sem jim hvaležna za kakšen nasvet ter odkrivanje slovenske zamejske stvarno­sti. Veckrat sem imela razlicna predavanja na Višarskih dnevih mladih, ki se odvijajo v zamejskem prostoru, namenjeni pa so spo­znavanju slovenske zamejske in izseljeniške problematike. Teh dni so se nekajkrat ude­ležili tudi mladi iz Argentine. Še sedaj mi v spominu odzvanja izjemno prijeten vecer, preživet v njihovi družbi. Kar nekaj ur skupaj smo prepevali slovenske narodne pesmi in nisem se mogla nacuditi, koliko teh pesmi, in to vseh kitic, znajo ti mladi, ki prihajajo iz dvanajst tisoc kilometrov oddaljenega Bue­nos Aires. 
Kolikor mogoce redno se udeležujem prire­ditev, kot je Koroška poje, Dobrodošli doma, pa tudi razlicnih koncertov, kulturnih vecerov, okroglih miz in podobno s tega podrocja. Ne-kajkrat sem bila kot gostja povabljena k za­mejcem na Koroško, v Trst in Gorico, vabilu pa sem se vedno z veseljem odzvala. 
Že v casu priprave svoje doktorske naloge, ki se je posvecala življenju slovenskih beguncev v po drugi svetovni vojni v taborišcih v Italiji in Avstriji, sem navezala stik z vašo skupnostjo, tu, v Buenos Airesu. Vesela in pocašcena sem bila, ko me je vodstvo slovenskega srednješol­skega tecaja povabilo, da dijakom kot preda­vateljica približam del slovenske zgodovine. 
..Prav.gotovo.si.to.službo.sprejela.z.nekim. nacrtom,.katere.glavne.cilje.si.si.zastavila.za. to.delo?. Želela bi, da urad postane most med rojaki v zamejstvu in po svetu ter razlicnimi ministr­stvi in institucijami znotraj naše države. Da smo tisti, ki rojakom pomagamo poiskati pra­ve naslove za pomoc, povezovanje in sode­lovanje. Na podrocju kulture, gospodarstva, šolstva, znanosti idr. Da bi cutili, da imajo kot skupnost in kot posamezniki v skupni domo­vini vso podporo. Tako pri njihovi vsakodnev­ni skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, kulture, slovenstva, kot pri njihovem javnem in politicnem angažiranju. Moj cilj in želja je tudi povecati senzibilnost in vkljucitev tega podrocja v delokrog tako rekoc vseh mini-strstev in drugih državnih institucij. Ta del se veckrat kar pozabi oz. se zgodi, da druga ministrstva, ker imajo pred seboj urad, poza­bijo, da je tudi njihova naloga skrb za uresni-cevanje ustavne zaveze naše države do naših rojakov. Preskromna je tudi prisotnost teh vsebin v naših osrednjih medijih. Tu se si res želim, da bi se zadeve premaknile na bolje. Pa tudi znotraj šolstva bi morala biti temu posvecena vecja pozornost, kot sedaj, ko se 
o Slovencih zunaj meja komajda kaj sprego­vori. Tako ni nic cudnega, da naši mladi hodi­jo na smucanje v Nassfeld ali Monte Lussari in ne v Mokrine in na Svete Višarje. Treba je narediti vse, da bodo vedeli, da zunaj naše domovine še vedno živi pol milijona Sloven-cev, ki niso ostanek neke preteklosti, temvec so še danes aktivni in se trudijo živeti in oh-ranjati slovenstvo. Možnosti je veliko. Veliko srednjih šol na primer za svoje dijake orga­nizira ekskurzije po Evropi. Zakaj se ne bi na poti ustavili pri zamejcih in obiskali katerega od slovenskih društev, ki delujejo v razlicnih evropskih državah … 
... Pri.delu. na. Uradu.seveda. ne. boš.sama:. kdo.te.bo.spremljal,.kako.si.sestavila.svojo. delovno.ekipo? 
Ja, res bi bilo težko, ce bi bila za vse sama. K sreci temu ni tako. Urad sicer ni velik, saj je tam redno zaposlenih le enajst ljudi, ki se po svojih moceh trudijo za Slovence zunaj meja Slovenije, kar je prišlo do izraza še posebej v teh dneh, ko se cel svet sooca s krizo, ki jo je povzrocil koronavirus. Tako so sodelavci v tem casu v stalnem stiku z zamejci ter s slovenski-mi društvi po svetu. 
Poleg tega sem v svojo ožjo ekipo povabila dr. Dejana Valentincica, ki je kot državni se­kretar moja desna roka. Vesela sem bila, da je sprejel moje povabilo, saj zelo dobro pozna to problematiko in se z njo ukvarja že dobr­šen del svoje poklicne poti. Ker se zavedam, kako slabo pravzaprav poznamo življenje in delo slovenskih narodnih skupnosti, pa tudi rojakov po svetu, se je tej ekipi v zacetku apri-la pridružila tudi piarovka. Njeno vlogo, ce odmislim tisti, tudi ne nezanemarljivi del, ki namenjen delu z novinarji, vidim predvsem v povezovanju tako društev kot posameznikov zunaj naših meja s Slovenijo. Njena naloga bo poiskati nacine, kako promovirati vse, kar de-late na razlicnih koncih sveta, tako v domovini kot širše, pokazati pestrost teh dejavnosti, pa tudi predstaviti življenje Slovencev izven meja maticni domovini. 
...Našo.dobo.mocno.zaznamuje.prisotnost. novih.tehnologij,.ki.nam.omogoca.komuni­ciranje.v.živo.z.vsemi.konci.sveta..Kako.si.v. današnjem.casu.zamišljaš.povezovanje.Slo­vencev.po.svetu,.z.maticno.domovino.in.tudi. medsebojno.med.njimi?. 
Kot si že sama nakazala – sodobna tehnologija nam omogoca, da smo lahko vsak hip pove­zani s komerkoli, ne glede na katerem koncu sveta se nahaja. Prednost, ki jo imamo, ve­lja vsekakor dobro izkoristiti za povezovanje vseh Slovencev po svetu z domovino in med seboj. Samo pomislimo, vcasih, ko ni bilo še interneta in whatsappa, viber-a, skypa, zoo-ma …, telefonski klic v tujino pa je bil izredno drag, se je bilo treba usesti za mizo, napisati pismo, ga poslati, pocakati, da ga je naslov­nik prejel. Potem je tudi ta potreboval nekaj casa za odgovor in tako so lahko minili mese­ci ali celo leta, preden se je kaj premaknilo. Spomnim se, kako je gospod Zorko Simcic v svoji zadnji knjigi Dohojene stopinje, pisal, da je trajalo nekaj let, da je lahko vzpostavil stik s Stankom Majcnom. Pri cemer seveda ni bila toliko težava v tehniki, kot v totalitarni državi. Skratka, danes teh ovir ni vec, pomembno pa je, da te povezave, ki jih sodobna tehnologija omogoca, tudi vzpostavimo, nato pa vzdržu­jemo in osmišljamo. Deljenje izkušenj pri delu za ohranjanje slovenstva, ki je v današnjem spremenjenem nacinu življenja še toliko bolj postavljeno pred izzivi, ter s tem povezanih skrbi, je zagotovo ena takih stvari. 
...Slovenci.zunaj.domovine.menimo,.da.je. povezanost. s. Slovenijo. nujna. za. nadaljnje. življenje. naših. skupnosti,. potrebujemo. stik. in.tudi.pomoc.matice..Kakšna.nova.sredstva. (in.tu.ne.mislimo.na.denarna.sredstva).lahko. Slovenija.nudi.Slovencem.po.svetu? 

Vesela sem, da tudi Slovenci zunaj domovine prepoznavate to nujnost povezovanja z ma-tico pri ohranjanju vaših skupnosti pa tudi nadaljnjem razvoju teh. Slovenija, tudi prek urada, je in mora biti opora vsem vam pri va­ših prizadevanjih za krepitev narodne zavesti. To je pomembno, da to obcutite in da je to naše sporocilo vam dovolj jasno in nedvou­mno. Pomembno je tudi imeti reden dialog z vami, zato da skupaj išcemo primerne oblike te pomoci Slovenije vam. Sami verjetno veliko bolje veste ali vidite, kako in na kakšen nacin bi lahko maticna domovina podprla vaša pri­zadevanja. Tu bi moral imeti pomembn(ejš)o vlogo tudi Svet Vlade za Slovence po svetu. 
...V.predstavitvenem.pogovoru.pred.komi­sijo. Državnega. zbora. si. izpostavila. pomen. jezika.kot.glavnega.dejavnika.za.slovensko. zavest.. Slovenšcina. je. eden. težjih. izzivov,. s. katerimi. se. v. naši. skupnosti. v. Argentini. soocamo.. Ceprav. z. veseljem. opažamo,. da. v.skupnosti.najdemo.že.clane.cetrte.gene­racije.v.Argentini.rojenih.Slovencev,.ki.lepo. govorijo.slovensko,.se.istocasno.zavedamo,. da.so.to.prej.izjeme.kot.pravilo.in.da.števi­lo.in.kvaliteta.slovensko.govorecih.upada­ta..Prav.na.tem.podrocju.seveda.Slovenija. že. dolgo. let. pomaga:. podpora. sobotnim. šolam,.izpopoljnjevanje.za.ucitelje.sloven­šcine,. lektorati. na. argentinskih. univerzah.. Kako.se.ta.pomoc.v.bodoce.lahko.okrepi,.da. bo.bolj.ucinkovita? 
Vsi, ki v Sloveniji nekoliko bolje poznajo slo­vensko skupnost v Argentini, vedno takoj omenijo presenetljivo dejstvo, da še tretja in cetrta generacija še lepo govori slovensko, se pa vsi zavedamo, da bo težko ohranjati nivo znanja slovenšcine, kot so ga imele povojne generacije. To je seveda razumljivo, glede na oddaljenost od maticne domovine, ki ni le ze­mljepisna, temvec je tudi generacijska. Bolj zaskrbljujoce je upadanje slovenšcine kot vsa­kodnevnega pogovornega jezika v zamejskih skupnostih, ki skupaj z maticno domovino sestavljajo enoten narodni in kulturni prostor. Jezik je pac kljucni dejavnik identitete. To je jedro, na katerem moramo graditi, vendar pa ne sme biti zaprto, izkljucujoce, edino, ampak se mora organsko povezovati z drugacnimi manifestacijami slovenstva, ki se opirajo na folkloro, glasbo, družinska debla, kulinariko, navade, spomin idr. Zato se mi zdi prav poseb-no poslanstvo Urada, da ucenje in poucevanje slovenskega jezika – kolikor more – spodbu­ja in podpira. Pri tem mislim na spodbujanje (medgeneracijskega) prenosa slovenšcine v družinah, na podporo delovanja vseh oblik ucenja in poucevanja slovenšcine v formalni in neformalni obliki, podporo profesionalnim in prostovoljnim uciteljem, podporo pri gra­divih in nacrtovanju kurikulov, na možnost in podporo ucenja in rabe jezika v Sloveniji, možnost izmenjav uciteljev in mladih itd. 
...Ob.casu.osamosvojitve.Republike.Slove­nije.so.se.razne.slovenske.skupnosti.in.tudi. posamezniki. po. svetu. mocno. angažirali. za. informiranje.o.dogajanju.v.domovini.in.tudi. za.to,.da.so.države,.v.katerih.Slovenci.živimo,. karseda.hitro.priznale.novo.samostojno.dr­žavo..Kako.pa.lahko.Slovenci.po.svetu.danes. sodelujemo.s.Slovenijo.in.ji.pomagamo? 
Tu vam lahko kar takoj, s konkretnim prime-rom, pokažem, kako zelo Slovenci še vedno ostajajo povezani z domovino ter kako z njo cutijo, še posebej, ko je v težavah. Le nekaj dni po nastopu svojega mandata smo na ura­du na Slovence po vsem svetu naslovili pro-šnjo za pomoc domovini ob njenem sooca­nju s koronavirusom. V pozivu smo zapisali, da se priporocamo tako za njihovo strokovno znanje s katerega od podrocij, ki so zaradi pandemije prizadeta (zdravstvo, gospodar­stvo, sociala) kot morebitno pomoc pri na­kupu potrebne zašcitne opreme. Odziv je bil izjemen. E-pošta je prihajala z vseh koncev sveta. Od Avstralije, Singapurja, Japonske, iz prakticno vseh evropskih držav, držav na Balkanu, iz Amerike, Argentine, Brazilije, Ka­nade. Ko sem z veliko hvaležnostjo prebirala njihove odgovore, sem se ponovno zavedla, kolikšno bogastvo ima Slovenija v svojih roja­kih po svetu, obenem pa smo zopet dokazali, da znamo stopiti skupaj, ko je treba, ceprav smo razsejani po vseh koncih sveta. 
Ampak ob tem se zavedam, da je bila to ad hoc akcija, ce lahko tako recem, potrebno pa je poiskati sistemsko rešitev tega povezovanja in sodelovanja. Brez tega se prehitro zgodi, da gre vse delo in ves trud bolj ali manj v prazno. Delati je torej treba na sistemskem povezo­vanju. Ce bodo Slovenci po svetu videli, da je njihova pomoc opažena in tudi dobrodošla, da je sistemsko urejena, bodo zagotovo lažje sodelovali. Ce morda navedem primer: mno­gi Slovenci so se v svetu uveljavili na razlicnih podrocjih. Marsikdo je to znanje pripravljen deliti tudi med rojaki v domovini, toda pogos-to naletijo na zaprta vrata naših znanstvenih ustanov ali pa je to sodelovanje oteženo s to-likimi birokratskimi ovirami, da na koncu pac dvignejo roke. Se pravi, da je treba stvari ure­diti tako, da bo samoumevno, da pride nekdo iz sveta k nam npr. kot gostujoci profesor. 
...Pojem.“Slovenci.po.svetu”.vkljucuje.zelo. razlicne. realnosti:. to. so. skupnosti,. kot. je. naša,.ki.že.desetletja.živijo.v.drugih.državah,. kjer.imamo.tudi.lastno.življenje.in.kjer.se.slo­venstvo.predaja.skozi.generacije..So.pa.tudi. mlade.skupnosti,.ki.so.nastale.ko.so.Slovenci. odhajali. v. službe. po. Evropi,. najnovejše. pa. tudi.te,.ki.jih.ustanavljajo.mladi.Slovenci,.ki. odhajajo.na.študij.in.delo..Kako.lahko.Urad. skrbi.za.vse?.Ali.katerim.med.njimi.daje.po­sebno.prednost? 
V zadnjih dveh desetletjih je Slovenijo zapus­tilo ogromno mladih, še posebej v casu go-spodarske krize. Marsikdo se ni vec vrnil, tem­vec si je tam nekje zunaj uredil svoje življenje, našel ljubezen svojega življenja in si ustvaril družino. Veliko jih odhaja tudi na delo v raz­licne evropske institucije. Seveda traja nekaj casa, da se tega kot država tudi zaveš in da zacneš razmišljati, kako sedaj te »novodob­ne« slovenske izseljence povezati. Razveselji­vo je, da so se ponekod že sami zaceli povezo­vati v slovenska društva, iniciative ali kakšne druge, manj formalne oblike, potrebno pa je to še spodbujati in podpirati ter skupaj z nji-mi iskati oblike podpore, ki bi prinesla najvec dobrih rezultatov. 
Naloga Slovenije ob tem je tudi, da spodbuja povratništvo, da ustvarja cim boljše razmere v maticni domovini, da se bodo mladi lahko odlocili za ponovno vrnitev. Pred seboj mo-ramo imeti, da ljudje ne odhajajo iz ugodnih politicnih, gospodarskih in socialnih okolij, zato moramo premisliti, kaj v naši držav lah­ko uredimo tako, da bi se ljudje pocutili cim bolje in ne bi odhajali za boljšimi možnostmi. Narediti pa bi morali tudi vse, kar se le da, da bi mladi, ki sedaj zapušcajo Slovenijo, v svet odhajali z vec domovinske zavesti. Tu ima za­gotovo, poleg družine, pomembno vlogo šola. Ce je v posamezniku prisotna zavest o pripa­dnosti slovenskemu narodu, bo tudi njegova povezanost in navezanost na domovino veliko bolj samoumevna. 
... Nekatere. države. nudijo. parlamentarna. mesta. državljanom,. ki. živijo. izven. maticne. domovine..Slovencev.je.v.tujini.zelo.veliko,.a. do.sedaj.niso.dobili.mesta.v.Državnem.zbo­ru..Imate.kakšen.projekt,.da.bi.do.tega.prišli? 
Sama idejo o predstavniku Slovencev izven meja Slovenije v našem Državnem zboru ab-solutno podpiram, zavedam pa se, da je za tako spremembo potrebna ustavna vecina, prav tako pa je tudi kar nekaj odprtih vpra­šanj, kako urediti to zastopstvo, glede na to, da so Slovenci razpršeni po vsem svetu. Upo­števajoc to in skrajšani mandat, ki ga imamo, bo ta projekt verjetno moral še malo pocakati. 
...Koncno.se.pa.ne.moremo.izogniti.virusu,. ki.nam.je.zadnje.mesece.pokazal.najbolj.kru­to.stran.globalnosti.in.je.preplavil.naša.življe­nja,.oziroma.jih.skoraj.ustavil..Kako.se.s.tem. sooca. Slovenija,. kako. lahko. tudi. v. tej. krizi. stopimo.skupaj.in.si.pomagamo? 
Mislim, da smo po nastopu vlade Janeza Janše vsi malo lažje zadihali, saj je takoj po nastopu zacela sprejemati nujne ukrepe za zajezitev in obvladovanje pandemije v Slove­niji. Predhodna vlada se v nakazanih kriznih razmerah ni znašla. Skoraj groteskno je sedaj gledati posnetek nastopa Marjana Šarca na Odmevih 8. marca, ko se je demonstrativ-no rokoval z voditeljico ceš, to ni nic takega. Slovenija se sedaj dobro sooca s pandemijo. Ljudje se res držijo omejitev, ostajajo doma in skrbijo za ustrezno zašcito. To se pozna tudi pri obvladovanju števila okuženih, kar nas navdaja z upanjem, da jo bomo dobro odnesli. Še posebej, ce pomislimo na hudo preizkušnjo, ki jo doživlja Italija, naša ne­posredna soseda. Veliko delo opravlja zdra­vstveno osebje, pa tudi tisti, ki skrbijo za sta­rostnike v domovih za starejše. Vsak, ki sedaj vztraja tam, si zasluži našo pohvalo. Zdi se mi, da se je v teh trenutkih tudi pokazalo, da smo še vedno drug drugemu pripravljeni po­magati. Tako ni redko najti napisa v kakšnih stanovanjskih blokih, kjer sosedje ponujajo pomoc pri nakupih starejšim ali bolnim. Med nami je zaokrožil tudi marsikakšen vic na to temo, kar kaže na to, da znamo kljub težkim casom ohranjati smisel za humor. 
... Pa. zakljuciva. najin. virtualni. pogovor. s. tem. tvojim. optimisticnim. pogledom,.ki. ga. danes.še.posebno.potrebujemo..Iz.Argenti­ne.ti.cestitamo.za.imenovanje.in.želimo.tebi. in. vsej. ekipi. na. uradu. uspešno. delovanje.. Pri.tem.pa.seveda.tudi.upamo,.da.bomo.še. vnaprej.aktivno.sodelovali.z.vami,..za.zdaj. verjetno.nekaj.casa.le.na.daljavo,.ko.bo.to. spet.mogoce.pa.tudi.v.Sloveniji.ali.pa.tu.pri. nas.v.Argentini.. 
Hvala.za.pogovor,.Helena! 
Mariana.Poznic 



V OBJEMU DVEH KULTUR | Turneja folklorne skupine Maribor po Sloveniji 
8. februar – dan slovenske kulture, kot nalašc izbrani datum za zacetek turneje po Sloveni­ji. 13 nasmejanih, veselih obrazov, se je po­dalo na letališce v Ezeizo in nestrpno cakalo na odhod. 
Naslednji dan smo stopili na slovenska tla: utrujeni od poti, a navdušeni nad vsem, kar nas je cakalo. Imeli smo lepo stanovanje v Lju­bljani, v Bežigradu, prav blizu centra. 
V ponedeljek, 10. februarja, smo najeli dvo­rano v bližini, kjer bi lahko imeli še zadnjo vajo pred nastopi. Naslednji dan smo se najprej predstavili ministru za Slovence po svetu, g. Petru Cesniku, dr. Zvonetu Žigonu in Suzani Martinez, ter se jim osebno zahvalili za podpo­ro ob priliki našega gostovanja, saj naša pot ne bi bila izvedljiva brez njihove pomoci. Minister je bil silno prijazen in nas je vse povabil na ko-silo v znamenito gostilno sredi Ljubljane. Sledil je obisk ljubljanskega gradu. Tukaj se moramo še posebno zahvaliti g. Stanetu, ki nas je ves cas spremljal, nas vodil po skritih kotickih gra­du, nam pokazal film o nastanku in nas tudi bogato pogostil skupaj s soprogo Darjo. Še isti dan popoldne smo nekateri clani in voditeljica skupine, ga. Ani Senovršnik šli na intervju ra­dia Univox v Kocevju, skupaj s predsednikom društva Prifarski Muzikanti, Mitjo Ferencom. Pogovor je potekal sprošceno in veselo. 
V sredo, 12. februarja, smo se podali na Go-renjsko. Najprej smo obiskali Brezje, kjer smo se zahvalili Mariji Pomagaj, da nas je srecno pripeljala cez ocean ter se ji priporocili za vnaprej. Tudi Kranj smo obiskali. Ker smo bili na Gorenjskem nismo mogli, da ne bi obiskali naših prijateljev v Begunjah, družino Avsenik. Najmlajši sin slavnega Slavka, Gregor, nas je prisrcno sprejel in z nami poklepetal. Ker je bila že poldne ura, smo ostali tam na kosilu, v njihovi gostilni “Pri Jožovcu”. Sledil je ogled Bleda (pa tudi na “kremšnite” smo šli, v gostil-no Park), Radovljice (kjer smo šli v prodajal-no Gorenjke in se malo posladkali). V cetrtek smo šli že navsezgodaj na Štajersko. Najprej smo se ustavili na Trojanah, se najedli krofov in se peljali naprej do Logarske doline. Cudo­vit razgled se nam je odprl, ko smo stopili iz minibusa, ki nas je peljal po Sloveniji. Malo snega je bilo, a zadosti, da smo se prvic kepali. Najbolj korajžni so stopili do slapa Rinka. Naj povem, da je bilo zelo, zelo mrzlo in vetrovno, ceprav je bil soncen dan. 



V petek nas je dolgoletni prijatelj Miloš po­vabil na kosilo v Novo Mesto in od tam smo šli direktno v Sticno kjer smo imeli prvi nastop. Pod geslom “Srecanje generacij in kultur” smo se predstavili v kulturnem domu skupaj s tamkajšnjo otroško folklorno skupino ter z oktetom fantov KD Sticna. Predstavili smo ko­roške in splet gorenjskih plesov pa tudi nekaj argentinskih, ki nas jih je naucil priznani pro-fesor argentinske folklore, ki se predstavlja po celem svetu. Želi smo navdušenje iz strani obcinstva. Med publiko so bili tudi naši argen­tinsko-slovenski prijatelji, ki sedaj živijo v Slo­veniji. Veseli smo bili tega srecanja. 
Sobota, 15. februarja. Športni center Rib-nica. To je pa bilo poglavje zase. V življenju nimaš veliko možnosti, da se predstaviš s tako kvalitetno in prepoznavno skupino kot so Prifarski Muzikanti. Cutili smo, kot da se že celo življenje poznamo. Prijazni, skrom­ni, gostoljubni, profesionalni …. Najprej smo imeli tonsko vajo, saj so nas oni spremljali z instrumenti pri gorenjskih plesih. Trema je bila, a ko so se prižgale luci in smo videli, da je bilo v dvorani nad 600 obiskovalcev in so Pri­farci že s prvo pesmijo “vžgali”, smo se pocasi sprostili. Tudi eno njihovo smo zaplesali: “Na oknu deva je slonela”, seveda ob spremljavi vseh clanov. Na koncu, smo pa vsi: oni, mi in vsa dvorana zapeli skupaj tisto lepo “Nocoj, pa oh nocoj”. Sledilo je slikanje, kramljanje s prijatelji, skupno druženje in vecerja z našimi Prifarci. Nepozabno je bilo! 
Naša voditeljica ima sorodnike v Jurovskem dolu. Tja smo se podali naslednji dan, h gospe Marinki in njeni družini, ki je nekako posta-la tudi naša družina. Bogato so nas pogosti­li, prisrcno, toplo sprejeli in smo se pocutili kot doma. Popoldne je bil pa nastop skupaj s folklorno skupino Jurovcan v njihovem kul­turnem društvu. Sprošceno in prisrcno je bilo. Pa še pogostili so nas po nastopu. Nato smo šli nazaj h gospe Marinki, kjer smo se zadržali pozno v noc, peli, plesali, dobro jedli in se luštno imeli. Kar tam smo prespali, saj smo se naslednji dan podali na izlet v Graz, v drugo najvecje mesto v Avstriji. Krasno, ureje-no mesto, kjer smo si ogledali sloveci stolp z uro, zvonik, deželno hišo, topniški branik in se vzpeli na grajski hrib Schlossberg. A pred tem smo naredili še “Pot med krošnjami”. Verje­tno se sprašujete, kaj je to, kajne? Pot med krošnjami leži v osrcju mogocnih pohorskih gozdov, na vrhu Rogle na nadmorski višini 1517 metrov. Pot pokaže, zakaj je pohorska narava edinstvena. Dih nam je vzel pogled s 37 metrov visokega stolpa, zahvaljujoc kate­remu smo lahko uzrli velicastna drevesa, stara na ducate ali celo vec kot sto let, takorekoc na dosegu roke. Res nekaj posebnega. Vam jo priporocamo. Pot je bila odprta jeseni lanske­ga leta in je res edinstvena. 
Torek, 18. februarja, je bil spet prekrasen dan. Tokrat smo šli na sv. Višarje. Povzpeli smo se z gondolo do vrha. Tam pa je bilo sne­ga na pretek, in ravno zato smo se kar precej casa kepali in se eden drugemu smejali. Kot se spodobi smo obiskali cerkev, “pocukali” Mari­jo za rokav, se okrepcali s kuhanim vinom in prigrizkom in nato spet dol z gondolo. Pot nas je peljala do Planice, kjer so smucarji vadili in je bilo lepo videti, kako s smucmi letijo po zraku. Kranjska gora je bila naslednja postaja. Prekrasen kraj, poln gostinskih ponudb, prava turisticna tocka. Ker smo pa bili blizu Beljaka ali Villacha po nemško, smo šli pogledati še to luštno mestece ob Dravi. 
Ker nam je všec pivo in ker imamo v Žalcu prijatelja Roberta, nas je povabil, da so nam pokazali slavno fontano, ceprav ni obratovala (to je samo med 1. aprilom in 1. novembrom). Tam nam je njegov znanec in administrator fontane piv “Zeleno zlato” povedal zanimivo­sti, kako delujejo te “pipe” že od 2014 dalje: poleti imajo toliko obiskovalcev, da je kar tež­ko priti zraven, kupiti kozarcek in pokusiti 5 razlicnih vrst piva. Tudi v spodnji del so nas spustili, cutili smo, kot da gremo v podmor­nico. To je bila izjema, saj ne dovolijo vstopa vsakomur, ki bi to želel. Robert nas je potem peljal do Ekomuzeja hmeljarstva in pivo­varstva Slovenije. Tam smo si ogledali kratek film in spoznali zgodbo Simona Kukca, oceta laškega piva. Zvedeli smo, da je Slovenija peta najvecja proizvajalka hmelja na svetu. Poucno in zanimivo. Za slovo so nas pogostili s pivom. Zvecer smo pa imeli nastop v Hmeljarskem domu v Petrovcah, pod geslom “Iz Slovenije do Argentine in nazaj do domovine”. Skupaj s folklorno skupino Kobula, folklorno skupino Senovo, moškim pevskim zborom Petrovce in pevkami Pušljec iz Zgornje Savinjske doline, smo se predstavili pred polno dvorano. Tudi intervjujali so nas iz televizije Maribor in ca-sopisa Vecer. Lepo srecanje, ki ga ne bomo pozabili. 


V cetrtek, 20. februarja, smo šli na izlet na Primorsko. Najprej smo se ustavili v Kopru, šli do Pirana, tam si ogledali Tartinijev trg in znamenito cerkev ter se sprehajali po skritih ulicah. Šli smo še do Portoroža, slovenskega Monaka, kjer je bilo tudi lepo. Naslednji dan smo pa imeli zadnji nastop: v Veržeju, v Prleki­ji, v kulturni dvorani Janeza Ferenca. Tam smo nastopilli skupaj s folklorno skupino Lešcecek in moško vokalno skupino KD Slavko Osterc. Ob polni dvorani smo zaplesali kar smo tukaj vadili in bili pogošceni v bližnji gostilni kjer smo se zadržali pozno v noc. Cuden obcutek, ko veš, da je zadnji nastop: malo žalosti, ker je konec, obenem pa veselje in ponos, ker smo povsod bili prekrasno sprejeti in ker smo po­nosno predstavili to, kar smo se naucili. 
Na pustno soboto smo šli na Ptuj, na kuren­tovanje, zvecer na veselico v Litijo z našimi prijatelji Cuki, ki so nas že z odra pozdravili in nam posvetili nekaj pesmi; na pustno nedeljo pa v Cerknico, kjer je bila cudovita povorka: videli smo kurente, laufarje, butalce, carovni-co Urško, godalne orkestre, itd. Kot zakljucek pa na veselico kjer so igrali Modrijani, ki so nas tudi še posebej pozdravili. 
Pri vseh predstavitvah smo imeli tudi vezni tekst kjer smo povedali ne samo zgodovino naše skupine, temvec tudi to, da smo ka­kor lastovke “… ceprav se lastovke selijo jih veže nevidna nit, ki se ne pretrga: kultura, kamorkoli bodo odšle bodo s seboj prinesle tudi slovenstvo”. Poudarili smo, da cutimo, da imamo dve pripadnosti saj smo se rodili na argentinskih tleh, a se po naših žilah pre­taka slovenska kri in ravno zato spoštujemo in ljubimo to, kar nam je bilo dano: narodno zavest in dedišcino dveh svetov. Zato smo si izbrali geslo “v objemu dveh kultur”. (Lahko si ogledate slike turneje na naši facebook strani “Folklorna skupina Maribor”). 
Še vedno smo polni obcutkov, nepozabnih doživetij, hvaležni vsem, ki so nas tako lepo in toplo sprejeli, hvaležni Bogu, da nam je naklonil cudovito vreme skozi ves cas naše turneje. Clani folklorne skupine Maribor smo ponosni na to kar smo dosegli, na naše kore-nine in bomo z veseljem nadaljevali pot, ki smo si jo zacrtali. 
Hvala Slovenija za vse, morda pa še kdaj nas­videnje! 
Folklorna.skupina.Maribor 
ODBOR LITERARNE NAGRADE VSTAJENJE 
Ul. Donizetti 3, 34133 Trst – tel. +39 040 370846 

57..literarna.nagrada.Vstajenje.za.leto.2019 
Komisija literarne nagrade Vstajenje v sestavi prof. Robert Petaros, prof. Neva Zaghet, prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar in urednik Marij Maver je v velikem tednu odlocila, da letošnjo nagrado Vstajenje prejme: 

Tone Mizerit za življenjsko delo. 
Tone Mizerit se je rodil v Št. Rupertu na Dolenj­skem leta 1944, oceta Martina je spoznal komaj deset let kasneje, ko se je mama z otroki iz Slo­venije preselila k možu v Buenos Aires. 
V novi domovini je študiral casnikarstvo, bil dve leti casnikar v argentinskih medijih ter eden pomembnejših akterjev kulturnih sredin Sloven-cev v Buenos Airesu. Nagrado prejme za svoje kulturno delovanje med slovensko skupnostjo v Argentini. Od leta 2005 je glavni urednik Med-dobja, osrednje kulturno-literarne revije v iz­seljeništvu, ki jo od leta 1954 izdaja Slovenska kulturna akcija. Uredil je lanskoletno številko zbornika, ki je jubilejna, izšla je namrec kot dves­tota publikacija omenjene Slovenske kulturne akcije, obeležuje pa tudi njeno 65-letnico. 
V Meddobju so se od zacetka do današnjih dni zvrstili odlicni eseji in razprave, dramatika, po­ezija in proza, prevodi, likovni dodatki, knjižne ocene, porocila in kakovostni prispevki o družbi in temeljnjih vprašanjih cloveka. 
Tone Mizerit je vse svoje življenje posvetil slo­venski skupnosti v Argentini. Po ocetovi strani njegov rod izhaja iz Števerjana, njegov stric Ed­vard je bil kot profesor, ravnatelj in nadzornik med graditelji slovenskega povojnega šolstva na Tržaškem. Nagrada Vstajenje se tako po ne­kajletnem premoru vraca v zdomstvo in opozar­ja na sredine, ki svoje delovanje gradijo na treh temeljnih vrednotah slovenstva, kršcanstva in demokracije. 
TRST, 8. APRILA 2020 

Denar za nagrado je prispevala ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA z Opcin. 


IN MEMORIAM  |  arh. Jure Vombergar 
Rojen je bil 21. aprila 1940 v Ljubljani, ocetu Jožetu in mami Marjani Benkovic. 
Njegovo otroštvo je zaznamovala vojna. Oce Joža, znani dramatik in javni delavec je kot ka­tolik in protikomunist moral ob koncu vojne zapustiti domovino. Mama Marjana je s tremi majhnimi otroki oceta pospremila peš do Ce-lovške ceste, nato pa se je odpeljal s kolesom. V nekaj tednih naj bi se vrnil. To je bil eden Juretovih prvih spominov. Oceta je ponovno videl skoraj 10 let zatem, že v Argentini. 
Življenje v povojni Sloveniji ni bilo lahko za mamo in otroke. “Zelo dobro imam v spomi-nu dobo po vojni. V bližini, kjer smo stanovali, je bila meja in t. im. blok, vse okrog pa pol-no podzemskih bunkerjev. V bližnji šoli je bilo skladišce orožja, municije, bomb in granat, do katerih smo otroci imeli dostop (!). To so bile igrace nas, povojnih otrok, bunkerji pa igralni prostori in skrivališca. Vsak dan so bile po Slo­veniji nesrece zaradi eksplozij. Mnogi otroci so bili ubiti ali pa postali invalidi.” 
Mama Marjana je morala skrbeti za preži­vetje družine, zato so bili otroci prepušceni sami sebi. Hodili so v “Dom igre in dela”, iz katerega se je Jure spominjal predvsem tega, kako so bile vse dejavnosti usmerjene v prev­zgojo otrok. Rad je bral, šahiral, risal in pisal, pel v zborih in se zanimal za nešteto stvari. 
Po koncani osnovni šoli se je vpisal na kla-sicno gimnazijo v Ljubljani. Ves ta cas si je pa tudi redno dopisoval z ocetom, ceprav pod spremenjenimi imeni, zaradi varnosti. 
Spominjal se je tudi dobrih sosedov, od ka­terih se je družina l. 1954 poslovila s solzami v oceh. “Imeli smo sreco, da smo naleteli na mnoge dobre ljudi, ki so nam pomagali”. 


Težko pricakovani prihod v Argentino in po­novna združitev družine je bil lepo doživetje, a istocasno tudi soocanje z novimi težavami v novem svetu. Jure se je takoj vkljucil v sloven-ske mladinske in kulturne organizacije, novi priseljenci so v skupnost prinesli novo sloven-sko zavednost in zagon. 
V novem svetu je bilo treba takoj v službo: prvo delo je dobil v mizarski delavnici za stil-no pohištvo. Zvecer se je pa takoj zacel uciti španšcine, kar mu je omogocilo, da je z veli­kim naporom pri 18 letih z odliko zakljucil sre­dnjo šolo in se vpisal na univerzo UBA, kjer je diplomiral kot arhitekt in nekaj let pouceval. 
Zanimal se je tudi za razne veje umetnosti: rezbarjenje in kiparstvo, slikarstvo. Pri gle­dališki dejavnosti, ki mu je bila takorekoc v genih, je sodeloval kot igralec, scenograf in tudi režiser. 
Kot poklicni arhitekt je aktivno delal: nacr­toval je družinske hiše, stanovanjske bloke, tovarne, delavnice, pisarne, cerkve in kapele, šole in telovadnice. Kljub intenzivnemu po­klicnemu delu mu je pa skupnost vedno os­tala pomembna in ji je zato posvetil izjemno veliko casa in energije. 
Kot arhitekt je opremil številne skupne objekte in v njih pustil svojo umetniško sled. V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je oblikoval spominsko steno, tabernakelj, oltar, ambon, krstilnik in vitraže. Lastnorocno je iz­delal okvir podobe Marije Pomagaj. Njegovi deli sta tudi stena grbov ter mozaik svetih Ci-rila in Metoda ob vhodu v Slovensko hišo (po sliki z dovoljenjem Staneta Kregarja). Opremil je tudi notranjost cerkve Marije Kraljice v Slo­venski vasi: steno za oltarjem, oltar, vitraže, skupaj z arh. Marijanom Eiletzom je nacrto-val in vodil gradnjo tamkajšnje župnijske šole, misijonskega zavoda, Doma sv. Vincencija in Hladnikovega doma.  
Sodeloval je pri številnih slovenskih društvih. V obdobjih 1981-1985 ter 1989-1991 je sprejel odgovorno mesto predsednika Zedi­njene Slovenije. To so bila aktivna in nemirna leta, tik pred osamosvojitvijo Republike Slo­venije. Kot predsednik naše krovne organi­zacije je sprejel dr. Alojzija Šuštarja, prvega slovenskega škofa, ki je obiskal našo skupnost 
l. 1982 in s tem postavil mejnik v naših odno­sih z domovino. V društvu je bil vec let tudi kulturni referent in podpredsednik ter clan nadzornega odbora. 
Sodeloval je kot odbornik pri Slovenski Kulturni Akciji (SKA), za katero je tudi likov-no opremil vrsto knjig. V umetniški šoli SKA je izpopolnil svoje talente in se kot umetnik posvetil kiparskemu delu v železobetonu in izdelavi vitraž iz akrila. 
Bil je navdušen pevec in v mladih letih tudi clan Slovenskega pevskega zbora Gallus. 
Bil je aktiven clan Slomškovega doma, ne­kaj let tudi odbornik in pa predsednik odbora staršev Slomškove šole. 
Ljubezen do življenja v naravi je izkazal tudi s sodelovanjem v odboru pocitniškega doma dr. Rudolfa Hanželica in letovišca KZ Sloge. 
Po osamosvojitvi Republike Slovenije se je vkljucil v argentinsko vejo stranke SLS in bil njen dolgoletni podnacelnik. 
Prav poseben talent je tudi imel za stik z mladimi, znal jim je priti do srca. Bil je znan kot duhovit predavatelj in zato so ga (tudi) mladi veckrat povabili, da jim je govoril. To ljubezen do mladine je izražal tudi tako, da je na Slovenskem srednješolskem tecaju ravn. Marka Bajuka pouceval zgodovino. 

Jure je bil eden najboljših poznavalcev naše skupnosti. Vec let je preuceval in urejal arhiv društva Zedinjena Slovenija, v katerem so shranjeni dragoceni podatki o zgodbi naše emigracije. 
Uredil in zbral je knjigo “Letopis 1945-1995” 
o delu slovenskih duhovnikov v Argentini, ki je izšla pri založbi Družina. Uredil je tudi zbornik “50 let delovanja slovenskih lazaristov v Slo­venski vasi v Lanusu”. 
Imel je prav posebno zanimanje za iskanje raznoraznih statisticnih podatkov, o katerih je pisal zanimive razprave, s podatki o sloven-skih priimkih, o slovenskih družinah v Argenti­ni, o njihovem prihodu v novi svet, o rojstvih, porokah in smrtih v naši skupnosti, s prav za­nimivimi zakljucki. Zanimanje za genealogijo je tako prenesel iz družinskega kroga tudi na skupnost in posvetil ogromno casa raziskova­nju na tem podrocju. Veliko je ostalo neobjav­ljenega, veliko žal tudi neraziskanega. 
Bil je iskreno veren mož. Globoko ljubezen do Boga je pokazal v svojih umetniških delih, pa tudi v aktivnem delu v slovenski in argentinski skupnosti. Skupaj z ženo sta vec let bila vodi­telja družinskega verouka v bližnji argentinski fari. Sodeloval je pri verski reviji “Duhovno živ­ljenje” in bil vec let tudi njen urednik. 
Z ženo Meto Debeljak sta ustvarila številno družino. Njuni otroci: Andrejka, Marko, Ivan, Lucka, Mojca, Veronika, Pavlinka in Tomaž so tudi podedovali ljubezen do slovenstva in že od mladih let postali aktivni clani slovenske skup­nosti in jo obogatili s številnimi talenti, ki so jih podedovali od staršev. Zadnjih 25 let življenja pa mu je predvsem razveselilo kar 22 vnukov. 
Veliko premlademu je zdravje zacelo pešati. Pocasi a neusmiljeno je bolezen napredovala, da je zadnje case bil priklenjen na posteljo in dom. 
Umrl je 4. februarja 2020 v Buenos Airesu, v 
80. letu starosti. 
Odšel je dober clovek in ponosen Slovenec - naj mu sveti vecna luc! 
Mariana.Poznic 

SVET SREDI PANDEMIJE KORONAVIRUSA 


JEZIKOVNI OREŠCEK | Koronavirus 
Ce se zaradi omejenih družbenih stikov po-cutite kot na samotnem otoku, je to zagoto­vo povezano z glagolom izolirati. Kot beremo v Slovenskem etimološkem slovarju (2016), smo tega v slovenšcino prevzeli prek nem­škega isolieren in francoskega isoler iz itali­janskega glagola isolare, ki pomeni »osamiti, izolirati«, izpeljan pa je iz italijanske besede za otok (isola). 
Prvotni pomen je torej »narediti otok, postaviti na otok«. 
Podobno kot mornarji, ki so nekoc morali ob vracanju iz daljnih krajev na ladjah pred pristanišcem 40 dni cakati na izkrcanje, saj so v mestih želeli biti prepricani, da s seboj ne prinašajo nalezljivih bolezni, se spopada-mo s karanteno. Tako pravimo osamitvi zara­di suma okuženosti. 
V.središcu.pozornosti.–.virus. 
Tisti, ki v teh dneh vlada svetu, je ime dobil zaradi podobnosti kroni, kar nam je še pose-bej jasno, ce govorimo špansko. 
Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ra-movša ZRC SAZU so v obdobju povecanega zanimanja in zaradi številnih dvomov ob za­pisovanju, sklanjanju in izgovarjavi pripravili nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja v Jezikovni svetovalnici, na katera se opira-mo v nadaljevanju. 
V slovenšcini ime virusa – koronavirus – pravilno zapišemo skupaj in z malo zacetni-co. Podobno je z adenovirusom, enteroviru­som ali rotavirusom. 
Pojavil se je že v Slovarju novejšega besedja iz leta 2013, zatem pa še v drugi izdaji SSKJ (2014), kjer piše, da gre za samostalnik mo-škega spola, ki oznacuje virus iz družine z la-tinskim imenom Coronaviridae. 
Posamezne rodove v družini koronavirusov oznacujejo z alfa, beta, gama itd., tudi v tem primeru pa jih zapisujemo skupaj (na primer alfakoronavirus). 
Ne, ni popoln novinec, ta družina virusov z vec vrstami je sicer znana že iz šestdesetih let. 
Iz medijev se iz leta 2003 spomnimo pred­vsem sarsa, njegovo ime so izpeljali iz krati­ce SARS-CoV, ki oznacuje sindrom akutnega oteženega dihanja (v anglešcini Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus). 
Trenutno je na pohodu »nova« razlicica omenjenega, kar pri kratici oznacijo s števil­ko, od tod torej SARS-CoV-2. 
Kljub kratici pa v nestrokovni rabi velikokrat 
govorimo kar o novem.koronavirusu. 

Bolezen 
Zloglasni povzroca koronavirusno. bolezen. 2019 (v angl. coronavirus disease 2019), ki je najpogosteje zapisana kot covid-19 ali COVID-19. Kljub zapisu jo izgovarjamo kot » kôvid-devétnajst« oziroma » kôvid-de­vetnájst«. 
Pa ime te bolezni sklanjamo? 
Ce je še pred nekaj leti veljalo, da se prva se­stavina nesklanja,kadar sta sestavini povezani s sticnim vezajem, je danes, upoštevajoc rabo in priporocila jezikoslovcev, lahko drugace. 
Zato torej: 1.. covid-19,. 2.. covida-19,. 3.. covidu-19,.4..covid-19,.5..o.covidu-19,.6..s. covidom-19. 
Nemalokrat pa ime bolezni opazimo kar v imenovalniku, ce kot desni prilastek poja­snjuje oziroma ponovi tisto, kar je bilo po­vedano (Znaki nove koronavirusne bolezni covid-19 so povišana telesna temperatura, kašelj in težave pri dihanju.) 

»Ne.k(o)ronajte.ga,.ostanite.doma« 
Takole so se v Sloveniji v akciji ozavešcanja o zašcitnih ukrepih z besedami na letakih poigra­vali v oglasih digitalne agencije Iprom. Krónati ga je v pogovornem jeziku namrec izraz za po-cenjanje neumnosti ali lahkomiselnost. 
Da v koronakrizi ne bi postali koronabe­dak. . tudi te nove tvorjenke, ki preplavljajo medije in družbena omrežja, so del zgodbe, zapisujemo pa jih skupaj . pazite nase in na druge ter upoštevajte navodila o osamitvi in zašcitnih sredstvih. 
In ne nazadnje: v teh dneh si v Argentini tudi repelentov ni dobro nanašati le, kadar nas pici (slovenski izraz za samovoljno ravnanje, ravnanje po navdihu), da nas ne bi (dobese­dno) picili tisti komarji, ki prenašajo dengo. 
Virus.denga – poznamo vec tipov – povzro-ca istoimensko vrocinsko bolezen. V sloven-šcini dengo sklanjamo po prvi ženski skla­njatvi: 1. denga, 2. denge, 3. dengi, 4. dengo. 
5. o dengi 6. z dengo. 


Za.koronaradovedneže 
Imate ob aktualnem dogajanju še vec jezi­kovnih vprašanj? Spletni portal Fran, ki ga urejajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je 7. aprila objavil poseb-no stran, na kateri so zbrani najpomembnej­ši novi in že objavljeni slovarski sestavki ter nasveti iz svetovalnic, povezani z epidemijo bolezni covid-19 in novim koronavirusom. Našli boste tudi pregled zgodovine in etimo­logije besedja, povezanega z epidemijami, in pa izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narecij. 
Maja.Kracun 


OkrOgle OBLETNICE | Božji služabnik Danijel Halas (1908 - 1945) 
Pred 75 leti, 16. marca 1945 je bil mucen in umorjen slovenski prekmurski duhovnik Dani-jel Halas. Ko se je s kolesom v vecernih urah vracal iz Lendave, kjer je spovedoval šolske sestre, se je na poti proti domaci župnijii us-tavil še na Hotizi pri tamkajšnem župniku. Na križišcu z glavne ceste proti Polani so ga zgra­bili štirje možje, dva sta pa stopila iz grmov­ja. Med surovim pretepanjem so ga odvlekli do Mure, ga tam na bregu ustrelili v glavo in truplo vrgli v reko. 
Halasov.življenjepis 
Božji služabnik Danijel Halas se je rodil 24. ju­nija 1908, kršcen pa je bil dan po rojstvu, 25. junija 1908 v crenšovski župnijski cerkvi Po-višanja sv. Križa. Po osnovni šoli v domacem kraju je gimnazijo najprej obiskoval v Murski Soboti, nato pa v Ljubljani, kjer je tudi ma-turiral. Vstopil je v mariborsko bogoslovje in leta 1933 ga je škof Jožef Tomažic (1876-1949) posvetil v duhovnika. Novo mašo je 16. julija 1933 daroval v domaci župnijski cerkvi. Za pri­digarja si je izbral upokojenega župnika Jožefa Klekla st. (1874-1948), urednika in izdajatelja katoliškega verskega tiska, narodnega budite­lja in duhovnega voditelja prekmurskih Slo­vencev, ki je živel v Crenšovcih in je bil dober znanec ter podpornik Halasove družine. 
Po posvecenju je do novega leta deloval kot kaplan v Ljutomeru, nato pa ga je škof pos­lal v Lendavo. Tam je vodil Marijino družbo. Madžarskim vernikom je verski tisk preskrbel v materinem jeziku. 
Leta 1939 je postal župnik župnije Velika Polana. Tam je nadaljeval zavzeto in uspešno pastoralno delo. Vodil je dekliško in fantovsko Marijino družbo, ki sta bili mladim v oporo pri ohranjanju vere. Skrbel je za verski tisk, pa tudi za kulturno življenje v župniji, saj je pri­rejal in pomagal pri uprizarjanju iger. Nekaj casa je nadomešcal urednika mesecnika Ma-rijin list in tednika Novine. Tudi sam je pisal. Njegovi spisi so zbrani in natisnjeni v knjigi Pšenicno zrno iz Polane. 
Bil je blag in razumevajoc spovednik, zav­zemal se je za cešcenje Jezusovega in Mari-jinega srca in kot odlicen katehet je bil velik prijatelj otrok. 
Kmalu po njegovem prihodu v Veliko Polano se je zacela druga svetovna vojna. Madžarska okupatorska oblast je Danijela Halasa okto-bra 1941 aretirala por obtožbo, da je podpi­ral komuniste. Njegova podpora je bila v tem, da komunistov, svojih faranov, ni hotel izda­jati madžarskim oblastem. Obsodili so ga na leto in pol zapora. Bil je zaprt v Budimpešti. Z njim sta bila obsojena in zaprta še dva druga slovenska duhovnika, Ivan Camplin in Mihael Jeric. Po devetih mesecih so Halasa izpustili. Vrnil se je med vernike in zavzeto nadaljeval pastoralno delo. 

V njegovi župniji je delovala tudi komuni­sticna celica. Halas je mlade opozarjal, naj ne vstopajo v Društvo kmeckih fantov in deklet, ki si ga vodili domaci komunisti. Tudi starše je s prižnice javno opozarjal, naj otrokom ne do-volijo, da bi postali clani omenjenega društva, ker bo v tem primeru v nevarnosti njihova vera. V pridigah je pogosto govoril o nevar­nosti komunizma. 
Halas je veckrat izjavil, da živi med dvema ognjema. Na eni strani so bili madžarski oku­patorji, na drugi pa domaci komunisti. Na partizanskem sestanku v Gomilicah v zacetku leta 1945 je komunisticni aktivist Martin Ža-lik predlagal likvidacijo župnika Halasa. Temu predlogu je vecina prisotnih nasprotovala. Po-veljnik partizanske cete Francek Majcen je po­vedal, da partizani likvidirajo samo izdajalce. 
Župnikov brat Štefan, ki je živel v Ljubljani, ga je vabil, naj pride k njemu, kjer bi bil na varnem. Danijel Halas mu je v pismu odgo­voril: “Nihce se ne misli izseljevati, ampak bomo tukaj pocakali in narodu stali ob stra­ni. Kar se ima zgoditi - naj se zgodi! V Boga popolnoma zaupam!” 
Župnik Danijel Halas je 16. marca 1945 odšel na pastoralno pot v Lendavo. Škof ga je na­mrec imenoval za spovednika redovnic v Len-davi. Ko se je v poznih vecernih urah vracal proti domu, so ga na Hotizi zaustavili unifor­mirani možje, ga odvedli do Mure in ustrelili. Njegovo telo so vrgli v Muro, prav tako kolo. Cez tri dni je Marija Kocvet iz Kota pri Lendavi v vodi opazila truplo. Ko so ga dvignili iz vode, je v njem prepoznala župnika Halasa. 
Pogreb je ob veliki udeležbi vernikov iz vse okolice potekal 21. marca 1945 v Veliki Pola­ni. Na grob so položili veliko vencev. Enega je spletla tudi družina Žerdin in na trak napisala Slava muceniku. Verniki in duhovniki so bili že takrat prepricani, da je župnik Halas umrl mu­ceniške smrti. 
Postopek.razglasitve.kandidata. za.Božjega.služabnika.in.blaženega 
Po padcu komunisticnega režima so duhovni­ki lendavske dekanije na mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja naslovili pobudo, da bi se zacel beatifikacijski postopek za župnika Halasa. To so naredili v prepricanju, da je Da­nijel Halas živel svetniško življenje in umrl kot mucenec. 
Zbranega je veliko gradiva o življenju in delu Danijela Halasa, zaslišanih je bilo cez 60 pric. Postopek beatifikacije je v sklepni fazi. 
Vzporedno s postopkom se odvija bogato mo-litveno življenje. Verniki se zbirajo na mesecnih molitvenih shodih, romajo na Halasov grob in po njegovi romarski poti ter se mu priporocajo. 
Molitev.za.beatifikacijo.Božjega.služab­nika.Danijela.Halasa 
Vsemogocni Bog, po tvoji dobroti je bil du­hovnik Danijel Halas zavzet voditelj tvojega ljudstva in junaški pricevalec vere do smrti. Daj, da bomo po njegovem zgledu rasli v živi veri, trdnem upanju in goreci ljubezni do tebe in bližnjega, posebej do duhovno in telesno ranjenih. 
Povelicaj ga pred vesoljno Cerkvijo, da ga bomo castili na oltarju. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. 
Oce.naš,.Zdrava.Marija,Slava. 


Nekaj misli Božjega služabnika Danijela Halasa: 
• 
V domaci cerkvi se oznanja Božja beseda in kdor Božjo besedo redno posluša, v njem ostane vera živa, mocna in vera v njem raste. Kakor pa vec Božje besede ne posluša, zacne vera pešati. Ce na ogenj ne meceš drv, zacne ugašati. 

• 
Poleg duhovništva je družina druga velika posrednica Božje milosti. Kršcanske družine so granitni kamni, ki sestavljajo Cerkev. 

• 
Clovek je zato na svetu, da se pripravi na vecno življenje. Ce tega ne dosežemo, smo najvecji reveži na veke, ceprav bi tu na zemlji bili milijonarji. 

• 
Ta pot je trnjeva in vodi na Kalvarijo. Po njej vodim svoje najboljše prijatelje in jih pripe­ljem v vecno blaženost. 

• 
V teh težkih casih bomo mogoce morali celo z najvecjimi žrtvami in z muceništvom doka­zati svoje katoliško prepricanje. 

• 
Kristus je rešil svet s trpljenjem . Duhovniki nadaljujejo Kristusovo delo. 

• 
Poleg Stvarnika so starši po naravi prvi la-stniki in zaradi tega prvi vzgojitelji svojih ot­rok. To svojo sveto starševsko pravico so imeli starši že prej, preden je nastala prva država in prva šola na svetu. 

• 
Starši, dokler je cas, pazite na svoje otro­ke, kaj berejo, kam hodijo, s kom se družijo. Drevo je potrebno ravnati in privezati k opori, dokler je mlado. 

• 
Trpljenje pravicnih zmeraj vec velja kakor trpljenje grešnikov. Ko gre za kakšne vecje stvari, takrat Bog navadno izbere pravicne za žrtev, da s svojim trpljenjem zaslužijo tiste ve-like stvari. 

• 
Duhovništvo je najbolj vzvišena služba na svetu, ker je postavljeno od samega Boga, da namesto Njega, ki je neviden, vodi ljudi k Nje-mu v vecno domovino. 

• 
Mladina, ki je telesno in duhovno zdrava, dozori v poštene in dobre ljudi, v korist in ve­selje svoji družini, prijateljem, skupnosti, vse-mu ljudstvu. 


Pripravil.Jože.Jan 

SLOVENSKA VELIKA NOC NA ANTARKTIKI 
Estación  Científica Almirante Brown – Antártida Argentina 
Iz.mojega.antarkticnega.dnevnika. 
26. marca 1967 – Velikonocna nedelja. 
Ura je malo cez polnoc. Maša v Slovenski hiši je gotovo že zacela. Zmolim castitljivi del rožnega venca. Kako kaj praznujejo doma? Škoda, da nisem prinesel nobene velikonocne plošce. Res sem velik tradicionalist. Praznike prav globoko in “po slovensko“ doživljam. Zato se te dni držim bolj sam zase. 
Odprem darilo, ki mi ga je po zadnji ladji poslala Lucka in na katerega je napisala: “Pre­magaj firbec do Velike noci“. Vecjega veselja mi ne bi mogla narediti: beganica in trije pirhi. Pravi slovenski pirhi! Malo mi je bilo že žal, da nisem barval pirhov - tu ni dosti smisla za to 
- sedaj imam pa tri cisto “ta prave“. Velikonoc­no vzdušje se je kar povecalo. Res je zelo dob­ro pogruntala. Na enem, zelenem, je “Vesela aleluja 1967”, na drugem rdecem, slovenski šopek in na modrem majhna slovenska vasi-ca. S temi obcutki grem spat. 

Okoli 10. me zbudi pesem “Skalovje groba se razgane”, ki je prihajala iz sosednje sobe. Ves presenecen sem gledal, kje so jo vzeli. Potem mi je pa necakinja Meta želela blagoslovljeno Veliko noc. In znova so zadonele velikonocne pesmi. Lisignoli, Gómez in Martínez so vstopili v sobo in mi želeli lepe velikonocne praznike. Ta trak je bila Gómezova pozornost. Pred od­hodom so ga z bratom Jožem in Meto posneli. Zelo sem mu za to hvaležen. 
Ko sem vstal so me vsi trije že cakali z zaj­trkom in skupaj smo pili kavo in jedli potico, ki sva jo vceraj z Martínezom - našim kuharjem 
- spekla. Potica je bila zelo dobra, skoraj taka kot mamina. Se je res posrecila. Potem sem pa odprl zavoj, na katerega je brat napisal, naj mi ga dajo na velikonocno nedeljo. Notri so bili trije pirhi, dva rdeca “obredna” in eden z zajckom. In pa pišcancek, ki ga je naredila go­spodicna Katica. Tako sem lahko sestavil pravi velikonocni koticek: beganica, šest pirhov, dva kosa potice in pišcancek, in pa še razglednica s pirhi. Vse sem veckrat slikal. 
Imam res pravi velikonocni obcutek, globok, kot že dolgo ne. Celo dopoldne poslušam ve­likonocne pesmi. Sam zase preberem berila velikonocne maše. 
Za kosilo smo imeli asado. Pekli so ga v gal-ponu – skladišcu – bilo je zelo oblacno in je snežilo, škoda. A bil sem tako dobro razpo­ložen, da me to ni motilo. Po asadu nas je Lisignoli – šef baze – za praznik nagovoril in poudaril, da ceprav se Velika noc v Argentini kaj posebno ne praznuje, je med nami en “es­loveniano”, ki pa ta praznik globoko obcuti. 
Popoldne sem šel v svojo sobo, poslušal trak in potemzaspal.Zbudilsemsemalopredsedmo. Med vecerjo smo v obednici vsi poslušali te velikonocne pesmi. Po vecerji me je pa Lisi­gnoli povabil v svojo “hišico”, da sva poslušala Verdijevo Crno mašo. 
In predno sem zaspal, sem zopet navil trak. Danes sem preživel res lep dan in lepo in ob­cuteno Velikonocno nedeljo. 
Franci.Markež 


Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonocne praznike! 





 Moramo živeti v resnici in ljubezni, da bomo rasli v podobnosti Kristusu, ki nas je poklical v svojo cudovito luc! Veselo in blagoslovljeno Alelujo vam iskreno želi NAŠ.DOM.SAN.JUSTO  
»Pustite otroke, naj prihajajo k meni!« Vsem slovenskim otrokom in uciteljem slovenskih šol želimo blagoslovljene velikonocne praznike! ŠOLSKI.ODSEK. ZEDINJENE.SLOVENIJE APRIL 2020  SLOVENSKI.SREDNJEŠOLSKI.TECAJ. RAVN..MARKA.BAJUKA želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu vesele velikonocne praznike!  
»Minil je dan trpljenja, aleluja Prišel je dan vstajenja, aleluja« Vesela pesem naj doni v naših domovih, saj vemo, da za vsakim Velikim petkom pride Velika nedelja, ko se spominjamo zmagoslavnega Jezusovega vstajenja. To je najvecja skrivnost naše vere, ki nam daje moc in upanje v naše vstajenje. Skupaj z vsemi prijatelji in dobrotniki pojemo: Kristus je vstal, Alejuja! ZVEZA.SLOVENSKIH.MATER.IN.ŽENA  Jezus Kristus je vstal od mrtvih, vstali bomo tudi mi! VERA V TO RESNICO JE PODLAGA NAŠEMU UPANJU IN POGUMNEMU PRICAKOVANJU PROHODNOSTI. TO ŽELIMO VSEM ROJAKOM V ARGENTINI! DUŠNOPASTIRSKA.PISARNA ODBOR.ZA.SLOVENSKO.HIŠO DUHOVNO.ŽIVLJENJE.IN.OZNANILO  

Naj slava, Jezus, ti doni, od mrtvih vstal si in živiš! 
DRUŠTVO.SLOVENSKA.VAS 
želi vsem rojakom blagoslovljene velikonocne praznike. 
Hladnikov dom - Lanús 
Blešceca zarja velikonocnega jutra naj vas vedno znova napolnjuje z upanjem, da je življenje mocnejše od smrti in ljubezen mocnejša od sovraštva. 
To je iskrena želja za vse clane, znance in prijatelje 
PRISTAVSKE.DRUŽINE 
Slovenska Pristava - Castelar 
Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonocne praznike! 
Aleluja! Vstal je, kakor je rekel!  Vesele velikonocne praznike vam želi  
MT 28,6  
VSEM ROJAKOM IN ZNANCEM  
ŽELIMO VESELE VELIKONOCNE PRAZNIKE!  www.golomax.com.ar (011) 5283-0000  (011) 6416-3384 ventasweb@golomax.com.ar Golomax point: Av. Pte. Perón 6855, Udaondo, Ituzaingó. Bs. As. Av. Brig. Gral. Juan Manuel de Rosas 543, Lomas del Mirador. Bs. As.  
Vesele velikonocne praznike vam želi INDUSTRIJSKO.METALURGICNO.PODJETJE. IN.MONTIRANJE.STROJEV Diagonal 160 Nş 5776, Villa Loma Hermosa (1657), Buenos Aires, Argentina Tel / Fax: 54 (11) 4769-0581 / 1653 antonio@podrzaj.com.ar www.podrzaj.com.ar  
 
Vesele velikonocne praznike vam želi  Gospod je res vstal, Aleluja! (Ps 99) Blagoslovljene velikonocne praznike vam želi LESNA INDUSTRIJA IN SODARSTVO  
BRIGANTI.C OM. AR  www.bajda.com.ar  
Vesele velikonocne praznike vam želi Marcos.Mele Productor | Asesor de Seguros  | Administración de Riesgos Tel (+ 54) 4623 2932  |  4623 4936  |   info@marcosmele.com.ar www.marcosmele.com.ar  Rojakom v Argentini in po svetu želimo blagoslovljeno Veliko noc!  
Kristus je vstal iz groba, aleluja! Blagoslovljene velikonocne praznike želi  Vesele velikonocne praznike vam želi  
Fabricación de biofertilizantes para la agricultura Adm. y ventas:  Montesquieu 520, CABA www.ckc.com.ar  www.kopac-sa.com.ar Bragado 1746, B1712AAC Castelar, Buenos Aires, Argentina administracion@kopac-sa.com.ar  

Dragi rojaki, letošnje praznovanje Velike noci bo zagotovo popolnoma drugacno, kot smo ga vajeni. Namesto skupnega obhajanja svetega trodnevja ter skupnega velikonocnega zajtrka bomo ostali doma, na svojih domovih, obdani samo s svojimi najbližjimi. Toda naj vam to ne vzame veselja, ki ga prinaša Velika noc! Blagoslovljene in doživete velikonocne praznike! dr..Helena.Jaklitsch Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu  Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu želi vsem bralkam in bralcem Svobodne Slovenije vesele in blagoslovljene velikonocne praznike, polne vere in ljubezni. Naj nam velikonocna skrivnost vlije upanje in mir, da se nam uresnicijo vse plemenite želje, ki jih v tem težkem casu potrebujemo prav vsi. Hkrati velikonocnega zajceka prosimo, da nam prinese polno vreco velikonocnih dobrot! Alain.Brian.Bergant Veleposlanik Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu  

KOLEDAR Obredi velikegatedna na spletu: VELIKI.CETRTEK.-.9..april ob.19..uri.- sveta maša, nato cešcenje Jezusa VELIKI.PETEK.-.10..april ob.14.30.uri - križev pot ob.15..uri obredi velikega petka VELIKA.SOBOTA.-.11..april ob.16..uri.- blagoslov velikonocnih jedi, ob.19..uri.-.velikonocna vigilija (sv. maša) VELIKONOCNA.NEDELJA.-.12..april ob.10..uri.sv. maša, ob.20..uri.slovesne vecernice VELIKONOCNI.PONEDELJEK.-.13..april ob.10..uri sv. maša, ob.20..uri.rožni venec Božjega usmiljenja Povezave na naši spletni strani  

OSEBNE NOVICE .SMRT V sredo, 1.aprila, je v Kanadi umrl Jože.KUKOVICA.(87 let), brat našega pok. dušnega pastirja p. Alojzija Kukovice, ki je sam tudi nekaj let živel v Argentini. Njegovi družini in sestri Cveti izrekamo iskreno sožalje! V Barilochah je 4. februarja umrla Milena.ARKO.ROJ..LENARD (97 let). Naj pociva v miru!  



ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI zasluži.jo.samo.tisti,.ki.jo.zna.osvojiti.. (Španski pregovor) ŽIVLJENJE Aleluja! Gospod je vstal, Gospod živi! •. Življenje. je. kot. vožnja. s. kolesom:. da. Dragi bralci in prijatelji. Letošnja Velika noc oharniš.ravnotežje,.se. moraš.premikati.. bo popolnoma drugacna od vseh prejšnjih. (Albert Einstein, nemški fizik in matematik) Vendar je lahko tudi bogatejša in lepša. Veliki teden bo vecina od nas preživela •. Življenje. ni. nikomur. dano. v. posest,. v karanteni. Izkoristimo mir in samoto, da vsem.je.dano.v.uporabo.. globoko premislimo o vsem, kar nam ti (Titus Lucretius Carus, rimski filozof in pesnik) praznikii pomenijo. Kako velik blagoslov, da imamo vec casa za premišljevanje in •.Ne.zasluži.življenja,.kdor.ga.ne.ceni.. molitev! (Latinski pregovor) “Ne bojte se, jaz sem z vami” je pred 2000 leti apostolom rekel Jezus. In nam govori •.Daj.vsakemu.dnevu.možnost,.da.bo.naj­tudi danes, ko se pocutimo osamljene, v lepši.dan.v.tvojem.življenju.. stiski in nevarnosti. (Mark Twain, ameriški pisatelj in humorist) Velika noc je pricevanje zmage življenja. Naj vas vstali Kristus bogato blagoslovi z •.Kakor.za.komedijo,.tudi.za.življenje.ni. veseljem, vero in upanjem. pomembno,. ali. je. dolgo,. ampak. ali. je. Pa poglejmo, kaj nam o življenju govorijo dobro.odigrano.. pregovori in citati: (Seneka, rimski filozof, politik in dramatik) •.Svoboda.je.kakor.življenje:. •.Cesar.ne.dobiš.v.knjigah,.te.bo.naucilo.  življenje..(Ljudski pregovor) •.Smisel.življenja.je.v.tem,.da.se.vzposta-vi.božje.kraljestvo.na.Zemlji,.to.je.v.tem,. da.egoisticno,.sovraštva.polno,.nasilno.in. nerazumno. življenje. nadomesti. življenje. ljubezni,.bratstva,.svobode.in.razuma. (Mahatma Gandhi, indijski politik, odvetnik in aktivist) •.Živite.lahko.samo.na.dva.nacina:. Tako.kot.da.ni.nic.cudež,.ali.pa.tako,.. kot.da.je.vse.cudež. (Albert Einstein, nemški fizik in matematik) •.Ko.bi.clovek.vse.grenjave.povsem.izpil,. en.trenutek.povsem.živ.bi.ne.bil.. (Slovenski pregovor) •. Cez. življenje. se. lahko. pritožujemo. edi­nole,.ce.od.njega.pricakujemo.nemogoce.. (Maksim Gorki, ruski pisatelj in dramatik) •.Nicesar.v.življenju.se.ni.treba.bati,.treba. je.samo.razumeti..(Marie Curie, poljsko-fran­coska fizicarka in kemicarka ) Izbral.Jože.Jan  

OBVESTILO ZEDINJENA SLOVENIJA in vsi slovenski domovi in organizacije združene v krovni organizaciji, sprejmemo in podpiramo ukrepe za preprecevanje širjenja koronavirusa COVID19. Slovenski domovi bodo do nadaljnega zaprti in vse dejavnosti ukinjene. Ostanimo pa povezani med seboj potom elektronske pošte in tednika Svobodna Slovenija. V upanju, da je bo pandemije cimprejkonec, vse lepo pozdravljamo. Odbor.Zedinjene.Slovenije  


                | Glasilo Slovencev v Argentini  Uredniški.odbor  SVOBODNA.SLOVENIJA./.ESLOVENIA.Ll.BRE  
Ustanovitelj Miloš Stare  Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric  Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina  
Lastnik društvo Zedinjena Slovenija  Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic  email svobodna.ba@gmail.com  
Predsednik Jure Komar  Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic  www.svobodnaslovenija.com.ar