PERIC a mv. Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS 6 6 41 ;esVed Lisf slovenskih delavcev T Ameriki. Telephone: CHclsea 3-1242 »««»tcr«d m Becwid CU- Matter September ZSth. 1940 mt the P—t Offlta ti New Vofk. N. ¥.. under Act of Cugnm »t March 3rd, vrne KOT VA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO PO&TI NARAVNOST M f STOJ DOM C :: Čitajte, kar Vas rannrtU H 1879. No. 209 — Štev. 209 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 24, 1941 — PETEK, 24. OKTOBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX NEMŠKI ZASTOJ PRED MOSKVO RUSI ZANIKAJO, DA SO NEMCI SAMO 37 MILJ OD MOSKVE. — NEMCI ZOPET NAPADAJO LENINGRAD. — VOJNA NA KRIMU SE TUDI NADALJUJE Rusi po skrajni vročih bojih zadnjih 24 ur še vedno trdno drže utrdbe pred Moskvo in odbijajo strahovite nemške napade. Nemci se nahajajo še vedno 60 do 65 milj od Moskve. kaj izgubljenih 'postojank. Že skoro 24 ur neprestano dežuje, vsled cesar morajo aeroplani večinoma ostati na tleh. Nekoliko vzhodno od Krilite, kjec so Rusi izpraznili Tagan-Obrambo Moskve votli gene-; rog, &o zopet pričeli z močnimi ieer z novimi ral Grigorij K. Žukov, šef rus- i protinapadi in kega generalnega štaba. Rusi odločno zavračajo nemško trditev, da so Nemci na nekem kraju oddaljeni od Moskve samo še 37 milj. Poro- četami, ki so zamašile vrzel, ki so jo napravili Nemci pri Po-krovsku. Okoli Harkova so boji nekoliko ponehali, klajti zapadlo je čilo po radio pravi, da Rusi 'po- mnogo snega, ki posebno ovi- love «li post re I i jo vse nemške padalce, predno se morejo organizirati. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja, da so prednji nemški oddelki dospeli v predmestje Jlarkova v Ukrajini, toda priznava, da Nemce zelo aadržuje "skrajno slaibo vreme.*' Po tritedenskem miru fco Nemci včeraj zjutraj zopet pri čeli z močnim napadom ua Pre-rekop i stmus, ki loči Krim od ostale Rusije. Po šestumem artilerijskem ognju in silovitih zračnih napindih so bile poslane v ogenj zelo močne oklopne divizije. Prvi naval so Rusi zdržali, pri drugem pa so se morali nekoliko umakniti. Navzlic veliki nemški preiVio-či v vojštvu in opremi pa so Rusi naglo organizirali svojo črto ter pod zaščito artilerijskega o^rnja zopet zavzeli ne- Premembe v ruskem poveljstvu na vseh frontah Maršala Simeon Budenny in Klementij Vorošilov sta od Stalina prejela nalogo, da organizirata nove armade, maršal Simeon TLmošeuko, ki je dosedaj poveljeval na osrednji fronti pa je mesto Budennvja prevzel poveljstvo v Uknajini, na severu pa mesto maršala Timošenka general Grigorij K. Žukov. Kot izgleda, edaj nahaja na istem- stališču, v katerem s je Anglija nahajiala po Dun-kirku. Dostavil je, da bodo Anglija in Združenfe države nadomestile vse ruske izgufoe v tankih, aeroplanih in drugih vojaških potrebščinah. NEMŠKA MAŠČEVALNOST V FRANCIJI Zaradi umora nemškega po- ■ veljnika v Nantesu, generala Jcupacijskim oblastim, češ, leiteilo še vsepovsod vojno stanje T Ali more Amerika storiti nekaj sdiČnegja s svojo industrijo ter jo spremeniti v mirovno produkcijo? Ali ji j£ mogoče poklicati domov svoje vojaštvo ter nehati graditi bojne ladje T Ali naj namesto topov in tankov začne izdelovati elek-* lene ledenice in avtomobile? Ne, tega ne more, Idajti vojna bi mogla vsak dan ponpv-l o izbruhniti. Zopet bi bilo treiba oboroževatl in paziti na vsako sovražnikovo kretnjo. V praktičnem pogledu bi torej tako 1 premirje" ničesar ne pomenilo. Neovrgljiva resnica je namreč: — Civilizirani svet ne more skleniti s Hitlerjem miru ter se ne more pobotati z nacij-fikim sistemom. Le dva izhoda sta: •— On ali mi. Iptlef more le zmagati ali pa biti poražen. Nobenega drugega izhoda ni. Vse bi se hitreje in uspešneje Tazvijalo, če bi se vsi Amerildanci dodobra zavedli tega dejstva. sni ulici v Yonku. Vstopnice se IkxIq, prodajale vnaprej in apelira se'na* Slovence v New Yorku in okoli/pi, d,a pridno se(žejo po n jib. Tudi naprošamo vise one>. ki imajo lastne narodne noše, da se udeleže proslatve v narodnih noeafc. To mora biti pristen slovenski dan med nami, kajti gTft se za izraz n^Seiga narodnega in bratskega tdr se^treke^a velikodaižja napraim, domovini, ki je danes vsa diikdopljena s krvjo in sol- zamfi. Pomagati bratn v trpljenj« ni pretirano naroduja-!stvo, ni emocialnost in sentimentalnost,. ampak humanitarna dolžnoet vsakega, ki čuti. kakor je čutil na® veliki pesnik Gregorčič, ko je zapel: Za vse je svet dovolj bogat Tn »relčni vsi Ibi bili, iKo kruh delil bi z bratom brat, S prav srčnimi čutili. • . # Pred časom smo apelirali na naše primorske rojake širom dežele, da se združijo v svrho osvobojen^a naŠ^ ožje domovine, ki že nad dye desetletji ječi pod peto fašizma}, ki j^p naše nekoč zadovoljuo in gospodarsko precej dobro situirano ljudstvo upropastil, ugonobil, zasužnjil ter razgnal na vse strani. Ta razumen, inteligenten in priden ck4 slovenskega naroda jx>lagoma izgineva pod prisilnim potujčevanjem rafla-dega naraščaja, katerega se ve Urad : GBamercy 7-0946 Stanovanje: CHelgpa a-7681 DR. D- S. DipiCH , M. D. — KIBURG Ruski zdravnik, «ovori stavsosko. BIBLE HOUSE 4 S A S T O R PLACE (3rd Ave pries ceste.) Npr YORK CITY Uradne ure: Dnevno ' 10 do 1. Zvečer samo ob torkih, četrtkih In sobotah: od 9. do 7.* Kakor tudi po dogovoru. Pefer Zggga 7TBAZUKA V STAROSTI li. dyajyi rojaki, in se gjlružili, kot so driiaigo drugi pod okri-Ijerai amea*i»ke svobode in de-m»dkracijc, tedaj bomo nemara doživeli čas, ko bomo lahko potožili i. mnrlim mladim kraškim pesnikom, Srečkam Kosovelom, ki je z bolestjo zrl kako nam: — "V.. udarilo v desno je krilo, pa omaihniio je in se zlomilo, pa se še levo je uklonilo — tisočkrat tisoč, še več nas je bilo. Če zanimate. Priimorci, da se .po naselbinah ustanovijo primorske skupine in klubi, te-da?j pričnite s tem delom da bomo združeni imeli besedo, ki se bo snK-la slišati, ko bo prišel Čas preu reje vanja Evropa. doma poriva v temo ignorance | in skoro da splošne netvednosti Opozoriti moram naši- rojake R tem. da se na»enw žloveku ne da prilike do prave šolske m vigtfe izoftmuabe. da mm je docela odvzeta pravica do rabe materinščine v Žolah in v javnem društev. Tejga datuma nikar lživljeiyu, in pa z zatiranjem pozabiti! Strniti moramo vse vsega slovanskega. Naše#kul- OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" naše skupne si da bomo lah-l^o reikli, da smo Slorvenci v New Yorku storila svojo dolžnost, ko je klicala na pon»o# krvaveča in pod Okrutno peto nacizma' in fašizma umirajoča domovina. Program za ta dan bo nekaj posebnega, kajti prepevali nam bodo naši slovenski zbpri, solisti, in imeli boipp pri-Hkd slišati in videti skupen nastop vseh tdh zborov na odi«. Tq 1k> pač nekaj lepega in izrednega-. Skupni mos^i aibor bo nastopil s tamjburaši, ki bodo tudi sodelovala pri silaipnem programu. Nastoipili bodo tudi čim lepim presenetili. Povab-ljemi so tudi dobri govorniki, o katerih pas kaj vač pozneje. Kot že veste, se ho si a vn ost vn- turne wiednote, cvetoča gospodarska podvlaal splošno znano knjigo — na krvavih poljanah KNJIGARNA "Glas Naroda" m lttk Brdarjev Tone je bil močan in postaven fant za svoja leta. Brlo mn je pa šele štirinajst let. Smejal se je le malokdaj, in nič otroškega ni bilo na njem. Bil je zaljubljen. "Smrtno zaljubljen," kot pravijo v povestih in romanih. V spodnja idrijsko učiteljico se je bil tako nesrečno zagledal, da se je ponoči ves vročičen prevračal po postelji in <3a mit nobena jed ni dišala. Učiteljica je bila nekje k Štajerskega doma, ime ji je bilo Magda, 1 j ml eni je bila pa zoperna, ker ui samo v šoli, pač pa tudi na cesti in v družbi govorila slovnično slovenščino. Frifarci — tako pravijo Spodnjeidrijančanom, — so rekli, da se spakuje. "Bila je visoka in močna in bolj materinska nego deklisWa. 2 obraza ji ni nihče mogel uganiti let, toda zlobni jeziki so si pošepeta-vali, da ima doma že omoženo hčer, ki jo je bila'ujela kmalu po nastopu svoje prve službe. Tako so govorili zlobni jeziki, todfe če bi jih slišal Brdar-bi imeli žandarji, In ako se komu zdi nerodno pisati po informacije in slicno na wradni naslov, ki je bil ozna-jjev Tone, čen v apelu, ki so ga prinesli 'dohtar ji in sodniki dela čez gla- naši li>ti, tedaj pi^He enostavno na nafcbov Primorca: Krasna. 200 West 67th St New York, N. T. Nekaj odzivov je prišlo na to ideijo in želeti je, da se resno oprimemo dela in gre-mo ^ idejo naprej. Italijani delajo neumorno na teim, da Slovenci in drugi Jugoslovani o-ptanejo pod Ttalijo ter da se ne bi kršile, meje, začrtffire Ttalfji po zadnji svetovni vojni. vo, kajti Tonetu je bila gospodična Magda vzor vse lepote, dobrote, ljubeznivosti in sploh -S! Dhne 19. oktobra je sklical odbor zed hi jenih slovenskih, arft>-in hrvatskHi dri^tev pro-teeštni shod- ki se je vUšil v Transport Hall v JJew Vprku. Odziv je bil dober, če se upošteva, da je bil shod sklican na hitro. Med govorniki je bil tudi znani dr. GoriČar, ki je prispel iz Jugoslavije pred ne- nili žepe r^in ljudstva. Tistim so bili Ru>i lopovi, ki bi Jugoslavijo oropa:!i/ itd. Vse njegovo prizadevanje je bilo bdb ojb steno in ko je Rusija vsega, za kar se izplača živeti in umreti. Kad jo je imel že takrat, ko ga je začela v prvem razredu poučevati, toda takiat še ni razumel čustva, ki je tako slad-ko-grenko valovalo v njem. Ko je bil star deset let, mn je oče-tfa v jami do smrti pobilo. 0-stala sta sama z materjo. Očetova smrt ga je postarala. Predčasno je dozorel. S Štirinajstim letom je sel služiti k županu za mtolega hlapca, ker je bil za jamo premlad. Ce je le količkaj utegnil, je bral. Bral vse, kar mu je prišlo v roke. Najlepša izmed vseh povesti se mu je zdela "Gro-fica-beračica".. Posebno tiste odstavke je desetkrat, stokrat prebral, kjer se zaljubljenca pogovarjata. Delal je trdo in pridno, pri tem pa nenehoma mislil na u-oiteljieo, gospodično Magdo. Ce je le mogel, se j i je tako nastavil, da sth se srečala. Vpoštljivo se ji je znal odkriti, pozdrava pa že ni mogel več spraviti preko ustnic. Ona se mu je nasmehnila, ga pogla-dHa po kodrastih lhseh in prijazno rekla: — Le priden bodi, Tonček, — nakar se ji je obraz zresni! in je šla ponosno svojo pot. Ej, če bi vedela, kakšni hoji so se takrat zadivjali v fantovem srcu. Nekega poletnega večera se je vračal iz Idrije, kamor ga je bil poslal župan z nekim pisanjem na oblasti. Bil' je tako zamišljen, da se je skoro pre- la ruska dek^acija sprejeta hladno po vladnih organih in ljudstvu ni bilo dovoljeno, da poasdrayi brate Rvtsje, ki so prinesli Jugoslaviji v ponwlbo prijateljstvo- policija je tolkla po vsakem, ki bi bil hotel blisku, da pozdravi 'delegacijo. Še nmago zanimivega je povedal v tem smislu dr. Gorirar, in pri kako dvema meseci. Mož, ki je poročijivo ^i bilo, da sloveus*ki končno bila priznana, je pa bi Jo že prebej pozno. Ttidi je toi- strašil bele postave, ki se mu že v lepih leftih, ki jim pravimo začetek staniosti, je po duhu (čil in pazno sledečemm občinstvu je v podrdbnosti pripovedoval o svojih izkušnjsdi v Jugoslaviji, tako tekom napada na Jugoslavijo, 'kiikor o t en4 kako je neumorno deloval, da bi se Jugoslavija prijateljsko zvezala z Rusijo.' Dtalal je to na lastne stroške, ker je prepričan, da Slovani morajo priti skupaj, ako hočejo napraviti komie neprestanemu ogrožanju in uničevanju ter usužnjevanju slovanskih 1 judstev. V Moskvi je bil .leta 1939 in 1940, in nfflcel je, da je bil sprejet tako Jejpo in bratsko, da tega nikdar ne pohabi. A]i v Ju(gDslaviji so se bali prijateljstva z Rusijo vsi tisti, — je dejal — ki so si pol- javnosti poda še kaj iz svojih izkušenj tamkaj. Rojaki v VtV"-jih naselhrnah naj bi ga nnga-£iraK na predavanja, zakaj dr. Goricar je bogat na izkušnjah, ker je bil tše avstrijski diplomat in -spiral je knjigo, s katero je izzval zase smrtno obsodbo (v odsotnosti) v stari Avstriji, svetovno javnost /pa je sezna- Nadaljevaoje m- lu ttnaL SLOVENCI! V NAJBOLJ POPOLNA ZALOGA SLOVENSKIH FONOGRAFSRHi PLOŠČ DOBTI^ P^I JOHN MARSICH, Inc. 4SS MEST 4 2nd STREET NEW * ■ -■ fa (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali i( i "^ir^ ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranic tt*capU «o napisani y ^ngleškem jeziku; ponekod pa tudi v jeziku - - - * • ^ Je kuhanje in se izpopolniti Stane samo 00 •i* ki mu Je Inka jed posebno v ki se sanimajo sa1 bolj irvežbatl lif i : S 216 Wait 18th Street )fm Jot* H. Y. je počasi bližala. Prav pošteno se je pa prestrašil, ko je spoznal gospodično Magdo. — O, ti si Tonček? — ga je prijazno ogovorila, — sem se že bala, kdo je. V Tonetu je takrat dozorel !sklep: zdaj ali nikoli. Gledal ji je naravnost v oči, ki so se ji blesketale v mesečini. Rad bi nekaj rekel v opravičilo, pa ni mogel, pač*je zvrknil na levo koleno, položil desnico na srce in izjecijal: — Oh, gospodična liMagda, oh, gospodična Magda... — Kaj ti je Tonček? — se je ■usmiljeno sklonila k njemu. — Povej mi Tonček. — Rad, rad vas imam, — je izdavil iz sebe. Strast me je navdala . . Dvignila ga je, ga pobožala po licu in rekla s tistim cukre-nim šolskim glasom J — Le domov pojdi, Tonček, da te strast poneha, potem bova pa zopet prijatelja. Takrat je bilo Toneta sram, kot še nikdar prej y življenju. Začel je teči po beli češi na-ilavnost proti domu. V Idrijco bi se bil treščil, pa se je spomnil, da je preplitka pri Fari. Vse dolgo noč je sedel na po-dičkn pred hišo, ko se je zdanilo, je vzel latvioo, šel v hlev, namolzel mleka in vrgel v latvi-co cel pakelc kuhinjskih zve-plenk, tistih z rdečo fosfornje-vo kapico na koncu. Ko je dobilo mleko višnjevo-rdečkasto barvo, ga je izpil v dolgih po-žirkih. Zvijajooega se v strašnih krčih so ga dobili na podu. Idrijski zdravnik Stverak, ki je s težavo rešil Tonetu življenje, je pozneje večkrat pripo-vedal: i — Pa pravijo, da ni otrok zmožen vroče in iskreno ljubiti dvakna-t starejše, zrele žen-skef Tista Tonetova ljubezen je bila tako vroča in iskrena, da se je k reveža kadilo še dve uri po tistem, ko sem mu izpral želodec. _ __ H •OLA S tt AllODA* —N«*?«t Friday, October 24. I iPocetki Novega mesta S-tanovna listina Novega) mesta, od tedaj se začenja njegova zgodovina. Kaj je bilo prej? Pi-of. Kos je posegel daleč nazaj pred to dobo. Pokazal je pogoje naselitve, gospodarskega in političnega značaja, ki so vplivali, da je nastala na kraju, kjer Krka napravi vetUk zavoj, nova meščanska naselbina. Dolenjska je bi la že v zgodnji dobi naseljevanja eden injjbolj gosto na*el;e-'nib predelov in siecr on del med Gorjanci, Krko in Sa^ o. To nam pove že arheološki zemljevid ttih krajev. Ozemlje je 1>ilo že v stari rimski dobi pre-'hodno, saj je tod peljn-la stara idmska cesta iz Emone (Ljubljana) v Xeviodomum (Drno-vo) in dalje v SLscio (Slsak.) Ta prirodna pot je sLužila Slovencem, ki so prodirali proti koncu 6. stoletja in v začetku 7. stoletja proti* imena po položaju (Brod. S-ruga). Posebno značilna so imena Regr-anhehni so ustanovili v Kostanjevici mr&čansko naselbino. Črnomelj je bil na primer janka. neko novo gospodarsko feredilfipe in vojaško opori-šiče, ki bi pripravljalo pot. Bil je že Črnomelj kot trg in Ketlifea (Novi trg.) Tako se ipnibttžamo novip^ početkom Novega mesta. Kaj je bilo prej! Tu je treba verjeti poročila stiske kronike kjer je kronist leta 1719 zahe-lc^at, da. je let^ l^p prejel sti-opat od Rudolfa Xy. pose.-stva v zamenjavo za prostor oh tem Ifcolemi Ivrke. Prostor je bil torej prej last stiškeiga opata, kar je tudi dokazano. Ta posestva in "vas" si je Rudolf zagotovil od cerkvenega gospodarja, ker ji^ je iažje dobil. Ta-g rad n Mehovo (pod Gorjanci) I ko je potem tu ustanovljeno mripadajoči trg. Dtognanp je'mesto brez kakšnega trga na tudi, da je v novomeškem oko- nekdanji starj va^i Gradec, ki listi v visokern srednjem veku izginila zemlja svobodnih, med katerimi je bilo nekaj slovenskega plemstva. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poles naslov« je rmsTidoo Stoettcn. A. Hren Turtle tJreck, Fr. BcMflw Weat Newton, Joaepb Jovan ..... WISCONSIN. Milwaukee, Waal A Ilia, Ft. Sbeboygaa, WYOMING: Rock Springs. Diamond rtll«, Joe Boik* Vaak ▼A je predhodnik Npvega mesta-Tako ime pomeni v slo- venski ^oibj utrjen kraj. l£ra->ev z imenom "GradepV je v Sloveniji več. Na primer Slovenji gradeč — v bližini starega tržišča, današnji Gornji grad v Žagneftra, tudi nenifflti 0raz (Gradec) ima ime po ner kdan.fi slovenski utrjeni postojanki. Vsi ti stairi slovenski ^radci so OAV.czani na starejša gradišča. Thidi Brežice «o bil^ ob Gradišču. Ljubljana pravi takp. Radovljica celo o\> ^td. Gradec pomeni utijeaj: kraj. In ravno kraj ob Krki nem kolenu je "bil kot nalas£ ustvaijjen za utrdbo. Kapiteljski hrib je bila prva utrdba Gradec na vnhu griča, pozneje pa ga je mfftčanska naselbina vJ^jivčiLai in tako po^po zatrla ime. Podoben pol ima beJdkrajinskii Gradec, kje je ime ostalo še dane«. Pol poti ob Krki navzgor je b9a še t^ansverizalna smer, ki Krko križala, in je vodila pfe^ ko reke še pred ustanovitvi^ Novega mesta, višje goi5 pn ^rodu. Novo n|esto je novo \f do neke mere. Novo je zaradj tega, ker se razlik«je od drur gih slovenskih mest, ker nimfa mo dokazanega tržišča pred nastankom. Pojavi se kar naenkrat z z vsemi tnžnimi, upravnimi, sodnimi in drugimi mestnimi pravicami. BudoJf IV. tud ialočil kraj iz oblasti deželnega sodnika in ga podredil mestnemu sodnikn. Kasneje se je — po ustanovitvi —l široko raizmahnilo in doseglo lep razvoj, kar je posledica g spodarskih, prometnih, politi iiih in drugih momenta^. položaju. Islandski kabinet i je 5eu in na koncu poudaril svoje prepričanje, da Busija nikdar •rte bo premagana, nasprotno, da si Hitiler v njej koplje syoj 0t ob. V naftlednjfTii, pa narva-janio nejkaj besed iz govora ravnatelja Zadružno zveze Fr. Gabrovi?%a: "prečen eean, da vam morem tu iz Londona provorati, moji dragi Slovenci. Kaj le naj tx&ko preizkusanemu ljudstvu povem v tolažbo! Ali naj vanr rpoetavim za agled mirnost in ^ladno^rvnast tukajšnjih Angležev? Slovenci l Stoletja smo trpeli in vendar smo ostali m vzdržali in dočakali, da nam je posvetil dan svobode- ki Ram jo je zdaj kruti trinog uigoatbil. Turki so prišli nad nas, pa so bili pognani; ta- . • . . ^ - ^__ , , , ' r . v _ . .vojnem ujetništvu 66 tisoč an- J ne AnpajU! Naj vas n* | »»Mieskga imperija. , spravijo iz ravnotežja. Nasto ) SLOVENSKE PESMI Zbtrfck S narodnih pesmi bialk GlMb«m Malira v Oevelandu. Cena — »LM emU Adamih—iS JUGOSLOVANSKIH NAHODNIH Ttstto « mim ^ ^ " T.. M Sest narodnib pbsjm » m- i__■ l t.___________..... jI NOTE ZA KI.AVIR AI.I HAR. S. VAT.TJCV SYLVIA fOLKA_________ tam na vrtni gredi maribor waltz_____!___ spa vaj Milka moja orphan waltz_______ flSf^ScKAT^UfAl.... Zidana marela (polka) veseli BRATCI (niazorka) IZ ŠTABE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: lira, i Orlovske blame (Vodoplvec) ------ Siovmskl akordi, Xt metonlk to I M M »rane Venturinl—^EST MESABUB IN MOŠKIM ZOORpV ...... rento Javtoee—U HLADIM LET, T*1 .............. Peter Jereb—081 md in toetei M ZBOROV (nM- IV .... ......... Renter jeva age nt ura v Londonu je dob ki a iz Reykjavutu nla Islandiji poročilo, .da je islandski kabinet odstopiL Na prošnjo regenta »bo pa kabLiet - _ - w. . . ^ . Še toliko čaLa posloval, da bo | MOilfl ZQOri novi imenovan. -Če ima to k i j ^^ D|pv. opravka z lamerieko in angleško okupacijo otoka, se ne ve. (Kari AšmmU) Trije »efenl šberi (Glasbena Um- .n 66 angleških podanikov Iz Londona poročajo, da je nemškem in itafijan^tem ' BarCfca; OJ, moj »ocel >t «ov; Kam al. takti«, dm ▼ vaj pol- OSKAR DBV: •Srečno, ijubca moja; B«"*-ca aa tuje SoŠ; MoJ oCfca ma konjlCka dva; Doblv sem pl-. aemce; Sioro; ie vplbnlla luft « pitJe samo takrat, če drugače* si mogoče. Žrtve so potrebne, a ne nepremišljene žrtve. Malo nas je. nevarnost nam preti sedaj, prav kmahi bodo prisili IMATE 2E TA P-Rt RQ^Nl ATLAS? 4fi velOdh atranl; «2 barvantb aemljerldov tujih dr&T ln 9 aemlfevldov Zffr; drifav ln aaatov vodllnlb dr« Kav; 40 svetovnih slik popolnona o- snajtec^h; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši aemljevld tole ■id in tudi: RAZDELITEV POLJSKH MED - SiatCuo in rušijo 'ITAlSAnsKO tJSVOJTTEV Atr PR1KXJDCIXBV Q&HOSLOVA- ^»cy ( NEMČIJI NOVA PIN9EO-BUSKA MEJA , u r ... /.»• t r ^cS/k C^a 35 centov ' <» vtai / t * » P o s e bno s t': BAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SRRR toPKAttJA KUPOJi. M ga dobite s atlasom S^fŠstn^M^ ride f noVlml nujami voj^njp-Narofita Alte* Vi: "GLAS NARODA'* At JUGOSLAV ANI 8E BOBE. Predstavljati preve^ predrzne upe v neprestano upiranje neredne jugoslowiteJklej vojake nemškim zasednim oblastem, bi bilo greh pri vsem tem mo-raimo z občudovanjem piizna-ti nepremagljivo hrabrost, a katero se oni bore proti silni premoči. Ne obstreljevanje WEST Uth M M'K K X. BMIL ADAMIČ: Modra devoJka (helrkranjaka. Vso no? prt potod ......'M.. Jurjeva ..................... Hodi Micka domo; Kaj dmge-ga bofem; Zdravlea ........ VASILIJ MIRE ln a. ORORMKNG: Vetrič; P« cradinl .......... .M .9» ,JB V pepelnMnt no«, kaatate aa aalf. (Čer ln orfctotor, (SdtMrr .. Jf Mladini. peMl ta aOadlM • Uarlr- j« tE. Adm ;(-'<<>■ ft (Prdsfee) i aou „::.:j___ Dve zbor ln Nail iiorthl odmevi. (Laharoar). ZA TAMBURIC8: n HA GOB^NJSKEM JE FLETNO, podponri slovenskih narodnUi pesmi za tamburice, zložil Mar * F ivv ko Bajnk.............. Slovenske narodne pesaai rattd ibor (Rajuk) tol n FEBDO JtJVANEC: Zjutraj----..... glovanaka ..... .28 .30 PETER JEREB: Pelin rota; VASILIJ MIRE: Podoknloa !----M •letali, ne ubijanje celih skupin ni ustrašilo teh junaških cet nikov, ki so iakorigtili nmik peii^kih oklopnili enot in se spustili s svojih planin v dolini. da ?e lotijo srtiodnišnic in tvornic. Z nabranim plenom zdaj dborožujejo kmečko pre bivwlstvo, svoje somišljenike in tovariše, ter uničujejo nemške položaje fVsako tako delo na področju ki je zasedeno z nemškimi sila-rrti, pomeni novo nevarnost za Hitlerjevo gospodstvo. 'Tl^o ne ke mene bodo uporniki varni vse dotlej, dokler goditi, da bi Nerrtoi morali, poslati nazaj nekaj bataljonov,! ki so ji^, poslali proti Btosora, v času, ko Nemlnjja potrebuje vse svoje vojaške sile ^a boj na glafvnem bojišču. Z ozironi na pomanjkljivo opretoo, im nezadostno organizacijo bi bilo to skoraj čudežno "Toda kakšni; ičude^i se se niso zgodili v tej vojni i ZOPET NES&EČA. Včeraj zvJečer se je smrtno ponesrečila Mrs. Danilo, žena Mr. BaJka Danilo, sina poznane slovenske,. gledališke igralke g ospe Danilove. 'Mrs. Danilo je šla iz svojeiga stanovanja v Nwf Yoitu nefeaj kupoval, pa je ppsabita donosa ključe. Zato gre 'k sosedi in jo vpraša, ako bi mogrla po fire escape iz njenega stanovanja v1 svoje stanovanje. In ko ple-tte prestolonaslednikov i m privoljenjem. ' Tega ipo mislih Franca Ferdinanda ni bilo več moči im*v novati navadrno dvoreznost, to je bilo očitno izdajstvo, in vse, o čemer sta bila prej govorila iz oči v oči, je bilo gnoj in govno. Franc Ferdinand se je odpeljal domov v Komopište. Prej je imel nanien, da se v Španiji nekoliko pomudi ter si ogleda Alihambro, se ob bregovih Guadalkvivira naveseli prelepe Andaluzije in obišče bikoborbe v Sevilli. Zdaj ni mftral videti ničesar več. , Na vožn$ v domovino ni gledal skozi okno svojega spalnega V07.il. Mislil je: "V^e je gnoj in govno!" Tolikanj je bil ranjen in raz^trupljen. da je celo ob prihodu v Benešov se nmnraJI: "Gnoj, govno." Stoprav ob pogledu na ljulbljeno ženo in otroke, ki so ga pričakovali na postajnem; hodniku, je čutil nekakšno olajšanje in očiščenje dtx£e. Ganjen je objel ženo in otrofkHA. Ko je pa zaffledal majorja pl. Broecha, ki ga je u služno pričakoval in ga s eveftfimi očmi pozdravil, se mu je zagrenjeni obraz vnovič zmračil: t "Ta Človek ima pošten oftm:®," si je mislil; "toda mar nima tudi Beck poštenega obraza! Kako prav sem imel zune«-rom, da nisem nikomur zaupal! Kako prav je imel ranjiki oče, ko mi je sedemletnemu dečku zabičeval: Človek ne sme ni-komuu zaupati. Človek se ne sme nikoli na- nikogar zanesti." Zofija, ki je ni Beakovo izdajstvo nič manj globoko zadelo, je hotela ljufbljenega moža odvrniti od razočaranja, ki mfuje mračilo dušo. Božja previdnost ji je priskočila na pomoč: cesar, ki je hotel dbhkafcti mesto Izbere« na Češkem, si je moral peljati mimo Berešova. Ko >* Zofija zvedela o tem potovanju, je rekla ljubljenemu možu da hoče izrabiti priliko in presenetiti cesarju. Stala bo v Bem-šovu na. postajnem hodniku zraven Franca FVrdinanda in pozdravila cesarja. Franc Ferdinand se je ob tej napovedi zasmejal,, prvič, odkar je bil v Madridu. Smeje se je brzojavBl cesarju, da ga bo v Benošovu spoštljivo pozdravil. Cesar je vljudno brzojavil nazaj, da ga bo veselilo videti nečakai, ko se bo peljal mimo Ko je cesarjev posebni vlak obstal v Bereešovu, je cesar zagledal pred seboj nečaka in gospo, ki ni bila več povsem mlada, a tudi ne grda, čeprav nikakor ni mikala oči. "Ohotkova," je pomislil v trenutni zmedenosti, "to je za-skok!" Zaekokov ni maral. Živjl ee -- ne brez -vzroka — (JCO.) — V zadnjem času (To ase je ponavljalo tlako dolgo, so se pojavili v zagrebških da »o nekateri znoreli, ko so vstaških listih divjaški napadi j vedeli, da do jedi nikdar ne tfa predstavnika hrvatsktlga bodo prišli. Mffiogo jih je na-naroda v jugoslovanski vladi,! pravilo samomor. Prostor, ka-dr. Juraja Kmjeviča. Te na-j mor so jih stlačili, vnika v vladi, dr. Krnjeviča, vafcsketn, dela orlste. Židovske in se dobro spominja njegove zdravnike pa so poslali neikam izjave, da on hoča* »svobodno Hrvatsko v svolbodni Jugoslaviji, se aaveda, da je delo dr. Krnjeviča v skladu z idejami velrkoga Hrvata Stjepana Radiča. ki je dejal, da je- obstanek svobodnega hrvatskega naroda mogoč damo v zmagi demokratske in svobodne Jugoslavije, ta hrvatski narod odločno obsoja pisanje nevrednega sina svojega očeta. iZiagrfihčrki Zidie so bili že prvega dne po prihodu NenUcev in vstašev njihove a*itv»e. Nekatere so zaprli in mjuččli, druge odpelji "neznano kam" in *=pet druge pobili. Pozneje so jih več. kot tisoč zaprli v eno samo veliko dvorano. Tam so bili nekaj dni brez hrane. Potem so morali v vrste im čakati nanjo. Ko so pa prišli posamezniki na vrsto, so jim "ge-stanovci" brcnili posodo s hrano iz rok. da je slo vse po tleh. RAZPRODAJA SLOVENSKIH knjig po zmerni ceni Po 50c zvezek v veri in od vere, da je izvijanje sporeda, točno določenega v vseh podrobnostih, tisti čudodelni lek, ki ga ohranja živegai Tudi na potovanjih je (bilo izvajanje sporeda prav tako važno liakor nemoteno delovanje prebavil. Katera osebnost sme na kaki postaji pozdraviti cesarja in po kakšnem redu naj bodo osebnosti, ki se pripnite k pozdravu, deležne te milosti, je cesarjev višji dvorniiški urad že po nekaj tednov napraj iz tuhtal. Da pride kneginja Hiohenbereka v Benešov na'postajo. ni bilo določeno v potnem sporedu. Vendar je vladar takoj prentrjgal svoje nejevoljno začudenje in se posilil v lju-