/tMERiSKA Domovii»/i
7« Tj
AMCRICAN IN SPIRIT POROON IN IANGUAG« ONtV
SLOVENIAN
MORNING NCWSPANM
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 01 64-680X) AMEr > vA JMOVINA, JULY 26, 1 983 VOL. LXXXV
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
Sestanek med Reaganom in Kissingerjem; zaskrbljenost v Kongresu o predsednikovi politiki do Srednje Amerike
WASHINGTON, d.c. - Včeraj je predsednik Ronald Reagan sprejel v Beli hiši Henryja Kissingerja, novega načelnika posebne komisije, ki jo je ustanovil Reagan z nalogo, preučevati srednje- in dolgoročno Politiko ZDA do Srednje Amerike. Komisija naJ bi pripravila poročilo za predsednika najkasneje do 1. decembra 1983. Sestanek je ll'ajal komaj 20 minut, Reagan pa ni hotel Odi fotografiran skupaj s Kissingerjem. Zna-a° je namreč, da je bil Reagan zelo kritičen 0 Kissingerja pred leti in da so bili mnogi Predsednikovi svetovalci proti Kissinger j eve-imenovanju.
Po sestanku z Reaganom je Kissinger obiskal State Department, kjer bo imel svojo Pisarno. V krajši tiskovni konferenci je delal, da se ne bo pod nobenim pogojem ukva-rJal, prav tako ne njegova komisija, s tekočo ameriško politiko do Srednje Amerike. Na-nimam, da bi prevzel dolžnosti, ki jih mta po ameriškem zakonu in ustavi državni ajnik ZDA, je pripomnil Kissinger. Rekel je udi, da je državni tajnik George Shultz so-8 ašal z ustanovitvijo nove komisije in ji bo Pomagal.
.. Kissinger je povedal, da njegova komika ne bo mogla izpolniti naloge, naj poroča Predsedniku do 1. decembra. Svetoval je eaganu, naj bo poročilo pripravljeno do 1. februarja 1984.
V zveznem kongresu so mnogi zelo za-^ fbljeni nad politiko Reagana do El Salva-°rja, Nikaragve in sploh Srednje Amerike. ekateri so prepričani, da namerava Reagan atno povečati ameriško vojaško vlogo na reitl območju in celo riskirati vojno z Nika-sf8v° jn morda celo Kubo. Zaradi tega bodo v J^ull nasprotniki povečane ameriške vloge rednji Ameriki predsednika preprečiti z
Ekonom.
(N lvPei?10*cratska senatorja Jeff Bingaman lo li 'n ^an'e* Inouye (Hawaii) sta pred-^ a zakonski osnutek, ki bi prepovedal bo eri^° gmotno podporo upornikom, ki se q [1JO zoper sandinistični režim v Nikaragvi. ste 0 y°ditelj republikanske manjšine v pred-linVniSkem domu’ R°bert Michel iz II-u2i° k3’ ^ prosil Predsednika, naj na boljši in do^ 0vit?->ši nnčin pojasnjuje svojo politiko bo...rednie Amerike. Mnogi Amerikanci se Pribi0- -e de^al lcong- Michel, da se ZDA obn/^jo novemu Vietnamu na tem
' "i
P°8ajanja med Chryslerjem in UAW; Prodaja avtomobilov gre ne bolje
PredHlGHLAND PARK* Mich- - Včeraj so C0r Stavn*ki UAW zaprosili od Chrysler Poviš ’ na^ to Podjetje odobri takojšnjo Posl a^e osnov'b plač UAW delavcev, za-Pov®niJ v obratih Chrysler za dolar na uro. namrč Cn de*avec Pr' Chrysler prejema kot j,*? d°bra dva dolarja manj plače na uro Petal iv de*avci> zaposleni pri Fordu in Ge-dg .Motors. Pogajalci UAW priznavajo, in £, e Vedno v veljavi pogodba med UAW leto ^ys*erjem, ki bo potekla šele prihodnje mesec\er je pa bil dobiček Chrysler v prvih 6 Pfenij1 *et0s ^ar 482 milijonov dolarjev,
'''Sani0’ da k* moral Chrysler pristati na po-“je plač.
^Jern ^gj.^kryslerju niso nič povedali o svo-1 eu, analitike avtomobilske industri-
je pa soglašajo, da bo Chrysler res odobril določeno povišanje plač. Pri UAW trdijo, da mora priti do soglasja že do jutri popoldne.
Prodaja v ZDA sestavljenih avtomobilov je bila v dneh od 11. do 20. julija na najvišji ravni v zadnjih štirih letih. General Motors je napredoval za 45,6%, Ford za 26,6%, Chrysler za 25.5%, American Motors za 45%. V primerjavi z zadnjimi leti, sedaj imajo prodajalci novih avtomobilov težave, ker jih ne morejo dobiti dovolj, posebno iskana so večja in luksuznejša vozila.
Poljski režim pomilostil več političnih zapornikov, pripadnikov Solidarnosti
VARŠAVA, Polj. - V zadnjih dneh je poljski režim izpustil na svobodo 187 poli-tčnih zapornikov. Dobro poučeni viri, ki so blizu režima, pravijo, da še ni prišlo do izpustitve znanih voditeljev Solidarnosti. Prihodnji mesec bo namreč obletnica Solidarnosti in se v režimu očitno bojijo množičnih demonstracij .
Poljsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da bodo odslej odobreni potni listi za tiste Poljake, ki imajo vabila od sorodnikov, prijateljev, in ustanov na Zahodu, naj jih obiščejo. Takšno potovanje je bilo pod sistemom izrednega stanja v državi strogo omejeno. Možna odslej bodo tudi skupna oz. turistična potovanja Poljakov na Zahod.
Nič novega o ugrabljeni Emanueli Orlandi
RIM, It. - V zadnjih dneh ni nič novega o usodi ugrabljene Emanuele Orlandi, 15-letne hčerke vatikanskega uslužbenca. Ugrabitelji so zahtevali izpustitev Mehmeta Alija Agca, atentatorja na papeža Janeza Pavla II. Sam papež je ponovno prosil za izpustitev Emanuele Orlandi, a brez uspeha.
Policisti ne vedo, ali je dekle še pri življenju. Ugrabitelji so bili namreč zagrozili, da jo bodo ubili 20. julija, ako ne bo prišlo do izpustitve Agce. Ugrabljena je bila pred neko rimsko avtobusno postajo 22. junija.
Proračunski primanjkljaji bodo manjši
WASHINGTON, D.C. - V poročilu, ki ga je objavila včeraj Reaganova administracija, bodo primanjkljaji zveznega proračuna v prihodnjih letih nekoliko manjši, kot so prej mislili vladni analitiki.
Letošnji primanjkljaj bo še vedno rekorden in bo znašal okoli 210 milijard dolarjev. Prihodnje fiskalno leto bo pa okoli 180 milijard dolarjev, kar je skoraj 11 milijard manj od prvotnega mnenja.
Zopet streljanje v Libanonu
BEJRUT, Li. - V zadnjih dneh streljajo pripadniki raznih libanonskih etničnih in verskih skupin. V goratem osrednjem delu države so spopadi med krščanskimi miličniki in pripadniki skupine Druse. V dolini Bekaa so pa spopadi med sprtimi pripadniki PLO. Sirija podpira PLO gverilce, ki nasprotujejo Jasirju Arafatu. Arafatovi pristaši skoraj nimajo več vpliva v Libanonu, Arafat pa je v tujini, ker so ga iz Libanona izgnali Sirijci.
Izraelske enote sedaj zapuščajo kraje južno od Bejruta. V teh krajih skušajo pa razne oborožene skupine prevzeti oblast. V Washington sta bila povabljena izraelski zunanji in obrambni minister. Menahem Begin je odpovedal obisk v ZDA baje zaradi osebnih razlogov.
Iz Clevelanda in okolice
Vabilo Slovenske šole pri Sv. Vidu—
Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v nedeljo 31. julija svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Vsi ste prijazno vabljeni!
Starokrajski festival—
Letošnji Starokrajski festival na E. 185. cesti, ki ga organizirajo tamkajšnji trgovci s Tonyjem Petkovškom na čelu, se bo vršil od srede, 3. avgusta, do nedelje, 7. avguste, zvečer. Središče festivala bo letos na velikem parkališču pri višji šoli sv. Jožefa na E. 185. cesti in Lake Shore Blvd. Postavljen bo velik šotor, nastopile bodo razne glasbene skupine, med njimi več slovenskih. Pridite!
V bolnišnici—
Pretekli četrtek je v Huron Road bolnišnici prestal težko operacijo Sutton Girod ml. s 6502 St. Clair Ave. Ostal bo v bolnišnici pod zdravstvenim nadzorstvom vsaj še en teden. Sutton je mož Antoinette in sin Suttona in Justine Girod ter podpredsednik Želetovega pogrebnega zavoda in član di-rektorija Slovenskega doma za ostarele. Njegovi številni prijatelji ter družina mu želijo hitrega in popolnega okrevanja! Spominski dar—
Albina M. Zimmerman, Euclid, Ohio je darovala $20 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin na pok. prijateljico Josephine Perusek iz Niles, Ohio. Hvala lepa!
Novi grobovi
Mildred (Millie) Marolt
Včeraj popoldne je v Euclid General bolnišnici nenadno umrla 74 let stara Mildred (Millie) Marolt s 502 E. 185. ceste, rojena v Clevelandu, vdova po pok. možu Johnu, mati Florence Mazzaferri (Reno, Nev.) in Joanne Nagy, 7-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Mary Stražišar, Freda, Franka, Johna, Billa, Louisa, Lea in Vincea (vsi že pok.), zaposlena kot natakarica pri SDD na Waterloo Rd. 25 let, članica ADZ št. 45, SNPJ št. 614, PSA št. 1 in Kluba slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v četrtek, 28. julija, zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Antonia Ivančič
V soboto, 23. julija, je v Slovenskem domu za ostarele po kratki bolezni umrla 87 let stara Antonia Ivančič, prej bivajoča na 19310 Kildeer Ave., rojena v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1925, vdova po 1. 1961 umrlem možu, mati Albine (pok.), teta Estelle Prile-son in Anthonyja, članica SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti danes, v torek, dopoldne ob 10. na pokopališče Lake View.
Rose Marie Sadar
Preteklo nedeljo je v Hill-crest bolnišnici po dolgi bolezni umrla 49 let stara Rose Marie Sadar, rojena Cihon v Piney Fork, Ohio, od koder je prišla v Cleveland 1.1951, žena Josepha, mati Jamesa, Timo-thyja in Melanie, sestra Evelyn Adams (Port St. Lucie, Fla.), Richarda (Cambridge, O.) ter že pok. Dolores Srebott in Irene, zaposlena pri General
Electric Co. 10 let, članica SNPJ št. 53. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, dopoldne ob 9.15, v cerkev sv. Paskala Bajlonskega ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Edward F. Beranek
V soboto, 23. julija, je na svojem domu v Euclidu nenadno umrl 70 let stari Edward Franklin Beranek, vdovec po 1. 1981 umrli ženi Frances F., roj. Grdovic, oče Josepha E., Patricie A. Baroni in Roberta J., 3-krat stari oče, brat Josepha (pok.), Elsie Brown (Kalif.), Ruth Dassdorf (Fla.) in Gladys Rogers (Kalif.), zaposlen nekaj let pri Black & Decker Manuf. Co. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev sv. Kristine ob 9.15 dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Helen Založnik
Pretekli četrtek zvečer je v Cleveland Clinic bolnišnici po kratki bolezni umrla 80 let stara Helen Založnik s 15903 Grovewood Ave., rojena Au-sprung v Avstriji, od koder se je družina preselila v Cleveland 1. 1914, vdova po 1. 1968 umrlem možu Andrewu, mati Andrewa, Johna in Jamesa (Mantua, O.), 3-krat stara mati, 10-krat prastara mati, sestra že pok. Albine Golobic, Mary Tasch, Rose Greggs in Anne Kirbish, članica SNPJ št. 129 in dologoletna faranka pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti včeraj, v ponedeljek, v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na Kalvarijo.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CHICAGO
ŽALUJE
James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združine države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 15.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
No. 54	Tuesday, July 26, 1983
Prerekanje okrog vzgoje otrok
i.
V zadnjih nekaj mesecih se pojavlja v Ameriki na široko oživljeno razpravljanje o primernih ukrepih, kako bi bilo mogoče izboljšati vzgojo otrok in mladine v javnih šolah nižjega reda kot so ljudske (grammar ali elementary) in njim sledeče višje šole (high schools). Posebne komisije za ocenitev šolstva so namreč ugotovile, da je delovanje teh šol le površno, komaj povprečne vrednosti (mediocre). V interesu Republike in naroda je potrebno mnogo več kot do sedaj storiti, da se vzgoja v javnih vzgojnih ustanovah izrazito izboljša in dvigne. Tudi sam predsednik Reagan se je vključil v prizadevanje z javnimi govori, v katerih je izpovedal svoje poglede, kaj je treba ukreniti za dvig javnega šolstva.
Napovedujejo tudi, da bo problem vzgoje otrok med vodilnimi točkami v bodoči predsedniški kampanji, ker je pač pravilno in bolj uspešno oblikovanje bodočih nosilcev ameriških vrednot med najbolj važnimi nalogami javnega delovanja. Z ozirom na to, se zdi umestno in primerno nekaj spregovoriti tudi v našem listu. Gre namreč tudi za bodočnost otrok naših rojakov.
Slovenska beseda »vzgoja« vsebuje isto kar angleška »education«, povzeta po latinski besedi »educatio«, in to je: izobraževanje in oblikovanje otroka in mladostnika v človeško osebnost, ki bo sposobna s svojimi lastnimi močmi zasledovati in izpolnjevati svoj življenjski cilj, se aktivno vključiti v družbo ter izpolniti svojo osebno in socialno nalogo na zemlji. S tem kar je transcendentalnega, onstranskega, se ameriška javna šola ne bavi, čeravno je po nauku skoraj vseh verstev, zlasti še krščanstva, končni namen življenja dosežek »onstranske gorije« (Prešeren, Krst pri Savici). Povsem sekularen tip ameriške javne šole — zaradi neštetih med seboj pomešanih verstev v tej deželi skoraj nujen — izključuje oblikovanje šolarja tudi po duhovno-religiozni substanci, ki je bistveno važen sestavni del človekove osebnosti. Ta nedostatek se stopnjuje s prepovedjo tudi najbolj skromne molitve v razredu, češ da prepoved izvira iz ameriške konstitucije. To je samovoljna interpretacija Supreme Court-a, ki je v sedanji sestavi religiji očividno nenaklonjen. Njegovo stališče ni objektivno utemeljeno in ne izraža vse resnice.
Pretirano eksperimentiranje z raznimi za lase privlečenimi vzgojnimi poskusi, pa prevelika razkosanost vzgojnega procesa po posameznih državah federacije, je prinesla veliko zmedo v celotni ameriški izobraževalni sistem, iz katerega sedaj išče izhoda federalna vlada s predsednikom Republike na čelu, z vmesnimi instancami in učiteljskimi unijami vse do krajevnega šolskega odbora. To pot so začeli — tako se zdi — iskati zdravila na pravem koncu, pri učiteljstvu. Vendar zelo enostransko: samo pri denarju za učiteljske plače. Dolar, samo dolar, naj dvigne vzgojo na višino vsemu sveti za zgled. Pri tem se pozablja, da je prava vzgoja — umetnost, izvirajoča iz notranjega navdiha in nagiba vzgojitelja. Umetnik ustvarja svoje proizvode iz sebe s predanostjo (dedication) in ljubeznijo, vrednost proizvoda v denarju je zunanje priznanje njegovemu ustvarjanju. Učitelj, ki v razredu poučuje in vzgaja z mislijo na štrajk za večjo plačo, ne more nikoli biti dober vzgojitelj.
Gotovo ni samo moja misel, da je za dvig nižjega (osnovnega) šolstva treba začeti pri vzgoji in pripravi učiteljstva na kolegijih in učiteljskih šolah. Še bolj točno:	treba je
(dalje na str. 3)
Dne 5. julija je težko udarila med nas vest, da je zadeto od kapi obstalo življenje
dr. Ludvika Leskovarja.
V nekaj urah so bili obveščeni tudi v daljave njegovi prijatelji in rojaki v Toronto, Washington, New York, v domovino. Iz Chicaga so klicali svojce na počitnicah, naj se vrnejo. Dan pred pokopom je v pogrebnem zavodu šla množica dobesedno v nepretrgani vrsti mimo krsta in užaloščene družine. Na ustnicah je bil molk, v očeh pa žalost.
Kako težko je bilo sprejeti spoznanje, da dr. Ludvika Leskovarja ni več. Zgubili smo moža z razumno glavo in toplim srcem...in velikega Slovenca. V družini je bil dober mož in spoštovan oče, v javnosti pa ugleden, tako med Slovenci kakor med Amerikanci.
Iz visokih šol v Ljubljani ga je peljala pot preko bridkih let v begunstvu in ga ustavila v Chicagu med starimi in tudi že novimi Slovenci. Iz naših časopisov Ameriške Domovine in Amerikanskega Slovenca smo izvedeli že podrobno njegov življenjski tek, njegovo delo, njegove funkcije. Pričujoči dopis naj bo v spomin njegovega kulturnega dela med Slovenci.
Slovensko šolo je vsa dolga leta (30) spremljal in podpiral z velikim razumevanjem. Obiskovala sta jo tudi njegova hčerka in sin, katerima se je poznalo, da imata doma skrbno vzgojo. Dr. Leskovar ni nikoli pozabil na mnogih društvenih prireditvah pozdraviti poleg mnogih tudi zastopnike šole. L. 1981 je na Slovenskem dnevu izrekel vsem slovenskim učiteljem in učiteljicam priznanje ter jim izročil diplome, skupno s člani slo-vensko-ameriškega radijskega kluba.
Že pred leti je z veseljem sprejel odločitev šole in odbora Lige S.A., v čigar sponzorstvu je slovenska šola, da ta dobi naslov:	slovenska šola
Antona Martina Slomška. On je bil ponosen in zaveden štajerski rojak. Povabil je v Chicago na obisk mariborskega škofa dr. Držečnika, katerega je peljal tudi v mestno hišo in izposloval, da je škofa Držečnika takratni župan mesta Chicaga Richard Daley imenoval za častnega meščana. Z vsem spoštovanjem je pozdravil lansko leto dr. Krambergerja.
Ljubil je slovenski tisk in slovensko knjigo. V svoji knjižnici je imel menda vsako, ki je izšla izven domovine. Bil je član SKA — Slovenske kulturne akcije v Argentini — in kupil njeno precejšnjo zbirko, bil je naročnik Mohorjevih knjig v Celovcu in v Gorici. Rekel je: »Če že vsake ne morem prebrati, jo vsaj pregledam.« Maturantom slovenske gimnazije iz Celovca je ob obisku Chicaga izročil lep dar.
Dr. Ludvik Leskovar predstavlja Slovence ob nastopu v središču Chicaga.
Mnogim Slovencem in tukaj živečim Hrvatom in Srbom je pomagal pri uradih in jim dokumente prevajal v angleščino.
Kot direktor slovensko-ameriških radijskih oddaj za Chicago in okolico je bil glavni načrtovalec sporeda in velik »most« zbliževanja med starimi in novimi Slovenci, kajti vsi tako zelo ljubimo slovensko pesem. Vsakoletni Slovenski dnevi meseca oktobra v organizaciji dr. Leskovarja in ge. Corinne so bili višek slovenske zavednosti in narodnega ponosa. Uradno so bili proglašeni -s priznanjem dobrih državljanov - od župana mesta Chicago in guvernerja države Illinois. Spoznali so Slovence kot samostojno narodno skupino in jo uvrstili med mnogoštevilne čikaške etnične skupine.
V poletnem času so v središču mesta Chicago na velikem prostoru — Daley Plaza — v opoldanskem času nastopi (plesi in muzika) čikaških etničnih skupin v njihovih slikovitih narodnih nošah. Tudi Slovenci! Letos 24. junija 1983 -10 dni pred smrtjo je bil dr. Leskovar sredi naše mladine v narodnih nošah in po mikrofonu je mnogoštevilnim gledalcem predstavljal in govoril o Slovencih. Nihče ni slutil, da zadnjikrat!
Zadnja pot in slovo
Zadnja leta smo videli na njem, da peša. Že pred 12 leti je imel težko operacijo na srcu. V Chicagu je nastopila huda vročina in on je odšel v Wisconsin na zrak in na odpo-čitek. Po nekaj dnevih so ga mrtvega z letalom pripeljali nazaj. Položili so ga v Žefra-novem pogrebnem zavodu na mrtvaški oder in postavili stražo Kolumbovih vitezov. V soboto 9. julija so njegovo truplo počasi peljali v sprevodu do cerkve sv. Štefana. Na čelu sta stopala krepka slovenska fanta z ameriško in slovensko zastavo in mnogoštevilna slovenska mladina v narodnih nošah, družina in ostali.
Pogrebno mašo je sredi šte vilne duhovščine opravil P-Kalist Langerholc in se v o čutnih besedah poslovil ^ dolgoletnega znanca. Vsi P šotni smo lahko sledili obrCj dom in pesmim, ker smo in|e v rokah v slovenščini natisni6 program. Cerkveni zbor, P®" množen s člani Slovens
pesmi, je pel žalostinke:
te, že sonce zahaja, V*^6 zvon. Jaz sem življenje in vS jenje, Be Not Afraid in z*0' njo: Češčena si Marija. M obhajanjem so po cerkvi im zveneli glasovi violine.
Iz cerkve se je razvil do
sprevod 90 avtomobilov pokopališče Resurrection, ^ je pokopanih največ Slov ^ cev. Svečanost so zakljnc* ^ pesmijo Vigred se PovrnC^e|e zraku so med množico zve besede:
ptičice pojo tomačem gaju.	.
Al’ nriinf’l/l setu mlZ
ne dneva „
Bridka smrt je nam iz iztrgala isti dan kot dr. L varja tudi za kapjo zelo p° nega v fari sv. Štefana Victoria Mladiča. Nenad^ in popolnoma nepričaKo Bil je predsednik tukajSni6 f ragove zveze in org3111'1^, potovanj ali romanj z avt° |j v kraje, kjer so se P/a*" e, Baragovi dnevi:	Mard
Cleveland, Joliet, M'*wahr0jf Tudi za letošnji v septem , zbiral ljudi prav v svojih ,e njih dneh. Njegov močno prizadel njegovo
no in vso svetoštefansko
Naj počiva v miru! ^
Ta teden smo se Sl°^a. sonovno vrnili s pogreba ta. Družini naših znanl cjii tov Ludvika in Mare J6 lankota in Hane BurJ6* zgubili starega očeta g* ana Velbel. Za nj*1TV . 0jjii udi sin Anton Velbel. E jg e več let živel v Chicagu
)il dobro znan. Vse^ uer Ana
Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu
CLEVELAND, O. - V nedeljo ^ L julija priredi Slovenska Sola pri Sv. Vidu svoj redni let-ni Šolski piknik na Slovenski Pristavi.
Slovenska Sola pri Sv. Vidu enako seveda tudi ona pri Mariji Vnebovzeti — spadata brezdvomno med najbolj pomembne slovenske kulturne ustanove v naši veliki cleve-undski slovenski skupnosti. Komur izmed nas je kaj mar ta •mSa velika slovenska kulturna ^deva, se zaveda, da jo je vsak čas dolžan podpreti tako
moralno kakor tudi materialno.
Minilo je že več kot sto let, ur so se bili naselili v Cleve-andu prvi Slovenci odnosno P^e Slovenke in kar so bile unstale v tem mestu že tudi Prve slovenske družine.
Prav nobenega dvoma i so že prve Cleveland: s ovenske družine z otro Sodnimi za šolo, začele km: resno misliti na lastno dom: sl°vensko šolstvo za sv« °troke. Vsa čast in zahvala 0 Prvim clevelandskim kulti Pionirjem! Misel je b J^mreČ postala razmeroma mkem času dejanje.
V prvi polovici tega stole °te Sole igrale veliko vlog« “‘ovenski skupnosti v Cie
landu.
Ker je naj novejša zgodov clevelandskega slov I e*a šolstva, tj. od šolsk ** 1949-50 dalje vsem izr 35 bolj ali manj znana, zat JeJ v naslednjem ne bo rj°ra. Vsa ta zadnja 1 2držuje naše Cleveland: °Vensko šolstvo posel
tako imenovani Odbor staršev, ki ga sestavljajo starši, ki imajo otroke v Slovenski šoli. Ta naloga ni lahka, pa jo vendar opravljajo vsi radi iz ljubezni do svojih otrok in iz dolžnosti, ki jih čutijo, da jih imajo do svojega naroda.
Vsakoletni naš slovenski šolski piknik je v prvi vrsti bratsko srečanje slovenskih družin in njihovih otrok, ki se jim vsako leto pridružijo še številni posebni prijatelji našega slovenskega šolstva. Letošnje srečanje pa bo prav gotovo še posebej zanimivo zaradi šolske ankete, ki je bila opravljena med starši konec preteklega šolskega leta.
Na prijetno svidenje na pikniku!
J.S.
Lepa hvala
CLEVELAND, O. - Spominska proslava, katero je pripravil TABOR, DSPB Cleveland na Orlovem vrhu Slovenske pristave v soboto in nedeljo, 18. in 19. junija, je bila res lepo dovršena. Da je proslava lepo potekala in bila tako lepo zaključena, podajamo srčno zahvalo vsem, posebno pa sledečim osebam in ustanovam: Rev. Francitu Kosem za darovanje slovesne sv. maše. Lepa hvala obema somaševal-cema pri tej maši. Lepo zahvalo izrekamo pevskima zboroma cerkve Marije Vnebovzete in cerkve sv. Vida. Srčno hvalo izrekamo g. Rudiju Knezu za vodenje cerkvenega petja ob darovanju sv. maše. Mnoga hvala dr. Milanu Pav-
Prerekanje okrog vzgoje otrok
(nadaljevanje z 2. str.)
brerešetati profesorje, ki učiteljske kandidate oblikujejo in Rajajo za njihov bodoči poklic. Se pravi, za poklic, ne za d^0«. V tem je ogromna razlika, ki bi pri formiranju bo-r°^h učiteljev morala biti upoštevana in priti do veljave. Pri vjeamzaciji in poenotenju šol za učitelje v celotni federaciji a,Ih eno glavnih nalog Departmenta za vzgojo v Washingto-• O tem več prihodnjič.
uf ^anes sc pomudimo pri plačah in obrobnih ugodnostih za kije. Nič ni bolj jasno kot to, da mora biti učitelj za svoje Porno, celega človeka zahtevajoče delo, ki je hkrati umet-Hm* uP°clabljanja bodoče generacije vodilne dežele na svetu, kal * Primerno ampak bogato plačan. Denar naj prihaja od lo-državne in federalne oblasti. Pri tem pa je seveda upo-tj. .atl trimesečne počitnice in zelo skrčen pouk v razredu, ki gaJa ntenda komaj 160 dni v letu. Umestno bi bilo raztegniti n od učencev več zahtevati.
Drv' ^Ino8° se govori o plačah po zasluženju (merit pay). Na UČ'f	umeven predlog bi sprožil pravcato revolucijo med
eljstvom in je radi tega nesprejemljiv. Pač pa vidim alter-bo.Vo v visoki in vabljivi lestvici napredovanja v službi, ki du 1ISprva avtomatična, pozneje pa vezana na uspehe v razre-c vsekakor nekaj drugega kot merit pay, ker je institucia-dvo*0- in ne samovoljno izbiranje posameznikov na podlagi tjVj ^ulvih kriterijev (paternalizem, favoritizem, politični mo-
pre(j^0l)ra začetna plača, potem pa možnost ustaljenega na-sej. ?Vania v visoke plačilne kategorije ob hvalevrednih do-tiyne v razredu (in za razred v prvi vrsti gre, ne za administra-Uale p0?*e) b* zlasti v naših materialističnih razmerah privab-$kc ,Ud‘ sposobne in zelo sposobne kandidate(tinje) v učitelj-rek	V sposobnih kandidatih mora biti velik pouda-
dent	SC. vz8°in* poklic izmota iz površnih, povprečnih štu-
in	Ki danes polnijo učiteljske šole. Takšni brihtni fantje
jenih Cta bi prišli v roke najodličnejših pedagogov, prepo-v * etosom vzgojnega poklica, in sposobnih, da to vcepijo ln Srce bodočih učiteljev in učiteljic.
/	L. P.
Dr. V. J. Bratina
Galileo Galilei — Revisited
»E tardi!«, Violetta Verdi. La Traviata
lovčicu in Ameriški Domovini za oglaševanje te spominske proslave. Lepo zahvalo izrekamo ge. Idi Oreh in ge. Vidi Dovjak za prevzem kuhinje. Hvalo izrekamo vsem ženam in dekletom, ki so kakor koli pomagale v kuhinji ali pri serviranju. Vsem gospodinjam naš Boglonaj za darovano pecivo. Lepo se zahvalimo cvetličarni Jamesa Slapnika za tako lepo cvetje. Vsem torej, še enkrat: najlepša hvala! Globoko smo ganjeni, ko vidimo, da naš trud in naše delo ni zaman, da se ohrani spomin junakom slovenskega domobranstva. V zahvalo in pozdrav vam kličemo: Bog vas živi!
Odbor Tabor-a
Kodein brez morfina
Opijev mak, papaver somni-ferum, je zaenkrat edini komercialni vir kodeina, alkaloida, ki ga na široko uporabljajo za lajšanje kašlja in bolečin. Žal pa večina opija iz maka konča v krvnem obtoku narkomanov. Ljudje uživajo ali kadijo opij, na zraku posušen in zgoščen sok iz narezanih, nezrelih makovih glavic. Morfin iz opija nezakonito predelujejo v izredno nevarno mamilo, heroin.
Na univerzi v zvezni državi Oregon pa so pod vodstvom Majida Seddigha odkrili, da je mogoče kodein dobiti tudi iz neke druge vrste maka (papaver bracteatum). Ta izloča alkaloid, ki ga ni težko kemično predelati v kodein, zelo težko pa v prepovedano mamilo. Rastlinica je doma v Iranu in južnem delu SZ, uspevala pa bi tudi v podnebnih razmerah, kakršne vladajo v Evropi, Severni Ameriki, Izraelu in Indiji.
Povrhu bi iz akra druge vrste maka pridelali 12-krat več kodeina kot od opijskega maka. Poznavalci še pravijo, da je gojenje te vrste cenejše in da njegova semena vsebujejo veliko olja z dragocenimi nenasičenimi maščobnimi kislinami.
T.K. General Contractors
We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing and driveway jobs.
TONY KRISTAVNIK, Owner 831-6430
(X)
I.
Dragi g. urednik!
Pred nedolgim (A.D., 7. junija 1983) je dr. L.P. v uvodniku: »Sonce okrog Zemlje« razglabljal o italijanskem filozofu, matematiku in astronomu Galileu in njegovi pravici. Nerodna stvar! Saj ne boste zamerili, če k članku dodam nekaj pripomb.
Torej, Galileo Galilei (1564-1642) je bil obsojen 22. junija 1633 (pred 350 leti!) v dominikanskem samostanu Santa Maria sopra Minerva. Tako pravi zgodovina. Deset generalnih inkvizitorjev, kardinalov svete rimske Cerkve, imenovanih od svetega Apostolskega Sedeža (te visoko zveneče naslove kar prepisujem po uradnem dokumentu obsodbe) je izreklo sodbo, toda trije je niso formalno podpisali.
V čem je bil Galilejev zločin? Mislim, da je zločin prava beseda, prestopek je prešibek izraz za dejanje, ki se je eventuelno kaznovalo s smrtjo, včasih s smrtjo na grmadi.
Dokument sodbe pravi, da je Galileo močno osumljen herezije, ker je zagovarjal nauk, »ki je napačen in nasprotuje svetemu in boijemu Pismu, namreč, da je Sonce središče sveta in, da ne potuje od vzhoda na zahod in, da se Zemlja premika in ni središče sveta«, itd. (Prevod je moj, op. pis.) Dalje pravi sodba: »ukazujemo. da se knjiga 'Dialogo di Galileo Galilei’ prepove z javnim ukazom«.
Če so moji viri kaj vredni, je bila ta knjiga črtana iz tkzv. »Index Librorum Prohibito-rum« šele leta 1822, ali približno tega leta. Bolj celoten naslov sporne knjige je: »Dialogo di G.G. sopra i due sistemi massimi del mondo, Tole-maico e Coperniciano« (1632).
Danes, po 350 letih, se seveda zdi neverjetno, da so kardinali, brez dvoma precej neuki v astronomiji in gibanju nebesnih teles, mogli avtoritativno razlagati mehaniko
sončnega sistema, v glavnem na podlagi citata iz Jozuetove knjige. Kaj piše Jozuetova knjiga? Da ne bo nesporazuma, dodajem v oklepaju transkripcijo hebrejskih imen, kot jih navaja v angleščini pisana 20 knjig obsegajoča Enciclo-paedia Judaica, Jeruzalem, 1978.
V Stari zavezi je pet knjig Mojzesa, Jozuetova (Joshua) knjiga je šesta. Jozue je bil sodelavec Mojzesa, bil je z njim skupaj na gori Sinaj, in Mojzes ga je postavil za svojega naslednika, da popelje Izraelce v Obljubljeno deželo. Tako se je vodilno udeležil prvih precej divjih bojev. Bitka pri Gabaonu (Gibeon), poglavje 10, vrste 6 do 15, opisuje del teh bojev. Kdor ni Stare zaveze nikoli bral, se bo Jozueta spomnil iz filma »Deset zapovedi«, v režiji Cecil B. de Mille z njegovim »cast of thousands«.
Takole piše v Jozuetovi knjigi: »Ko so beiali pred Izraelci in bili na pobočju Betho-rona (Beth-Horon), je Gospod metal nanje z neba veliko kamenje do Azeke (Azekah), tako, da so bili potolčeni. Več je bilo teh, ki so pomrli od kdmene toče, nego onih, ki so jih pobili Izraelovi sinovi z mečem. Takrat je govoril Jozue Gospodu, tisti dan, ko je Gospod izročil Amorejce (Amorites) Izraelovim sinovom; rekel je vpričo Izraela: 'Sonce, stoj pri Gabaonu, in luna v dolini cjaIonski (Aija-lon)!‘ In stalo je sonce in obstala je luna, dokler se ni narod maščeval nad sovragi. Ali ni to pisano v Knjigi pravičnega? Sonce je stalo sredi neba in skoraj ves dan ni hitelo, da bi zašlo.« (Citirano po tkzv. Ekumenski izdaji Sv. pisma, Ljubljana, 1975. Tekst je identičen s tekstom dr. M. Slaviča v mariborski izdaji, 1958, ki je izšla v 4 knjigah.) Zadnji stavki so, ko se da razbrati iz virov, pokopali Galilea in tkzv. heliocentrični sistem.
Danes se je lahko posmehovati kardinalom in njih modri sodbi. Galileu pa je bilo najbrž kar tesno pri srcu, ko je v zgradbi inkvizicije zaprt čakal na razsodbo. Sveta Inkvizicija je bila institucija za uničevanje herezij in »nepoboljšljivih« heretikov, če je bilo treba tudi po principu: »Occidite erro-res, occidite errantes!« Seveda, treba je priznati, da je imel Galileo srečo v nesreči, da je padel v roke italijanski, na pa španski invizidji. Prva je bila mnogo manj dosledna in goreča. Tako ga je doletela le dosmrtna ječa in še to so mu kasneje olajšali na dosmrten hišni zapor, čeprav je še leta 1638 bilo zapisano: »Sanctis-simus nihil concedere voluit«.
(dalje prihodnji torek)
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE1-9411
•	Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
•	Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani.
•	Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 uma ambulantna po sluga In aparat xa vdihavanje kisika.
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
ANDREJ KOBAL
(nadaljevanje)
V Glušiču sem takoj spoznal zanesljivega in zelo sposobnega moža ter ga kot strokovnjaka priporočil za službo v armadnem uradu za zemljepisje in geodezijo. V tej službi se je Glušič četrt stoletja odlikoval z neutrudnim sodelovanjem in prispeval znanstvene spise kot mogoče noben drug Jugoslovan zaposlen pri ameriški vladi. V arhivu hranim debelo mapo njegovih del, katera je zvezna vlada objavila za svojo uporabo.
Glušiča sem imel rad od prvega sestanka. Med bivanjem v Washingtonu sva bila za kratko dobo soseda; razvilo se je prijateljstvo med mojo in njegovo družino. Vse mi je ugajalo na tem dobrem pokojniku: njegova mirna narava in pridnost doma in v službi, gostoljubna in trdna ter dostojna slovenska duša.
Pretrpel je mnogo pod Nemci, ki so ga kot voditelja uporne čete ujeli in v taborišču Dachau obsodili, da je iz dneva v dan čakal na smrt. Spomine o hudih preizkušnjah je opisal pod naslovom »Božična noč v Dachauu«; to sem prevedel na angleško. Glušic je bil trdne postave, vendar ga je vso dobo v Ameriki mučila kronična naduha, posledica trpljenja v nemškem jetništvu, kateri je podlegel januarja 1970.
Pokojni Leo Zakrajšek je pol stoletja vodil v New Yorku agenturo za potnike na ladjah. Spoznala sva se leta 1931, ko sem se vpisal na Kolumbiji, in obdržala sva prijateljske stike do njegove smrti. Kadarkoli sem potoval z ladjo, sem se po pravilu »svoji k svojim« zatekel k njemu. Nekoč mi je rezerviral in kupil prevoz za celo skupino v prvem razredu iz New Yorka do Bombaya v Indiji.
Leo je bil iskren prijatelj. Spoštovali so ga ne samo naši ljudje, katerim je mnogo pomagal, temveč tudi Amerikan-ci, ki so cenili njegovo trgovsko solidnost. Marsikdaj mi je pomagal v prizadevanju dobivati naše zdomce iz Evrope v Ameriko.
Ko sem hodil v New York, sem se često z njim razgovarjal o posameznikih, ki so želeli priti, in on mi je nekajkrat pisal ali telefoniral za nasvet. Menda sem bil edini v Washingtonu, na katerega se je obračal, če je priseljenec iskal zaposlitev pri zvezni vladi.
Med poedinci, katere je naslovil name, sem mu bil hvaležen za dr. Cirila Žebota. Na Zakrajškovo priporočilo je
slednji prišel k meni in bil nekaj dni moj gost. Učeni mladi profesor mi je razložil svoje politično mnenje o razmerah v povojni Sloveniji.
V tej triletni dobi se je obrnil name za pomoč samo en starejši slovenski priseljenec, namreč Ivan Molek. Ker je kot urednik »Prosvete« vztrajal v svojem konservativnem socializmu, so ga Adamičevi pristaši prisilili k odstopu. Bil je brez službe in potrebnih dohodkov. Ker je bil že postaren, bi težko našel zaposlitev v Chicagu ali kje drugje.
Svetoval sem mu delo v New Yorku, kjer bi sestavljal spise v slovenskem jeziku za oddajo po radiu v Evropo. Zanimal se je in zato sem se obrnil k znancu pri glavni upravi v Washingtonu, da Molka zaposlijo kot slovenskega urednika.
Nova služba je Molku ugajala in obdržal jo je, mislim, dve leti, ko jo je zaradi rahlega zdravja moral opustiti. Vrnil se je v Chicago in mi večkrat pisal. Umrl je leta 1962.
Opisana neuradna opravila v teku treh let službe v Washingtonu so bila, kot razumljivo, več ali manj zakulisna, a v nobenem oziru ilegalna. Pomagati komu do službe v vladnih uradih predstavlja riski-ranje; človek, ki prosilca priporoča, nikdar ne ve, kako se bo kandidat v podeljeni mu službi izkazal po sposobnosti, marljivosti in lojalnosti. Odgovornost pa pade na onega, ki ga je priporočil in morda zanj jamčil. Poleg tega je treba upoštevati vladne zakone, ki predpisujejo način zaposlitve, in ne dovoljujejo političnega ali drugega vmešavanja.
Prosilec mora izpolniti formular in ga predložiti komisiji, ki odloča o nastanitvi. V mnogih primerih sem priporočil zaposlitev direktno pri uradu, kjer se je mesto za službo našlo; uradi so take predpise prezrli. Dandanes bi tako postopanje bilo brezuspešno, a v tistih povojnih letih so vladni uradi nujno potrebovali uslužbencev in marsikaj ni moglo iti po predpisih.
Bolj nevarna je bila pomoč pri dobivanju ljudi v Ameriko. Priseljeniški urad (Immigration Office) se je strogo držal predpisov o kvotah za priseljevanje. Za Jugoslavijo, na primer, je bila kvota zelo nizka in po normalni poti bi prosilec navadno moral čakati več let, predno bi prišel na vrsto, če bi sploh uspel.
Privatni pomoči prosilcem za priseljevanje so oblasti nasprotovale. Ageni priseljeniškega urada so kaj zlahka iz-
taknili kršitve predpisov. Če se je na primer dognalo, da se priselitev ni izvršila do pičice po predpisih, je bil došlec vrnjen, odkoder je prišel; kdor mu je pomagal priti, pa je bil postavljen pred sodišče.
Kjer sem pomagal ljudem, da so se priselili na moje priporočilo kot privilegiranci, kot omenjeno, ni bilo sitnosti ali nevarnosti, da bi bil kak zakon prekršen. V drugih primerih tudi nisem naletel na težkoče.
»Hladna vojna«
Na moje poslovanje te dobe so preveč vplivali napeti mednarodni odnošaji, da bi mogel prezreti tako imenovano »hladno vojno«. Zbiranje in analiziranje informacij za poročila Beli hiši in drugim visokim zveznim uradom je bila moja glavna odgovornost. Tako delo za pisalno mizo ne predstavlja na videz nič bojevitega, vendar bi ga ne mogel smatrati drugače kot neločljiv del splošnega prizadevanja vlade za taktičen in strateški odpor proti nasprotniku, ki je iz leta v leto čedalje bolj podžigal k »hladnemu« vojskovanju ali dajal povod za protinapade.
Izrek »hladna vojna« je bil v rabi med washingtonskimi krogi že, ko sem nastopil službo v januarju 1947. Uradno ga je prvi uporabil Bernard Baruch, svetovalec več ameriških predsednikov, v debati o odredbi predsednika Trumana za gospodarsko in vojno pomoč Grčiji in Turčiji, da bi se ti državi usposobili za odpor proti pritisku s severa.
Mnenje zgodovinarjev pa je, da je ta vojna napočila spomladi 1946, ko je Churchill v svojem govoru v Ameriki apeliral na angleško govoreče narode za zedinjenje proti preteči nevarnosti od strani sovjetov. Nekateri pisatelji segajo dalje v preteklost, češ da so korenike »hladne« vojne pognale že po prvi svetovni vojni, ko je predsednik Wilson proglasil, da mora »svetovni mir sloneti na politični svobodi za vsak narod«, medtem ko je istočasno sovjetski komisar za zunanje zadeve Leon Trocki razglašal, da bo »ruska revolucija zajela vso Evropo ali pa bodo evropske sile pokončale rusko revolucijo«.
Wilson in Lenin sta s takimi napovedmi predstavila simbol in gesla za »hladno vojno«. V teh pravcih se je mednarodni spor razvijal. Vojne niso bile napovedane in topovi niso grmeli, borba pa se nadaljevala predvsem z diplomacijo in propagando.
Pogodbe o miru, nenapadanju in prijateljstvu so se sklepale in kršile. Sovjetska zveza se je ponovno zavezala s pakti z Nemčijo v znak odpora proti državam, ki so podpisale versajsko pogodbo. Hitler in Stalin sta podpisala pakt, Anglija, Francija in Amerika pa so sklepale pogodbe proti Rusiji. Številni sporazumi te vrste so bili predhodniki »hladne vojne«.
Smešno bi bilo tolmačiti, da je bilo v spopadu med »Vzhodom« in »Zahodom« (recimo
med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami) vse dobro na eni in vse zlo na drugi strani. Kot v vseh velikih spopadih v človeštvu je tudi v »hladni vojni« prišlo do vzvišenega požrt-vovanja in nizkotnih zločinov. Junaki na eni strani bi se prav lahko šteli kot take na drugi, če bi bili tam rojeni.
Stalin se more poleg Hitlerja in njegovih pobočnikov upravičeno smatrati kot glavni kriminalec te dobe. Vendar ni prav pozabiti, da je kri pod njegovo tiranijo tekla tudi v imenu idealov, naj so bili ti zmotni ali ne. In kdo ve, koliko je kapitalistična družba s prepoznim uvajanjem in priznavanjem človeških pravic prispevala k izbruhom svetovnih vojn in nato »hladne vojne«.
Kapitalizem, kakor ga je opisal Marx, in imperializem, kot ga je označil Lenin, sta bila odpravljena. Delavski sloji so pod novimi zakoni za dostojno preživljanje in zavarovanje prenehali predstavljati zatiran proletariat v industrijskih deželah in kolonije imperialistov so se v vseh delih sveta prelevile v neodvisne države.
(se nadaljuje)
VREME
Pretežno sončno in prijetno danes z najvišjo temperaturo okoli 80 F. Sončno jutri, a nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 84 F. V četrtek deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 86 F. Za petek napovedujejo vremenarji spremenljivo oblačno vreme z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura v petek okoli 88 F.
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
MALI OGLASI
Baby Sitter Needed Professional couple need special person to care for 2 small children. Ohio City home. Weekdays, occasional evening. Your own apt. plus $100 per week. Reply with references.
Call 861-6742
(54-55)
For Sale by Owner Open Sat. & Sun. 1 to 6 p.m. 23900 Devoe Ave. off E. 250 Euclid, Ohio
2 bdrms, 2 dn., I Ige with lav. up. Alum, sided. Basement. 2 car garage. Appliances optional.
(54-55)
For Sale by Owner St. Jerome's area. 3 bdrm. Lge. kitchen. 1 Vi baths. Finished attic & basement. 2 car garage. Well kept. $44,000. Call 481-0959 eves.
(48-55)
HELP NEEDED Maid service. Part time and full time. Bratenahl. Ask for Helen. 541-3901.
(53-55)
By Owner, Willoughby Hills Acre wooded lots. Build your own home for app-$30,000 to $50,000 for a 3,000 sq. ft. house. $49,500 for 3 acre lots next to each other. Call 585-8663.
(53-54)
APT. FOR RENT Rondel. 5 rooms, down-Adults. No pets. $175 pluS security. 481-0703.
(53-56)
Needs 4 or 5 rooms Retired widow wants 4 or 5 rooms down, unfurnished, in St. Vitus area, Waterloo or E. 185 area. Call 3®^ 5943 or 291-0751.
(54)
NAPRODAJ
Javljamo eno družinsk hišo v dobrem stanju z garažo in central air cond'-tioning.
881-6242
FOR RENT
5 rms., 2 bdrms., carpeted' up, insulated. E. 71 St. ne® St. Clair. Security and refer ences.
321-3907
LASTNIK PRODAJA
enodružinsko zidano hiS° v Collinwoodu. Cena nizkfl’ Kličite 252-3772
po šesti uri zv.
(52-55)
APT. FOR RENT GROVEWOOD AREA- ru'7 remodeled - Bath, kitc pS 2 bdrms., new app))*10 e; carpeting thru-out. r mo. Security & lease.
888-7029
(52-55)
NAPRODAJ . s
Hiša, s 5 in 3 sobami- B*1* Ave. V dobrem stanju.
Kličite 731-6460	.
(52-5®
For Sale	0
Lge 6 room frame ho^ St. William's parish. Cal ^ 9025 between 4 and 7 P’
(52-s9'
zak-zakrajsek
pogrebni zavod 6016 St. Clair Ave.
New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112
John Fortuna, licenciran pogrebnik
Kanadska Domovina

Montrealske novice
Približno že dva meseca ni bilo v Ameriški Domovini novic iz francoske Kanade. Sedaj se je pa zopet nabralo nekaj, kar bo mogoče zanimalo bralce našega lista. Sledijo novice •nekaj starih in tudi nekaj naj novejših - z naše slovenske skupnosti v Montrealu. Videli boste, da tudi v francoski Kanadi Slovenci ne spimo, amPak kar dobro napredujemo, versko in kulturno.
Dne 8. maja smo imeli slovesnost prvega sv. obhajila, ko je prvič pristopilo k mizi Gospodovi sedem naših dečkov in deklic.
Dne 13. maja, na praznik Prikazovanja Fatimske Matere božje, se je pa tudi naša slovenska skupina udeležila v slovenskih narodnih nošah z g. Upnikom Janezom Jeretino na Čelu, v katedrali, mednarodne slovesnosti, ki jo je vodil sam prevz. montrealski nadškof paui Gregoire. Obkrožilo 8aje 21 duhovnikov raznih narodnosti, ki so z njim somaše-vali.
. ^ rožnim vencem na začetku ln s sv. mašo, ki je sledila, smo tudi mi Slovenci iz Montreala skupaj z drugimi narodnost-ndi prosili Mater božjo in našo $kupno Mater, kraljico sveta, 24 mir, naš ubogi narod in domovino pa, da bi bila že skoraj rešena brezbožnega komuni-Eno prošnjo je tudi prevrtala v slovenščini gdč. Rozi-na Hozjan. Po končani slove-snosti, smo se zbrali v dvorani J' katedrali in imeli ob čaju in avi prav živahen razgovor z montrealskim nadpastirjem.
^ mesecem julijem se je p baše versko in kulturno življ Je Preselilo v prosto naravi ba našo farno pristavo, pri S rj*«, ki je oddaljena c Montreala dobrih 35 milj.
blaše poletno letovišče str n*adno odprli za letošnjo sezi junija. Kot ponavad *b° imeli ob 11. uri sv. maš , lem pa procesijo Sv. R bjcga Telesa, katero je voc je Van Jan CM iz Toronta, badomestoval našega župr v*- kateri je bil na zdravljen . orontu. Ob prepevanju n . b'b pesmi je bila slovesne ^ključena ob 12. uri. Pote n °.Se posedli k mizam, kj Sjj ie Čakalo zelo okusno k D . ’ kar gre zahvala naši bim kuharicam.
g. ° se j® kosilo malo pole-Cilj’ S° *iubitelji vode brž sko-jj. .v Plavalni bazen, da so se Ves? ohladili. Drugi pa, bolj Se e ‘rt poskočne narave, so or Podali na plešišče, ker jim je 7v,ester igral polke in valčke. vlek° SC na^ Prv‘ Piknik za-ra2 e* do poznega večra, kar je tej. ^jivo, saj smo ga že Zyb.čakali v želji, da se ra-ČUd 6 *m° v prosti naravi. Nič tudi, ker smo imeli p0| J?°mlad tako slabo vreme, lcrat^Je Pri nas pa je tako
Največje slavje smo pa imeli
3.	julija, ko smo praznovali naš »Slovenski dan«. Na to prireditev pride največ obiskovalcev z bližnje in daljnje okolice. Letos je bil obisk še prav posebno dober. Nabralo se nas je preko 600, kar je za Mon treal nekaj izrednega.
Otvoritev Slovenskega dneva smo začeli, kot po že ustaljeni navadi, s sv. mašo, ki jo je daroval duhovnik iz domovine, mlad kaplan z Beltincev v Prekmurju, g. Martin Horvat. Imel je zelo lep govor, ki je ganil naša srca, ko je poudarjal ljubezen do domovine in slovenskega naroda.
Sledilo je slavnostno kosilo. Bili smo vsi že precej lačni in komaj čakali, da dobimo kaj pod zob. Bili smo presenečeni nad res bogatim kosilom, ki so ga nam pripravile naše dobre in požrtvovalne kuharice. Pripravile so nam svinjsko pečenko, »barbecue«, golaž in »šiš-kebob«, poleg vsega tega še najrazličnejšega peciva in drugih dobrot. Našim mladim pa so postregle s tkzv. »hot dogs« in pommes frites. Žejna grla smo poplahovali z rizlingom in pivom, otroci pa s sladoledom in mehko pijačo.
Popoldne ob 1.30 so se začele zbirati folklorne in pevske skupine v spremstvu muzikantov na slavnostno mesto. S pozdravnim govorom predsednika cerkvenega odbora g. Štefana Prša, se je začel bogat program.
Naša montrealska plesna skupina »Rožmarin«, pod vodstvom gdč. Rozine Hozjan, nam je pokazala prav dobro pripravljene plese za mlajše in odrasle, vsi seveda oblečeni v narodnih nošah, ki so bili od občinstva sprejeti z velikim aplavzom. Ravno tako sta nastopila slovenski mladinski pevski zbor in dekliški pevski zbor, pod vodstvom g. Franca Rogana ml.
Nastopil je tudi »Ansambel folklore Cardinal A. Stepi-nac« hrvaške cerkvene skupnosti v Montrealu. Ti so nam zaplesali par zelo lepih plesov.
Bilo je še tekmovanje v odbojki pod vodstvom g. Janeza Rabzela in balinanje pod vodstvom g. Vladimira Urbanca. Za zabavo in ples je skrbel slovenski ansambel Franka Sotolška.
Slavnostni govor je imel g. Tone Zrnec CM, urednik Božje besede iz Toronta. Govor je bil zelo dobro pripravljen in ne potrebuje torej nobene razlage. (Govor objavljamo takoj po tem dopisu. Ur. A.D.)
Torej velik je bil naš Slovenski dan. Naj pa ne bi bil za nas samo praznik zunanjosti, ampak dan zahvale in obenem prošnje, da bi res ostali zvesti Bogu, narodu in domovini!
Montrealčan
Slavnostni govor g. Toneta Zrneca CM
Bratje in sestre, dragi prijatelji!
Izhodišče za glavno misel te svečanosti je naše slovenstvo; cilj naše zavesti in naših naporov — zopet — slovenstvo. Odprto pa ostane vprašanje sredstev:	kako ohranjati in
poživljati to naše slovenstvo in se v njem veseliti.
Glejte, vsakoletni Slovenski dan je sad vašega slovenstva, hkrati pa vedno pomlajen vir slovenstva vaše skupnosti. Na ta edinstveni dan bi pravzaprav moral spregovoriti s tega mesta vsakdo izmed vas.
Kaj je narod? Jezik, boste rekli. Da, res je; jezik je velika vrednota, razpoznavni znak, najmočnejša vidna vez med ljudmi istega naroda. Jezik nas druži v nedeljivo, specifično in živo enoto. Zato ohranimo svoj slovenski jezik! A jezik ni vse. Narod je skupek ali resničnost več dejstev: isti duhovni ali kulturni značaj, isti socialni, gospodarski in tudi politični značaj. Čutenje za iste cilje, iste ideale in svetinje. In za nas v tujini še nekaj: povezava s preteklostjo in s tradicijo rodne domovine.
Povezava z maternico, kjer smo dobili življenje in odkoder smo izšli. Obrnimo se k domovini, njej, ki nas je rodila Slovence. Povezava s to maternico mora ostati. Kako se mi do matere domovine obnašamo? Ali ji kaj darujemo, skrbimo za njeno življenje in moč?
Letos obhajamo pomembne obletnice velikih slovenskih sinov, ki so svoji materi domovini veliko darovali, se ji oddolžili in jo polnili z novo življenjsko močjo in silo. Obletnice vedno obhajamo; a naj omenim tri može! Slavimo stoletnico njihovega rojstva:
1.	— Anton Breznik, profesor, jezikoslovec in slovničar. Urejeval je pravila našega jezika in nam dal moderno slovnico. Svoje življenje je takorekoč daroval slovenskemu jeziku. Kar se v šolah učimo o našem jeziku, je njegov dar materi Sloveniji. Ali ne zasluži tak sin, da se ga spomnimo?
2.	— Pisatelj Ivan Pregelj, profesor — bil je tudi moj učitelj — in umetnik našega jezika. Dal nam je umetnine slovenskega duha — svoje knjige — in uvrščal slovenski narod v skupino naprednih in kulturnih narodov. Hvaležno se je oddolžil materi.
3.	— Tretji človek, ki se ga naj spomnimo, je bil tu med nami: škof Gregorij Rožman. Svojo domovino je ljubil in se žrtvoval za njen duhovni in vsestranski blagor. Delajo pa mu danes mnogi sinovi Slovenije hudo krivico. Škof Rožman je zapustil globoke sledo-
:	Slovenci v Kanadi bomo praznovali
j	XXIV. Slovenski dan	|
v nedeljo, 31. julija 1 983, na Slovenskem letovišču pri Boltonu
Praznovanje bo posvečeno NARODNIM SVETINJAM:
jezik, slovenske navade, katoliška vera, narodna zavest, slovenska zemlja, zavest narodne skupnosti in pripravljenost braniti te svetinje.
Slovenci od blizu in daleč prisrčno vabljeni!
Odbor S.K.S.
ve v slovenski Cerkvi in zgodovini in tudi med nami v izseljenstvu. Bival je na tem kontinentu in duhovno skrbel za svoje brate in sestre. Zato je nam še posebej blizu. Pošteni Slovenci se ga s hvaležnostjo spominjamo in se klanjamo njegovemu spominu.
Kaj je domovina? Sodobna opredelitev tega pojma, ki je pa posebej važna za nas v tujini, je: Kjer je skupina ljudi, ki isto čutijo, tam je domovina. Domovina je lahko povsod, kjer smo mi. Ozemlje ima drugotno vrednost. Mi smo tu, torej imamo tu domovino. Vprašanje pa je: kakšno skupnost imamo in kaj enotno čutimo? Kako svojo domovino tu ohranjamo?
V življenju se znajdemo ob mejnikih, na črtah ločnicah, v svetlih pa tudi temnih točkah. Vsakdo izmed nas ima take mejnike v svojem življenju, uspehe in polomije. A kot članom slovenske skupnosti bi rad pokazal, da imamo tu res svojo domovino in jo negujemo:
1.	— Oskrbeli ste si nov slovenski duhovni center — župnijske in cerkvene prostore. Prva obletnica je mimo. Lani konec junija ste dobili uradno dovoljenje za gradbena in prenovitvena dela. Opravili ste jih. Čestitam vam.
2.	— Letos 11. septembra bo izredna slovesnost: slovenski škof vam bo te prostore in oltar blagoslovil. Krona vaših del! Gradite svojo duhovno veličino in blagoslov se bo razlil nanjo.
3.	— Naj omenim še dve senci, ki sta padla na to skupnost. Odšel je od nas Tone Ko-
ritnik, aktiven član in zelo priljubljen. Pogrešate ga, čutite praznino za njim. Druga senca pa je resna bolezen vašega župnika g. Jeretina. Izgoreval je za vas. Bog mu daj ljubo zdravje!
4.	— Ozrimo se v to mladino, v vašo mladino! En mesec že gostujem pri vas in presenečen sem bil, kako so ti mladci in mladenke prihajali k vajam za nastop na Slovenskem dnevu. Kakšna zavzetost za slovenske ideale imajo ti otroci! In z njimi vi, starši. Pri vsem tem pa tudi odbor s sodelavci. Vse to napaja s svežimi sokovi vaše slovenstvo. In za tem današnjim programom stoji kot duša in nevidni motor srce mlade žene, s prelepimi zmožnostmi in mnogimi talenti in s celim vlakom dobre volje — gdč. Rozina Hozjan. In pri petju je njena desna roka g. Frank Rogan ml.
Vsakdo izmed vas bi lahko s tega mesta govoril...Domovina je tam, kjer so zbrani člani istega naroda - pa četudi izven rodne zemlje - a isto čutijo, se skupno žrtvujejo in gorijo v skupni, medsebojni ljubezni. Tako je. Vi ste dokaz, da je to res. Malokdaj se tako osvestimo, da smo Slovenci, malokdaj tako občutimo, da smo sinovi in hčere Slovenije kot ob priliki Slovenskega dneva. Korajžno naprej! Mladina, moje vabilo velja vam!
Naj živijo vaši Slovenski dnevi, naj živijo in se vračajo, vedno pomlajeni! Naj vas utrjujejo in razveseljujejo, izpopolnjujejo in ohranjajo slovensko skupnost v Quebecu pri življenju! Naj bodo Slovenski dnevi vedo dokaz in prelep sad vašega slovenstva!
! First Slovenian Coins »
We still have some gold and silver coins issued in | ♦	1978. The coins, arean excellent gift for weddings, J
j baptism, confirmation, relatives in old country. | Represented are Cankar, Prešern, Trubar, Baraga, f ' Slomšek and Krek. On reverse sides are Bled, Mary * I Help from Brezij, Slovenia, Carinthia, Maribor and J i Ljubljana coat of arms. Excellent investment price { being no more than intrinsic value of gold or silver ^ l plus coinage. For information: Dr. Peter Urbane, Tel. » |	1-416-447-4332 1 Daleberry Place, Don Mills, Ont. J
I M3B 2A5 Canada.	•
KOLEDAR
PRIREDITEV
JULIJ
31. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
7. - Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 11.30 dop. bo č.g. Viktor Tomc daroval sv. mašo pri Spominski kapelici za rajne člane kluba. Po maši bo na razpolago kosilo. Igral bo orkester Tonija Klepca iz Girarda, Ohio.
17.	- Federacija ameriško-slovenskih upokojencev priredi letni piknik na SNPJ farmi na Heath Rd.
21.	- Fara Marije Vnebovzete na Holmes Ave. priredi žegnanjski festival, od 3. do 9. zvečer v družabni dvorani Baraga.
21.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi poletni piknik, zopet s sv. mašo ob 11. dop., kateri sledijo kosilo, zabava s plesom in športne tekme.
28. - Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« veselico.
28. - Ohijska federacija KSKJ društev priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, Ohio.
SEPTEMBER
10. - Plesna skupina Kres priredi Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Živa spremljava pri programu: orkester Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30 zvečer.
18.	- Oltarno društvo fare sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo z juho, govejo in kurjo pečenko in prikuhami, v farni dvorani. Serviranje od 11.30 dop. do 2. pop.
18. - Odbor Slovenske pristave priredi vsakoletno Vinsko trgatev na SP.
23. - Plesna skupina Kres ponovi program «Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov» v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 3. popoldne.
25. - Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
25.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. Kosilo ob 12. uri opoldne, potem zabava. OKTOBER
1. - Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. Gostujejo Fantje na vasi iz Toronta. Po koncertu ples in zabava. Igra Alpski sekstet.
8. - Klub slovenskih upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi 21. letno večerjo s plesom v Slovenskem domu na E. 80. cesti. Igra Eddie Buehner orkester.
15. - Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.
15.	- Pevski zbor Glasbena Matica priredi vsakoletni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
16.	- Občni zbor Slovenske pristave.
22.	- Ansambel «Veseli Slovenci« praznuje 20. obletnico obstoja s samostojnim koncertom in večerjo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
23.	- Slomškov krožek priredi obed v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne.
NOVEMBER
5.	- Štajerski klub priredi svoje tradicionalno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igra Veseli Slovenci orkester.
12. - Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
12. - Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. S serviranjem večerje bodo začeli ob 5. popoldne.
1984
MAREC
24.	- Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
GRDINA POGREBNA ZAVODA
531-6300	17010 Lake Shore Blvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
GRDINA TRGOVINA S POHIŠTVOM
531-1235	15301 Waterloo Rd.
Vesti iz
Slovenije
Koroška ohcet
DRAVOGRAD - Turistično društvo Dravograd je pripravilo prvo koroško ohcet, folklorno prireditev, ki je bilo namenjeno predvsem turistom. Ogledalo si jo je blizu 8 tisoč ljudi iz vseh krajev Koroške ter od drugod.
Ohcetni sprevod je v soboto, 2. julija, popoldne šel skozi središče Dravograda, poročne obrede pa so opravili na prireditvenem prostoru v središču kraja. Na Koroški ohceti so se poročili štirje pari, iz vsake koroške občine po eden. Spored, zabeljen s starimi koroškimi ohcetnimi šegami in navadami, so dopolnile folklorne skupine iz severovzhodne Slovenije.
Kočevske cisterne za Saudsko Arabijo
KOČEVJE - Kočevsko podjetje Itas je sklenil pogodbo o izvozu cistern v Saudsko Arabijo. Izvažal bo cisterne s prostornino 50 kubičnih metrov za prevoz cementa.
Prvi del naročene količine so že poslali v Saudsko Arabijo in kupci so menda zadovoljni. Celotna pogodba je vredna milijon dolarjev.
Trboveljski cement gre prvič v izvoz
Trbovlje - Cementarna Trbovlje bo do konca leta izvozila okoli 5000 ton cementa. Tako gre trenutno 22 ton cementa vsak dan v Celovec, sklenjena je pogodba z neko švicarsko firmo, po kateri gre za prodajo 5000 ton cementa.
Umrli so
Iz »Dela« 8. junija:
Vida Hladnik (Tržič).
Mirko Zver, 30 (Ihan).
Nevenka Drčar (Ribnica).
Vlado Krajnc (Celje).
Jože Fajon št. (Ljubljana).
Julija Zor roj. Šelekar (Ljubljana, Podčetrtek).
Anton Erman, 76 (Kranj).
£5uuissHaus
FAMILY STYLE RESTAURANT
at Nordic Village
7480 Warner Road, Route 307
Madison, Ohio 44057
Stanko Valenčič (Koper).
Anton Hauptman (Ljubljana).
Nežka Pečar roj. Tekavec (Žužemberk, Ljubljana).
Angelca Dolinar (Brežice).
Justina Zupan roj. Magdič, 86 (Ljubljana).
Ivan Jenko (Ljubljana).
Iz »Dela« 10. junija:
Ivan Gržinič, 74 (Ljubljana, Chicago).
Ivan Kržišnik (Radovljica).
Alojzij Zidar (Ljubljana).
Franci Jazbec (Ljubljana, Celje).
Stanko Vodlak, 92 (Ljubljana, Trst).
Miško Kranjec (Ljubljana).
Janko Skarza (Ljubljana).
Ivo Lukežič, 81 (Ljubljana-Bežigrad).
dr. Gojmir Tominšek (Ljubljana).
Katarina Štrukelj, 72 (Kompolje).
Toni Kapelj (Kal, Ljubljana).
Ivanka Škerl roj. Radmelič (Ljubljana).
Feliks Stefanciosa (Koroška Bela).
Zofija Šuštaršič (Ljubljana).
Anton Jančar, 49 (Orehovica pri Šentjerneju).
Ivana Bergant roj. Lavtar (Horjul, Škofja Loka).
Iz »Dela« 11. junija:
Tone Preložnik (Ljubljana).
Alfonz Kopriva, 78 (Maribor).
Jože Kolar (Ljubljana, Planina pri Rakeku).
Emil Lazar (Žiri).
Ignac Pogorevc (Vojnik).
Jože Pečar, posestnik na Studencu.
Danijel Anžič (Ljubljana).
Zvonko Gregorič (Ljubljana, Osijek).
Tončka Jelušič, 80 (Ljubljana).
Drago Bizjak (Ljubljana).
Marija Štefančič roj. Prevec (Stara Vrhnika).
Rado Meglič (Kočevje).
Marija Dimnik roj. Kamnar (Radomlje, Sneberje).
Marija Vidmajer (Ljubljana).
Marjan Cantarutti (Idrija, Pivka).
Iz »Dela« 16. junija:
Jožefa Barborič roj. Kukovičič (Verd, Vrhnika).
Anton Prijatelj (Ljubljana, Kočevje).
Frančiška Berčič roj. Pre-lovšek (Ljubljana, Koper).
Aleksander Frank (Ljubljana).
Franc Karo (Ljubljana).
Jožefa Kožar, 83 (Ljubljana).
Leopold Bregar (Zagorje ob Savi).
Pavel Obldk (Ljubljana, Cleveland).
Pavla Ban (Pesje).
Marija Uršič (Ljubljana, Krka na Dolenjskem).
Franc Terlep (Gornje Selce).
Iz »Dela« 17. junija:
Jožefa Bukovnik (Tržič).
Ivo Miklavčič (Podbočje, Ljubljana).
Anton Truden (Ljubljana).
Jože Jeretina (Domžale).
Alojz Trkov, posestnik te Zadvora.
Stanislav Žnideršič (Z8-Kašlje).
Frančiška Juvan roj. Drčar, 91 (Ljubljana).
Slavko Marinčič (Breg P0 Velikem Gabru).
Alojz Janežič (Hrastnik).
Anton Trček (Pobreg).
Filip Rožič (Loka Pr' Tržiču).
Ivanka Zdešar roj. Bizjan. 75 (Ljubljana-Vič).
Iz »Dela« 18. junija:
Milan Jernič (Ljubljana).
Ivan Ciperle, 65 (Lahovče, Kamnik).
Frančiška Lisec (Sevnica).
Angelca Knez (Ljubljana)-
Jože Kovačič (Kranj).
Alojz Jug (Solkan).
Rudolf Habjan, 82 (Kropa)-
Ivan Pirnat (Črnuče).
Miha Zupančič (Kranj).
Janez Potočnik, 91 (S^0 J Loka).
Matija Brenčič, 91 (G«*10' vič).
Ivan Rolih (Ljubljana).
Frančiška Štraus roj. Kavčič (Idrija).	.
Ana Grabrijan (Ljubljana!'
Francka Sitar roj. Doling 79, p.d. Germanova mama Pržanja.
Marija Rihelj (Sevnica).
“SLOVENIA RADIO PROGRAM'1
HEARD COAST TO COAST
4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cabe TV systems—also in Greater Cleveland on Radio 106 SCA
1004 Dillewood Rd.
Cleveland, Ohio 44119
^iiiiiiinniuiniinn»imnmnn»tn»»»nfflt»ffl»i»t»Hm»n»mnmnmma
imenik raznih društev
(continued front last week)
SLOVENIAN SPORTS KLUB p °- Box 430*6, Cleve OH 44143
Predsednik: Ed Skuibitz Podpredsednik: Michael Dolinar
Tajnik; Tomaž Veider, 29320 Vhite Rd., Willoughby Hills., O
44092
Blagajnik: Leo Vovk Načelnik Odbora — Andrew Celestina
Odbomilu:	Scott Mlakar,
“nryann Celestina, Josie Volc-la*i Marko Vovk, Martha Dra-^^Marko Žnidaršič, Stan Kner Pravni tvetovalec: Tom Lobe
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
BARAGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters
Spiritual Director — Rev. J°seph p. Boznar Chief Ranger — Rudolph A. ‘'tassera
Vice Chief Ranger — Charles Kikel
Past Chief Ranger — John J. Hočevar
.Recording Secretary — Al* "J?"** A. Germ financial Secretary— Anthony • Urbas, 1226 Norwood Road -Tel; 881-1031
Treasurer — ‘Frank J. Kolenc Trustees _
-Albert Marolt, Frank Hren,
J. Hočevar
v*outh Director — Angelo M.
v»grig	/
^Visitor of Sick — Joseph C.
Program Director — Albert K. Quunbetro
Sa^i°r Conductor — Joseph C.
jj^j®i°r Conductor — Frank
-Senior Sentinel — Elmer L. ^otnie
Junior Sentinel — Edward M. j^Vatel
krtif! i Representative, Frank J 1JalclJ. 845-4440
held third Friday of tnonth, Social Room, St —lUs Auditorium at 8:00 p.m.
Trustees:
Vida Kalin Cecelia Wolf John Cech Walter Lampe Albin Lipoid Ronald Žele Richard Tomsic Ray Perme Albert Pestotnik Sutton J. Girod Alternates:
Frank Cesen, Jr.
Honorary Trustees:
Frank'Cesen, Sr.
Mary Kobal Frank Kosich James Kozel Frederick E. Križman Agnes Pape Vida Shiffrer Michael Telich
Statutory Agent, Parliamentarlar
Paul J. Hribar, L.P.A.
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
Honorary President: Cecilia Subel
Honorary Vice-Pres. - Frances Legat
President — Alberta Zakrajse. 1st Vice-pres.: Rose Znidarsir 2nd Vice-pres.: Ann Filipič Secretary: Margaret Kaus 1118 E. 68 St.. Cleve., OH 4410:-Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec’y.: Mary Zakrajšek Auditors: Josephine Turkman and France® Tavzel SunshineClub: Josephine Turk man, Antoinette Simcic. ' Publicity: Mary Zakrajšek Refreshment Com: Frances Tavzel, Margaret Meyers Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home Annex.
PLANINA SINGING SOCIETY
BELOKRANJSKI KLUB
Presednik Matija Golobič; podpredsednik John Hutar; tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, OH 44143 tele. 261-0386, blagajnik Matija Hutar, zapisnikar Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, Kuharice, Marija Ivec in Milena Dovič.
Upokojenski klubi
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik August Petelinkar Tajnica in blag. Mrs. Mary Lavrich, 960 E. 232 St., Euclid, OH .44123 Tele.: 732-7529.
Zapisnikarica Ann Grzybowski, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Mary Marinko, zastpnik za Federacijo; Joseph Ferra, Tony Boldin, Mae Fabec, Frank Fabec in August Petelinkar.
Seje in sprejemanje nov ih član vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Presdeknik: Frank Česen ml.
1.	Podpreds.: John KauSek
2.	Podpreds.: Anna Mrak Tajnik; John Hrovat, 24101 Glen-
brook Blvd., Euclid, OH 44117, Tel. 531-3134
Blagajničarka; Emma Česen Zapisnikarica: Jennie Fatur Sunshine Lady Mary Žitko Poročevalki: Slov. — Jennie Fatur; Eng., Eleanor Pavey Nadzorni odbor: Mary Kobal, Mae Fabec, Josephine Trunk.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v
^p.^ARY’S COURT # 164« CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Director Rev. Victor
Ranger, Alan'Spilar Past PvUef Ranger, Mike Grdim: lef Ranger, Hank Škrabe? •> F'iban„ln,s Sec- Joseph Sterle 7l5 g lal Secretary, John Spila* J59 St., 681-2119 ^°uth ^Urer> Dorothy Urankar
TWi	rect°r,	Louis JeseK
Sankm681 Virginia Treipal, Roy aSfc’ Kathy Spilar BW1 ~ Frank Mlinar J. p-.? Representative — Frank . tyeetin 8tel — Tel. 845-4440
In jaheW every third Stfte • . .. Mary’s Study Club Room.
Ba\Vn CHORAL GROUP *>re$klfir^en*an W°men’s Union Vice-Br"t ®nd '-•brarian - Pauline Krall
>	Secret8 0nt' Joe Trunk
Treasurer - Antoinette 215 E. 328 St.. ^S-l546' °^io	Phone
>	^^dito!., ,'^arv kokal
efCek ’ Stella Kostick and Ann
President — Al Glavic Vice President — Frank Urbančič
Financial Sec.—Emma Urbančič mesecu, v Slov. Domu na Recher 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts.. Ave. ob eni uri popoldne.
OH 44125 — Tel. 581-1677.
Corresp. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
ŠTAJERSKI KLUB Predsednik, Rudi Pintar Podpredsednica, Malči Kolenko Tajnica, Slavica Turjanski Blagajničarka, Kristina Srok Gospodar, Ivan Goričan Pomočnik, Mike Kavaš Odborniki:
Rozika Jaklič, Agnes Vidervol, Stefan Rezonija, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, August Sepetavec, Jože Kolenko
Nadzorni Odbor:
Angela Ratajc, Angela Fujs, Stefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče:
Marija Goršek, Lojze Ferlinc, Pepca Feguš, Angela Radej
Kuhinja:
Voditeljica, Elza Zgoznik Seje po dogovoru.
Recording Secretary — Mrs. FEDERATION OF AMERICAN Roseanne Piorkowski	SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS
Corresponding Secretary — President — John Taucher Mrs. Patricia Talani	1st Vice-pres. — Frank Cesen
Treasurer — Mrs. Janet Borso Secretary — Ray Fabec Publicity Chairman — Mrs. Treasurer - Joe Ferra
v u iv. ________ Recording Sec. — Louis Jartz
Meetings are held on the first
Wednesday of every month excluding July and August.
Dues are $3.00 jind paid in September for each schcdl year.
p.m** 6Verv Mondby evening at c|'d, Ohio'0 S|ov' Society Home,
8Lovene home for the aged
18621
CuIT*4 NeH R«1-^ "Veland, Ohio 44119
A^Ph^61’ Presideni
^bia T R02^, Vice-Prtv An	Treasurer
Hi^RraMAin, Rec. Sov’y.
Ptl ^ Susel, Corr. Sec’v.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMU-NISTIČNIH BORCEV
Predsednik — Anton Oblak. 1197 E. 61 St., Cleve., OH 44103 Podpredsedniki so vs: predsedniki krajevnih društev Tajnik — Lojze Bajc, 963 V 179 SL, Cleve., OH 44119.
Blagajnik — Ciril Prezelj, R.K. #7 Guelph, Ont. N1H - 6J4 CANADA
Tiskovni referent in član urecJ niškega odbora: Otmar Mauser Pomaga mu ga. — Marija Meglič
Pregledniki — Mirko Glavan. Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent — prot Janez Sever, Cleveland, O.
SLOVENIAN-AMER1CAN HERITAGE FOUNDATION
President — Dr. Vladimir J.»Rus Vice-Pres. Bishop A. Edward Pevec Secretary — Thomas G. Lobe Schenel^y Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 383-0666.
Treasurer — James E. Logar Executive Committee — Dr. Karl B. Bonutti, Hon. August J. Pryatel, Anne Opeka, Edmuqd J. Turk, Dr. Rudolph M. Susel.
Executive Director — Frederick E. Križman, 20771 Lake Shdhe Blvd., Euclid, OH 44123 (216) 531-7881.
ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS
Auditors; Tony Mrak, Tony Bolden, Frank Fabec
Meetings every three months at alternate Slovenian Homes, at 1 o’clock, March, June, Sept., and December.
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO President — Vincent Lauter Vice-pres. — Joseph Yankovich 2nd Vice-pres. — Mrs. Theresa Sanoff
Sec’y.-treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, OH 44203.
Recording Sec’y. — Mrs. Albina Gradisher
Auditors: Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Misich, Mrs. Josephine Plainer Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Angeline Polk Mrs. Frances Smrdel Mrs. Frances Zagar Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Josephine Plainer Meetings every first Thursday of the month at 1 p.m. in the Center, 70 — 14th St. N.W.
Officers: 1982-1983
Chaplain: Rev. Joseph Bozuar Commander: Steven P. Pior kowski
1st V.C.: Daniel Reiger 2nd V.C.: Matthew Nousak.
3rd V.C. — Charles Merrill, Ji Adjutant — Thomas Kirk Treasurer:	Richard J. Mot
760 E. 212 St.. Euclid. OH 4411a,
Tel.: 531-4556-H, 431-6062-W.
Judge Advocate: Robert Mills Senior
Welfare: William Lipoid
Historian: Anthony Grdina jagodnik 6786 Metro Park Drive. Officer of Day: Frank Godic	- am.
Medical: Martin Strauss
SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 50
President — Ann J. Terček Vice-President — Dorothyann Winter
Secretary-Treasurer — Irene S
Cleveland, Ohio 44143, Tele.: 442-0647
Auditors — Marie Dolinar
C.W.V. LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655 President — Rose Poprik 1st. Vice-pres. — Kathy Merrill 2nd Vice-pres.: Marcje Mills 3rd Vice-pres.. Laura Shantery Secretary: Antoinette Kender Treasurer: Jo Manette Nousak Historian: Diane Potočnik Ritual Officer: Bonnie Mills Welfare Officer: Irene Toth Social Secretary: Jo Mohorčič 3 year Trustee: Theresa Nocsak 2 year Trustee: Jo Nousak 1 year Trustee: Helen Snyder Our meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
OUR LADY OF FATIMA LODGE NO. 255 KSKJ
Spiritual Advisor: Rev. Johr Kumse
President Edward J. Furlich
Vice-pres.: Sally Jo Furlich
Sec.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely, Cleve., OH 441 If Tele.: 481-5004.
Recording Sec. Connie Schulz
Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz.
Meetings are held the second Wednesday of the month at thf secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m.
All Slovenian doctors in greater Cleveland areas to examine prospective members.
1 Year Trustee: Joseph Bas-
k°2 Year Trustee: John A Mila- Frances MaiyM kovich	Sentinel — Jean Tomsic
3 Year Trustee: John Kirk, Jr. ^rter ~ Vera	«
Auxiliary Liaison: George ,, Meetings held every 3rd Tues-Paprik	day of the month except July
Meetings are held every thifti 'ugustahd December, 7:30 p.m Tuesday each month in our fim ^E“c’ld Fubhc Library, 631 E. clubroom, located at 6101. Glasi 222nd st Guests welcome. Purpose: To. guard the rights
and privileges of veterans, pro- WATERLOO SLOVENIAN tect our freedom, defend, our PENSIONERS OFFICERS: Faith, help our sick and disabled,
care for the widows and orphans. President — Walter C. Lampt assist those in naad, aid in youth Vice-Pres.: Frank Bittenc activities, promote Americanism ^•'Trea'5-:	Shim its.
and Catholic Action, and to offer I?05,0	here Blvd., Apt 107.
Catholic veterans an opportunity f Udlld’OH If1.17 T^1:, ?31:?281 to band together for social and	Hel«n Vukčevič
athletic »rtiviUCT._______________Krtl^Ke	^
Planning Comm.: Alice Bozfe Ann Kristcff, Walter C. Lampe. SLOVENSKA TELOVADNA	Steve Shimits, Celia Wolf
ZVEZA V CLEVELANDU , Slov. and English Publicity — Starosta Janez Varšek, tajnica in Celia Wolf, Ann Kristoff, Louis blagajničarka Meta Lavrisha, 1076 Tisovec
E. 176 St., 44119, načelnik Milan Federation of Slov. Pensioners Rihtar vaditeljski zbor. Milan Delegates:	Walter Lampe, Joe
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHER’S CLUB
Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar Principal — Sister Mary Martha, S.N.D.
President: Mrs. Betty Svekric 1st Vice President — Mrs. Mary Lou Buehner 2nd Vice President — Mrs. Lillian KrzvwicH
Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Majdi Lavrisha. Telovadne ure vsak četrtek od 6. 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
AMERICAN SLOVENE CLUB President, Eleanor Černe Pavey Vice-pres., Agnes Koporc Secretary, Helen Levstick Coreres. Sec’y., Vicki Svete
Treasurer, Jane Royce, 24801 Lake Shore Blvd., Apt. 316, Cleveland OH 44123 — 731-3522 Committee Chairpersons: Cookbook, Madeline Debevec Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettle Mihelich Home for the Aged:
Carolyn Budan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine Chairman: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Madeline Debevec Minka Champa, Gene Drobnič, Nettle Mihelich, Dorothy Urban-cich
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio 44119.
President - Max Kobal Vice Pres. — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer - William Frank Recording Sec. - Rudy Lokar Chairman Audit Comm. — John Bozich
Audit Comm. - William Jansa Audit Comm. — John Hrovat Audit Comm. - Elmer Nachtigal Chairman House Comm. —
Joseph Petrie
House Comm. - Edward Koren House Comm. - Ed Novak Membership - Mae Fabec, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms — John Hrovat Honorary Pres.— Joseph T rebec
Honorary Vice-Pres.- Edward Leskovec
Honorary Sec'y. - Stanley Pockar Honorary Recording Sec'y. —
Mary Kobal
SLOVENIAN SPORTS KLUB P.O. Box 43086, Cleve., OH 44143 Predsednik: Ed Skubitz Podpredsednik: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik Odbora — Andrew Celestina
Odborniki: Scott Mlakar, Maryann Celestina, Josie Volčjak, Marko Vovk, Martha Dragar, Marko Žnidaršič, Stan Knez.
Pravni svetovalec: Tom Lobe
Holy Family Society Breaks Ground
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH - MAPLE HTS. President — John Taucher, tel. 663 - 69 5 7
Vice-pres. — Mary Zivny Secretary — Andrew Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts OH 44137, Tel. 662-9064.
Treasurer — Josephine Rezin, 662-9064.
Rec-sec’y. — Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Frank Ur-bancich, Anton Stimetz.
Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month at 1 p.m. alternating the Slov. Nat’l. Homes — E. 80th and Maple Heights.
A.M.L.A WEST PARK SINGERS President — Marie Pivik Vice-pres. — Helen Konkoy Recording Sec’y. — Theresa Krisby
Treasurer — Joe Pultz Auditors: Marge Persutti, Ann Zalatel
Director — Marie Pivik
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS Circle	2	SNPJ
President — Joe Tomsick Vice-pres. — John Klancher Secretary — Andrea Spendal Recording Sec'y. — Jeannette Hit! Treasurer — Nancy Sankovič Historian — Jeff Loiko Music Director — Cecilia Dolgan, 1171 Braeburn Pk. Dr., Euclid,
OH 44117
Asst. Circle Dir. — Agnes Turk Meetings — Each Thursday at 7:30 P.M., Slovenian Society Home, Recher Ave.
S.N.P.J. FARM —
LADIES AUXILIARY President — Mary Dolšak Vice-pres. — Eleanor Godec Recording Sec’y- — Jennie Kapei Financial Sec’y. — Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247
Auditors: Betty Rotar, Ann Kristoff, Rosemary Toth
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA President — Erna Kotula Vice-pres. — Fran Vraničar Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Beavers Finan. Sec. — Eli Zatorsky Corres. Sec. — Molly Bogus, 1546 71 St., Miami, Beach, FL 44141 Board of Trustees: Dick Flynn, Frank Kotula, Paul Tucker. Sgt.-at-arms — Bill Zupanc Sunshine Committee: Mamie Willis (Miami), Cyril Grilc (Ft. Lauderdale).
Meetings are the 1st Sunday of the month at 301 N.E. 1st St., Pompano Beach, Fla. at 2 p.m.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President — Eleanor Pavey Vice-pres. — Jennie Trennel Secretary — Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44119, Tel. 692-1793 Treasurer — Anne Millavec Committee Chairpersons:
Historian — Nettie Mihelich Liaison Officer — Jean Križman Membership: Anne Millavec Publicity: Madeline Debevec Ways and Means — Jennie Tren nel
Welfare — Jo Prince 50/50 Fund Raiser — Josephine Prince
M.P.Z. CIRCLE 3
President — Paul Conzelman Vice-Pres.—Judy Morel Recording Sec. — Judy Oor, /elman
Treasurer — Millie Bradač Auditors — Janet Grabner, Edna Kleinhenz Circle Director—Amy Trenton Asst. Circle Dir. — Kristina Blatnik
Music Director— Eric Ozanich Accompanist — Alice Cech Itehersals are held every Thuri
The officers of the Supreme Board of the Holy Famiy Society are proud to announce that the Society just broke ground for an addition to its Home Office Building in Joliet, 111.
The new space will house a new computer center and ad-
I am proud to announce to all of the members of the Holy Family Society that on June 30, 1983 your Society reached two new plateaus.
We are now a SEVEN MILLION DOLLAR SOCIETY. The exact cash figures are $7,020,332.55.
In addition we have just reached NINETEEN MILLION DOLLARS OF LIFE INSURANCE IN FORCE.
In the last six months we enrolled 905 members in our Hospitalization Department and 845 members in our Life Department for a grand total
ministrative office. The plans also call for a complete renovation of the existing facilities. Completion of the project is scheduled for early next year.
Holy Family Society
Joseph J. Konrad
President
of 1750 new members.
The credit for the success of our Society must be given to all of the Officers of Our Supreme Board. They always have the courage to make the hard decisions and give the proper direction to enable our Society to GROW.
Therefore, on behalf of the membership of the Holy Family Society, I extend my CONGRATULATIONS to all of the Officers of the Supreme Board on this very historical occasion.
Fraternally yours,
Joseph J. Konrad
President
Holy Family Society of the U.S.A.
Minutes of the Supreme Board Semi-Annual Meeting held February 17, 1983
(Continued)
There being no additional New Business to report, the meeting moved along to the report of our Secretary.
Dear Fellow Board Members:
I would like to welcome you to our semi-annual board meeting.
In addition to the excellent financial report you have heard, I would also like to tell you about the excellent response we have had with the new Memorial Card Program we started last year. When we receive notice of a death of a member, we send a beautiful remembrance card to the family or beneficiary to let them know that the departed member is being remembered in the prayers said at the St. Clare House of Prayer. We have received many cards of thanks for the program.
You all received a copy of the Society’s Apostolic Blessing last December and to date, we have sent out over 800 personalized copies of the blessing to our members who requested copies.
This tremendous response shows that our members are grateful to the Society for showing a concern for their spiritual needs and just not their insurance needs.
In other matters, we are now on a set schedule of sending out our Catholic Good Life Newsletter every 3 months with our next issue to be mailed the first week of March. Our vitamin program also continues to be very popular with our members.
The success that our Society may be enjoying is due in no small part to the persons who are in this room - the members of our Supreme Board. The co-operation of our Board is outstanding and you would all be proud of the success our Society has had. Without your trust and cooperation none of this would be possible.
Robert M. Kochevar
Secretary
First Vice-President’s Report
Mr. President and Members of the Board:
With respect to the Society itself, I think the progress that we’ve made depends on new and better ways of doing things and we have been fortunate enough to have our chief executives in a position where they have made intelligent choices after much study. Our Society has been moving ahead yearly. We have never had a decline and I think that’s a very successful approach, all things considered today. This is the end of my report. Thank you.
Second Vice-President’s Report
Mr. President and Board Members:
I am pleased with the progress of the Society. Thank you.
Anna Jerisha
Second Vice-President
Holy Family Society Announces Growth
Recording Secretary’s Report
The reports today have just been fantastic. I think we are just so fortunate to have the leaders in our organization that we do;
I think we are just blessed. Everything has been said through the reports presented at this meeting, and I just would have to concur with all you have said. I’m surprised at Mr. Konrad’s report on the building; he did surprise me. He tries to keep secrets and I try not to let him, but I managed to keep one from him this time. I would like to turn the meeting over to Mr. Zefran for him to do the honors.
Nancy Osborne
Recording Secretary
At this time Mr. Zefran presented to Mr. Konrad a plaque as a token of appreciation for his 25 years as an officer and his outstanding and dedicated services for the benefit of the Holy Family Society.
First Judicial Report
Mr. President and Board Members:
I appreciate your calling me to come to this meeting. The success of the Society is really showing a lot of progress. I really think all of you here at the Home Office are really doing an excellent job. I thank you.
Mary Riola
First Judicial
Third Judicial Report
I was pleased to see that the Society has continued to grow. 1 would like to compliment Joe and Bob and the staff for the wonderful job they are doing. Thank you.
Frank Toplak
Third Judicial
At this time our President asked for a motion to accept all the reports of the officers presented at this meeting today. Motion made by Joseph Šinkovec. Seconded by Anton Smrekar. Motion carried.
Our President then asked that a date be set up for our next Board Meeting. It was decided that the Board would next meet on Aug. 6, 1983.
The meeting was turned over to our First Vice-President who called on our President for his report.
Honorable and Distinguished Members of the Supreme Board and Judicial Board:
It is with a great deal of pleasure and pride that I extend my warm and sincere welcome to each of you to this our first Supreme Board meeting for the year 1983.
I want to express my gratitude to our Treasurer, Mr-Smrekar, for his outstanding financial report that shows the progress that our Society made for the year 1982.
In spite of the problems of today’s economy our Society con tinues to move ahead with vigor. This is proof that we have the proper momentum and direction that enables us to always g*ve good service to our membership. Thank you again, Mr-Treasurer for your report.	^
We have just completed phase two of our GROWT MEMBERSHIP PROGRAM. It is the most ambitious and successful program in the history of the Society The aggressW® campaign on national television, adverttising in Catho > newspapers, magazines and direct mail has created a great d of interest in the Society’s health, accident, life insurance an^ spiritual enrichment prgrams. As a result of this intere thousands of Catholics are joining the Society every year-We have just entered phase three of this program and I exp to repeat our past success.
Our Investment Department reached an all time high for1 ^ vestment yield and investment income in 1982. The COIT1I^jie stock portfolio showed a substantial increase in value, bond portfolio also had an outstanding increase and 0 CASH INVESTMENT FUNDS were very successful. We c ^ be proud to advise our members that the Society has n been more financially secure than it is today.
To summarize the year 1982 — Our Society showed Gro in MEMBERSHIP, INSURANCE & ASSETS.	ts
This growth was made possible through the combined e of hard work and good direction from everyone in the S°c* e especially you the Officers of the Society. Together we ^ seen our Society grow materially and spiritually to beco very important instrument of service to our membership-On December 1st, I had the honor of celebrating mytweI^ a fifty anniversary as an officer of the Society. It has be^tt0 pleasure to serve you, my fellow officers and friends. I wa^ge thank you for your continued confidence in me and ^ ? jn my continued efforts to operate a sound, aggressive Soci^ ^ your behalf. Thank you.	Joseph J.
Presiden
made ™
A motion to accept the report of our President was m« ^ Anton Smrekar. Motion seconded by Frances Kimak. M carried.	tf,e
There being no further business to be brought bef0^ Board, Anton Smrekar made a motion that the meeting journed. Motion seconded by Joseph Šinkovec. Motion
ried-	ded in
The Supreme Board Meeting of February 19, 1983 en prayer for the living and deceased members of the Soci ,
Respectfully
Recording Seer