1 Leto XII. | Štev. 4	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN IL4OT	Maribor, četrtek 5. januarja 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejemmn v upravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din	Cena 1 din 1’— j
Ozadje japonske vladne krize
Vo<na s Kitajci ie Japonsko finančno in moralno izčrpala - Brezizhoden položaj re prisilil kneza Konoja do misli na časten umik iz zagate, ki ga pa odločujoče japonske sile niso odobrile — Pomen imenovanja nove
vlade barona Hironume
TOKIO 5. januarja. Odstop vlade kneza Konoje, katero ie zamenjal kabinet barona Hironume, je odkril, da obstajajo na Japonskem velike notranje in zunanje težkoče iu nesoglasja. Na dobro poučenem mestu zatrjujejo, da se je vlada kneza Konoje umaknila zato, ker je večina ministrov s predsednikom vlade na čelu spoznala, da Japonska ni kos nalogam, ki si jih je zastavila z osvajanjem Kitajske in ji grozi nevarnost zloma, ki bi utegnil biti vsestransko katastrofalen. Knez Konoje je o tem svojem prepričanju obvestil tudi cesarja in predlagal, da se akcija na Kitajskem čim prej zaključi na način, ki naj pomeni še časten izhod iz zagate, dokler to ne bi bilo prepozno. Pri cesarju je pa zmagala radikalna struja generalov, in tako je morala vlada kneza Konoje odstopiti in prepustiti svoje mesto ekstremističnim imperialistom, ki bodo nadaljevali sedanjo politiko brez ozira na riziko.
NAPAČNI RAČUNI NA KITAJSKEM Ko so pričeli Japonci na pritisk boje-
veznici ne moreta dat) Japonski ne Si-nančinh sredstev ne efektivne vojaške pomoči in sta direktno zainteresirani le na skupnem pobijanju komunizma. Spopada z velesilami, predvsem z Ameriko, Japonska v takem položaju ne bi vzdržala. Zadnja nota Združenih držav Severne Amerike je pa pokazala, da v Wa-shingtonu pod nobenim pogojem niso pripravljeni dovoliti, da bi Japonska vključila kitajsko gospodarstvo in trgovino izključno v siero svoje oblasti. Za politiko gospodarsko »odprtih vrat« na Daljnem vzhodu bi bili pripravljeni tvegati tudi oborožen spopad.
SPREMEMBA VLADE Vse to je napotilo vlado kneza Konoje k resnemu premišljevanju, kako bi se našel izhod iz tega položaja v častnem kompromisu. Zato se je ukvarjala kljub sicer ostrim In pogumnim Izjavam, ki jih je dajala v javnost, z mislijo sporazuma s Kitajsko, ki naj bi zaustavil nadaljnje vojskovanje. Njeni zadnji pogoji so bili
nepričakovano »skromni«. Toda sile, ki so na Japonskem močnejše kakor vlada, so to njeno namero zavrgle in zahtevale nadaljevanje akcije v smislu ekstremnega maksimalizma. Knez Konoje je to odklonil in tudi vsako odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkv, čeprav je bil tudi sam še pred nekaj meseci precej radikalen. Tako mu ni preostalo nič drugega, kakor odstopiti. Na njegovo mesto je prišel seda! 73-letnl baron Hironuma, ki je postal ministrski predsednik. Zunanje ministrstvo je prevzel Aritagakl, vojsko admiral Hasigava, notranje zadeve baron Šione, gospodarstvo pa grol Zakai. Nova vlada, v kateri so večinoma generali ali vsaj bivši generali, bo skušala voditi japonsko politiko dalje v nepomirljivem smislu in bo brezobzirno dalje izžemala japonski narod. AH bo Imela več sreče, kakor jo je imela Konojeva, bodo pokazali že prihodnji tedni ali meseci. Verjetno je, da se bo tudi sama kmalu obrusila.
Zapiski
KOMENTARJI O NOVI VLADI TOKIO, 5. januarja. Prejšnji ministrski predsednik knez Konoje je izjavil novinarjem, da bo vlada barona Hironume le še bolj energično nadaljevala dosedanjo pciitfko in fooj prot! Kitajski. Kurz se ni spremenil, ampak se je vlada le še bolj Izpopolnila. Od 13 ministrov nove vlade jih je 7 bilo prevzetih od prejšnje. Knez Konoje le ostal začasno v vladi kot minister brez Ustnice. Listi pozdravljajo novo vlado kot pričetek mobilizacije vseh sil japonskega naroda In novo fazo boja proti Kitajski. Vlada je že izdelala svoj delovni program.
vitih generalov in ostalih imperialistov vojno proti Kitajcem, so bili vsi trdno prepričani, da bo trajala kvečjemu nekaj mesecev. Računali so, da se bo po padcu Šanghaja in Nankinga posrečilo zlomit! moralno odpornost Kitajcev, izzvati razdor v kuomintangu (Čangkajškovi vladni stranki), odstraniti maršala Čangkaj-ška In z motoriziranimi oddelki vojske zavladati nad vsem kitajskim ozemljem.
Ko se to ni zgodilo, so se tolažili z dokončno ztnago v primeru osvojitve Han-frova in Kantona. Toda Izkazalo se je, da |e tudi zavzetje teh dveh mest ostalo brez pričakovanega efekta. Maršal Čang kajšek je s svojo vlado v Čungkingu še vedno gospodar nad veliko večino Kitajske. Njegova vojska ni prav nič oslabljena In sposobna še za dolgotrajne boje.
Kakršen je položaj sedaj, bi boji Japoncev s Kitajci trajali lahko še leta in leta, preden bi bil dosežen cilj, ki ga v Tokiu zasledujejo.
FINANČNA IN MORALNA STISKA Dolgotrajnost vojne s Kitajci brez zaželenega končnega efekta je spravila	—	-
najprej v obupen položaj japonske dr-	POPOLDNE	SE SESTANE POLJSKI ZUNANJI MINISTER BECK S HITLER-
žavne finance. Japonska finančno na ta- •*EM*	TEGA	SESTANKA BO ODVISNA BODOČA ORIENTACIJA POLJSKE,
ko velike In dolgotrajne izdatke ni bila	CIANOV OBISK V VARŠAVI.
pripravljena. Že v zadnji četrtini lanske-	MONAKOVO, 5. januarja. Danes zjutraj	omeji« le na probleme	zahodne	Evrope in
se je pripeljal iz Monte Carla čez Pariz	Sredozemlja in sta na	razvoju	dogodkov
sem poljski zunanji minister polkovnik	drugod desintc.esani,	zlasti	na pletlo
Beck In se nastanil v »Hotelu štirih letnih	"*—«--*	-	•	-	-	*
časov«, že pred njim je prispel sem poljski poslanik v Berlinu z nekaterimi višjimi uradniki. Kakor se zatrjuje, se bo polkovnik Beck odpeljal še danes z avtomobilom v Berchtesgaden k nemškemu vodji in državnemu kancelarju Adolfu Hitlerju, pri katerem se mudi od včeraj tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop. Temu sestanku med poljskimi in nemškimi državniki se pripisuje velik pomen že z ozirom na precej spremenjeni splošni položaj v srednji in vzhodni Evropi. Poučene osebnosti zatrjujejo, da je bilo Becku v Franciji sporočeno, naj uredi Poljska svoje zadeve z Nemčijo sama, ker v sedanjem položaju na kako zaslombo na zahodu ne I stanka. more računati. Franclja in Anglija sta se
Poljska na razpotju
ga leta so bili izčrpani vsi finančni viri, ob začetku novega leta je pa postal finančni položaj naravnost obupen. Edini Izhod, ki je še preostal. Je bil razpis novega notranjega vojnega posojila, toda tudi za to posojilo so postali izgledi skrajno slabi. Japonska javnost, zlasti tudi finančna in sploh gospodarska, je vsak dan bolj nezadovoljna s kitajsko akcijo, ki žre vse sile japonskega narodnega gospodarstva, ne obeta pa v dogledni bodočnosti nobenih stvarnih koristi. Novo posojilo bi se dajo uresničiti zato samo s prisilnimi ukrepi, ki bi pomenili dejansko odvzem premoženja. To pa bi zrušilo oporo vlade še v zadnjem sloju, na katerega se kolikor toliko lahko opira, medtem ko med širokimi sloji japonskega naroda, kj se dug) v davkih in pomanjkanju, itak že davno nima več simpatij. Pa tudi prisilno posojilo bi krilo potrebe vlade le za par mesecev.
ZUNANJEPOLITIČNE NEVARNOSTI K vsemu temu se je pridružil še zunanjepolitični položaj. Stališče Anglije Ju Francije, zlasti pa energično zadržanje Amorike nasproti japonskim namenom na Kitajskem vzbuja v trezno mlsle-č!h Japoncih zavest velike mednarodnopolitične nevarnosti, ki je še toliko večja zaradi sovjetske Rusije In dejstva, da se Japonska nima absolutno na nikogar na* sloniti, kajti njena zveza z Italijo In Nem. čijo je samo platonična. Obe ti dve za-
ukrajinskega vprašanja. Zato se tu sodi, da bo Beck skušal izvedeti v Berchtes-gadnu, kaj misli Nemčija o ukrajinskem vprašanju in kakšni so njeni zadevni načrti. Obenem bo razpravljal tudi o Židov skem vprašanju. Na podlagi teh informacij bo skušal Beck usmeriti nadaljnjo poljsko zunanjo politiko. Zdi se, da je Poljska zašla zaradi najnovejšega razvoja dogodkov v kočljivo zagato in se zaradi tega še ni mogla odločiti niti popolnoma za Nemčijo niti za sovjetsko Rusijo. Beck osebno je nenaklonjen tesnejši zvezi s sovjetsko Rusijo in bi rad našel način nadaljnjega sodelovanja z Nemčijo. Končna orientacija bo odvisna od sedanjega se-
Sodelovan je slovanskih manjiin v Nemčiji
Današnja Nemčija ima čez 2,000.000 slovanskih manjšin, zlasti Cehov, luži-ških Srbov, Poljakov in Slovakov. Že v prejšnjem času so se nekateri kulturni delavci trudili okoli tega vprašanja, zlasti Lužičan Jan Skala, ki je v Berlinu tudi izdajal poseben časopis, posvečen propagandi za sodelovanje Slovanov v Nemčiji. Njegovo delo pa je onemogočil del vplivnih krogov, ki po njihovem mnenju lužiški Srbi niso niti manjšina niti narod, temveč pripadniki nemškega naroda, govoreči narečje »VVendisch«. Zdaj pa so se s prilivom skoro 1 in četrt milijona Cehov razmere tolikanj spremenile, da bi ne bilo več zaprek za kulturno sodelovanje Slovanov v Nemčiji. Zlasti zdaj, ko živi Nemčija s Cs£ v prijateljskem razmerju, je stališče uradnih nemških mest do kulturnega sožitja nemških državljanov slovanskega porekla ugodno, kajti Slovane v Nemčiji ne družijo samo skupni interesi, temveč tudi rasa, ki je eden glavnih temeljev nove Velike.Nemčije. Po sedanjih nemških zakonih in nazorih Slovani niso manjvredna in podrejena rasa.
Cofki tisk v Nemčiji
češki dunajski katoliki so začeli z Novim letom zopet izdajati tednik »Pravdo« (Resnica), ki je bila kmalu po priključitvi Avstrije V. Nemčiji ustavljena. Mesečnik UJtecha« (Tolažba) za češko dunajsko mladino, ki mu je grozila ustavitev, bo izhajal naprej. Tako izhajaio zdaj na Dunaju trije češki listi: dnevnik »Vidfinskč noviny., tednik »Pravda« in mesečnik »Utčcha«.
Strašno de*anie nesrečnega zaročenca
POSLOVODJA MARTIN MEDVED IZ ROGATCA JE DANES ZJUTRAJ USTRELIL SVOJO ZAROČENKO IN SEBE. _ DVA SAMOMORA AL! SAMOMOR IN UMOR?
ROGATEC, 5. januarja. Martin Medved, vodja prodajalne Bata v Rogatcu,
Je danes zjutraj ustrelil svojo zaročenko Ivanko Podhmeljnik v glavo, nato pa še samega sebe. Zjutraj okoli 8. ure je prišel storilec v pisarno notarja Goloba v j   IUI,JW1„ , uu„IIiV|1I1
Rogatcu in Izvršil strahotno dejanje. ] nlšnicl podlegla poškodbam. Medved Je bil na mestu mrtev, Podhmelj-
nlkovo pa so težko ranjeno prepeljali v bolnišnico. Podrobnosti o vzrokih krvavega dogodka še niso znane. Nesrečnika sta se hotela v kratkem poročiti.
Kakor smo izvedeli ob zaključku Usta, je težko ranjena Podhmeljnlkova v bol-
Francoske skrbi s Sirijo
Francoska vlada se je odločila, da ne podpiše podaljšanja irancosko-sirske pogodbe, kar pomeni, da bo sirska samostojnost prav kmalu pokopana. Francoska odklonitev ponovne ratifikacije pogodbe je povzročila v Damasku velik nemir. Francija se spričo spremenjenih razmer v Fvropi. zlasti pa zaradi neustaljenih razmer v Sredozemlju noče odreči pozicij v Siriji in Libanonu, in to tem manj, ker angleški načrti za rešitev palestinskega vprašanja pariško vlado zelo vznemirjajo. Tudi zelo prijateljski stiki sirskih opozicijskih in vladnih krogov z Nemčijo in Italijo so vplivali na francosko odločitev.
Atandsko otočje bo utrjeno
Finska in švedska vlada sta revidirali sporazum o Alandskem otočju. L 19’! sta obe državi podpisali pogodbo o nevtralnosti in ncutrjevanju teh otokov. Ta pogodba je bila priključena k pariški pogodbi iz I. 1856., nanašajoči še na nevtralnost Alandskega otočja. Nevtralnost je jamčila vrsta držav, ki so se obvezale, nuditi pomoč za obrambo otočja, če bi tako odločilo Društvo narodov. Ker pa je zdaj DN oslabelo in se je vojaški položaj V Baltiku spremenil, je dala finska vlada pobudo za sklenitev novega sporazuma^ rinski se dovoljuje utrditi mejo južnega demilitariziranega pasu in postaviti tja. kaj nekoliko topniških baterij in protilc. falskih topov. Utrditve pa hočeta obe via, dl izvesti s pristankom otoškega prebivalstva, ki je avtonomno. Po zakonu » avtonomiji se prebivalstvo Alandov ni dolžno udeležiti obrambe Finske, prav tako, kakor ni obvezna vojaška služba moških s tega otočja.
Maribor, 5 januarja.
Ko se Je 6vet po Monakovem malo oddahnil, je bilo takoj videti, da ta oddih ne bo dolgega veka. Oboroževanje ni nikjer pojenjalo, in kot najbolj siguren znak, da v Evropi še ni vse v redu, je premestitev dela ameriške pacifiške mornarice v Atlantski ocean in objavitev Rooseveltovega načrta za šestkratno povečanje ameriškega letalstva.
Ne smemo sicer smatrati, da delajo to Američani zato, ker bi hoteli mogoče zopet intervenirati v evropskih konfliktih — bodimo kar prepričani, da se po skušnjah, ki so jih doživeli po svetovni vojni, v to ne bodo več spuščali — vendar kažejo vse te priprave, da hoče Amerika v bodočih konfliktih imeti popolno varnost na tistem morju, kjer plujejo njene ladje.
Nista še minila dva meseca po Monakovem, ko je izbruhnil-nov spor med Italijo in Francijo. »Spor« je sicer težko reči, ker Francija od Italije ničesar noče in je torej po sredi le enostranska želja po tuji posesti. Komaj se je poleglo prvo razburjenje, je prišla nova akcija Italije. Predbožična ofenziva generala Franca je delo italijanskih prostovoljcev. Tega dejstva Italija danes ne prikriva več, ampak je nanj še celo ponosna, kakor pričajo dolga poročila o italijanskih zmagah v časništvu sosednjega nam polotoka.
Ves svet se zadnje dni vprašuje: zakaj ni miru v Evropi, zakaj ni Monakovo nič pomagalo in zakaj sta bili potrebni akciji Italije proti Franciji in v Španiji?
Na vsa štiri vprašanja imamo en sam odgovor: v bližnjih dneh bosta prispela v Rim Chamberlain in Halifax. V Rimu bodo pogajanja in načelo je totalitarnih držav — kot v ostalem tudi v vseh drugih In priporočljiva taktika še celo v privatnem življenju posameznikov — »zahtevaj veliko, da vsaj nekaj dobiš!«
Kako prijetno stališče bi imeli italijanski diplomati nasproti Chamberlainu, če bi do tedaj prišlo do izgledov za odločitev v prilog generala Franca v Španiji I Kajti ves svet si je danes na jasnem, da vodi pot italijanskih prostovoljcev domov po zapovedi samo preko Barcelone. To je jasno tudi Chamberlainu, ki pa bi rad videl — obratno vsej njegovi dosedanji politiki — da se Italijani vrnejo domov preko Cadixa.
Od kod taka nenavadna izprememba pri Chamberlainu? Angleški premier je sicer star gospod, vendar še silno elastičen. Dobor informirani Pertinax pravi, da se je aprila 1938, ko je bilo videti, da bo konec republikanske Španije samo še vprašanje kratkega časa, bojna sreča obrnila in z njo se je obrnil tudi. Cham berlain.
Naj zveni Še tako paradoksalno, vendar že marsikdo vidi v neuspehih generala Franca uspehe Velike Britanije. Te dni smo čitali poročilo, da je tajna policija generala Franca aretirala angleškega kon zula v San Sebastianu. Priprli so ga zato, ker so v njegovem kovčegu našli načrte za Francovo božično ofenzivo. Še jasnejša nam postane zveza, če čitamo zopet Pertinaxa, ki pravi, da je angleški zunanji minister lord Halifax koncem novembra dejal nekemu francoskemu politiku, naj izrazi Negrinu, predsedniku Špan ske republikanske vlade, njegovo občudovanje, ko ga bo videl.
V Španiji je torej zopet prišlo do licitiranja in le malo verjetnosti je, da se bodo italijanski diplomati lahko razgovar-jali s Chamberlainom z zavestjo skorajšnje zmage generala Franca. Verjetno je5 tla špansko vprašanje v Rimu to pot še ne bo rešeno.
Pri vsem tem so videti italijanske zahteve po francoskem ozemlju samo kot prikrivalno sredstvo za špansko akcijo, Nihče v Italiji in tudi drugod ne misli, da ima manever resnejšo podlago. Francozi so ostali popolnoma mirni in pismo, ki smo ga dobili te dni iz Francije, to mirnost najlepše prikazuje: »Nikar naj ne ini6lijo, da smo včeraj rojeni !« Rr.
Spremembe v francoski vojski
GENERAL GAMELIN LE ŠE VRHOVNI POVELJNIK. GENERAL GEORGES ŠEF GENERALNEGA ŠTABA, GENERAL BOURRET CLAN VRHOVNEGA VOJNEGA SVETA
PARIZ, 5. januarja. V vodstvu fran-coske vojske so bile za novo leto izvršene nekatere pomembne spremembe. Službena doba generalisima Ga-melina, ki bi moral biti letos zaradi dopolnitve starosti 67 let upokojen, je podaljšana do 70 leta. Obenem je bilo omejeno njegovo delo na vrhovno poveljstvo državne branibe. Za šefa vojnega vodstva je bil imenovan general Georges, dosedanji generalni nastanitveni mojster, in tudi njemu je bila službena doba podaljšana do 70 leta. S tem imenovanjem generala Georgesa je generalisimus Gamelin
Protiitalijanski izgredi
V TUNISU SO RAZBILI DEMONSTRANTI VEČ ITALIJANSKIH PODJETIJ IN ZAHTEVALI IZGON ITALIJANOV IZ TUNIZIJE.
RIM, 5. januarja. Kakor poročajo italijanski listi, so nastale po odhodu francoskega ministrskega predsednika v Tunisu velike protiitalijanske demonstracije, ki so bile tako organizirane, da redarstvo niti ni interveniralo. Demonstranti so razbili šipe uredništva in uprave italijanskega lista »Unlone« ter demolirali več drugih italijanskih lokalov, zlasti letalske in paroplovnih družb. Demon-
moČno razbremenjen in sc bo sedaj lažje posvetil splošni skrbi za izpopolnitev in modernizacijo francoske vojske, mornarice in letalstva. Istočasno so pa bile izvršene v vodstvu francoske vojske tudi razne druge spremembe; tako je bil n. pr. imenovan general Bourret za člana vrhovnega vojnega sveta. Bourret je poveljnik pariške in okoliških garnizij ter oseben prijatelj Daladierjev. Njegova zasluga je v glavnem tudi, da je zadnja delavska stavka propadla. Za prihodnje dni se napovedujejo šc nadaljnje spremembe.
Postova nlca uprave Veternika v L ubliani
Z današnjim dnem smo otvorili v Ljubljani poslovalnico uprave »Večernika« pri trafiki Ahčin, v hiši Učiteljske tiskarne, Frančiškanska ulica št. 6.
Poslovalnica sprejema naročnike in oglase za »Večernik«.
Z današnjim dnem smo tudi uvedli v Ljubljani dostavo Usta na dom, tako da ga naročniki dobe še isti večer.
Mesečna naročnina za »Večernik« znaša po pošti 10 din, z dostavo na dom 12 din.
UPRAVA »VEČERNIKA«.
stianti so vzklikali proti Italiji in zahtevali, da se izženejo vsi Italijani iz Tunizije. Te demonstracije so izzvale v Italiji veliko ogorčenje in listi pišejo, da so bile organizirane s strani oblastev, kar dokazuje že dejstvo, da policija sploh ni nastopila proti napadalcem na italijansko lastnino. Pričakuje se, da bodo izzvale reakcijo v italijanskih mestih in napetost med Italijo in Francijo še poglobile.
Rooseveltov govor
NAPADEL JE OSTRO TOTALITARNE IDEOLOGIJE IN NAPOVEDAL OBRAMBO DEMOKRACIJE IN MIRU.
WASH1NGT0N, 5. januarja. Prezident Roosevelt je imel včeraj v kongresu velik govor, v katerem je med drugim dejal, da je bila v Monakovem vojna sicer preprečena, toda mir ni zagotovljen. Ves svet se strahotno oborožuje in je ves poln vsestranskih napetosti ir( groženj. Te razmere ogražajo vero v demokracijo in mednarodno sodelovanje. Ostro je napadel totalitarne režime in se zavzel za človečanstvo in civilizacijo, kar je oboje mogoče le v demokraciji. Amerika se mora zato ubraniti novih fašističnih ideologij. Zato bo branila mir proti kršilcem
povsod, kjer bo taka obramba potrebna in je za to tudi dovolj močna vojaško in gospodarsko. Amerika je zato za sodelovanje z vsemi narodi enakih idealov ter za to, da se neha oboroževalno tekmovanje in obnovi svetovna trgovina. Toda ako hoče služiti tem ciljem, mora biti Amerika tudi sama zavarovana z orožjem. Ob koncu je pa govoril še o raznih notranjih problemih. Rooseveltov govor je vzbudil po vsem svetovnem tisku živahne komentarje. V totalitarnih državah je izzval ostro kritiko, v demo kratičnih pa odobravanje.
Češka manjšina v Nemčiji
PRED KONFERENCO O NEMŠKO-ČE ŠKIH MANJŠINSKIH VPRAŠANJIH BERLINU — CEHI SO DELEŽNI V NEMČIJI VSEH PRAVIC
imeli še nobenega povoda za pritožbe. Čehi imajo v Neničiji dalje svoje šole tn svoja društva, tudi Sokol deluje nemoteno in pri zaposlovanju ljudi se ne dela nobena razlika med državljani nemške in češke narodnosti. »Narodni Noviny« pišejo, da ni v Teplicah-Šanovu, kjer je bila prej precejšnja brezposelnost, sedaj nihče brez zaposlitve, kdor hoče delati. Cehi se povsod lahko poslužujejo svojega jezika in jih nihče v ničemer ne ovira.
PRAGA, 5. januarja. Tekom tega meseca se bo sešla v Berlinu nemško-češka konferenca manjšinsko komisije, ki bo reševala razna vprašanja medsebojnega uveljavljanja manjšinskih pravic Nemcev v ČSR in Cehov v Nemčiji. Dosedanje uvodne priprave za to konferenco s češke strani so pokazale, da v Berlinu ne bo nobenih posebnih težkoč. Tu se tudi uradno priznava, da v k Nemčiji priključenih pokrajinah živeči Čehi doslej niso
Napetost med Rusi in Iranci
IZGANJANJE IRANCEV IZ SOVJETSKE RUSIJE — KOMUNISTIČNI PROCESI V IRANU — PEŠANJE TRGOVSKIH STIKOV
RIM, 5. januarja. Stefani poroča:
januarja.
Po poročilih iz Teherana je nastal v zadnjem času močan razdor med Iranom (Perzija) in sovjetsko Rusijo. Iranska vlada je odredila ostre ukrepe proti vedno večji, iz Rusije podpirani komunistični propagandi v Iranu. Sovjetska vlada je odgovorila s preganjanjem Irancev v Rusiji in jih je doslej izgnala že okoli 15.000. V kaspiško pristanišče Pahlavi ne prispe
NAROČNIKOM, ClTATELJEM IN IN- skoraj nobena ladja iz sovjetske Ru-SERENTOM PRAVOSLAVNE VERE sije, ki ne bi vozila iranskih izgnan* ŽELITA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE cev. To preganjanje Irancev na sov-UREDNIŠTVO IN UPRAVA
»VEČERNIKA Zaradi praznika jutri »Večernik« ne bo Izšel. V soboto bo Izšla povečana so-
jetskem ozemlju vzbuja v Iranu sovražno razpoloženje proti sovjetom.
Iran izganja kot protiukrep sovjetske Ruse in zasleduje korak za korakom botno-nedeljska številka, z novim roma-' domače komuniste. V procesih zad-
nom, kmetsko, prekmursko In otroško njih dni jc bilo že 53 iranskih komu-1 Unescu in Jamandi sta že imenovana za prilogo ter drugim zanimivim gradivom, nislov obsojenih na večletno ječo. i glavna tajnika.
Pratf v času te napetosti poteka tudi dosedanja klirinška pogodba med Ira nom in sovjetsko Rusijo, in kakor se splošno sodi, ne bo obnovljena, Tudi trgovinski stiki med obema drža vama se vedno bolj krčijo.
Dekretirana romunska politika
BUKAREŠTA, 5. jan. S kraljevim dekretom je bil imenovan direktorij stranke narodnega prerojenja (ki je bila pred časom ustanovljena od zgoraj navzdol kot edina dovoljena stranka v Romunij op. ur.). Direktorij je sestavljen članov, ki so postavljeni za dve leti. Imenovan je bil tudi vrhovni narodni svet, ki sestoji iz 30 članov. Nova stranka bo imela tri generalne tajnike. Ministra Ca-
Csanov obfsk v Varšavi
VARŠAVA, 5. januarja. Italijanski zunanji minister grof Ciano obišče Varšavo meseca februarja. Glavni namen njegovega obiska bo »zgladitev nesoglasij med Poljsko in politiko osi Rim—Berlin.
S katalonskih bojišč
LONDON, 5. januarja. Vlada iz Bur-gosa poroča, da so njene čete dosegle kraj Borjas Blancas. Republikanska vlada je priznala majhno napredovanje čet generala Franca na tem odseku. V Rim pa je prispelo prvih 300 italijanskih ranjencev, ki so se borili pri tej ofenzivi.
TARRAGONA, 5. jan. (Avala). Včeraj popoldne se j pojavilo nad mestom 12 Francovih letal, ki so napadla dva vlaka. Vlaka sta bila polna potnikov in zaradi velikih eksplozij je bilo 40 ljudi ubitih, 30 pa ranjenih. Ko so prišli reševalci na pomoč, se je iznenada pojavilo še 25 Francovih letal, ki so začela obmetavati mesto in železniško progo z bombami.
Daladierjeve potovanj«
TUNIS, 5. jan. Daladter je včeraj pregledal obmejne trdnjave na meji proti Libiji ter nato prisostvoval paradi 10.000 vojakov v puščavi. Danes se je odpeljat proti Susi in Tunisu.
RATIFIKACIJA SOLUNSKEGA SPORAZUMA
ANKARA, 5. jan. Velika narodna skupščina je včeraj soglasno ratificirala solunske sklepe med Bolgarijo in državami Balkanske zveze, po katerih je bila Bolgariji dovoljena oborožitev. Zunanji minister je poudarjal važnost tega dogovora, ker hočejo balkanski narodi živeti v miru in priiatelistvu.
MONTAGUE NORMAN V BERLINU.
BERLIN, 5. jan. Guverner angleške banke Montague Norman je prispel v Berlin, kjer ga je na kolodvoru pričakoval dr. Schacht z rodbino. Norman je novinarjem izjavil, da je njegov obisk povsem privatnega značaja ter da ne bo govora o »business«.
NOVE CETE ZA SOMALIJO.
MARSEILLE, 5. jan. V soboto bo odplulo novo pojačenje francoskim četam v Somaliji iz Marseilla. Poslali bodo tja bataljon senegalskih strelcev.
22
Borza. C u r i h, !j. januarja. Devize. Beograd 10, Pariz 11.62, London 20.53, New York 442.75, Milano 23.28, Berlin 177.50, Praga 15.175.
Vremenska napoved. Oblačno, zopet sneg na vidiku, mrzlo._______
Smučarska po rotil*
(„PuLniU“. Maribor, 5. jan.) Mariborska koča — Pohorski dom:
—7, jasno, mirno, 30 cm pršiča na podlagi 20 cm;
Ruška koča: —8, pooblačeno, vetrovno, 30 cm pršiča na podlagi 25 cm, sankališče uporabno do Ruš; Senjurjev dom: —12, jasno, mimo, 10 cm pršiča na podlagi 50 cm; Klopni vrh: —8, pooblačeno, mirno.
25 cm pršiča na podlagi 30 cm;
Sv. Lovrenc na Pohorju: —7, pooblačeno, mirno, 25 cm pršiča na podlagi 30 cm;
Ribnica na Pohorju: —10, jasno, mirno, 20 cm pršiča na podlagi 20 cm; Kolljo - Rimski vrelec: —6, zelo oblačno, mirno, 5 cm pršiča na podlagi JO cm, drsališče uporabno;
Peca: —8, pooblačeno. vetrovno. 100 cm pršiča.
Povsod smuka zelo ugodna. Pohorska cesta vozna z verigami do žage.
Avtobus na Pohorje. Jutri bo vozil mestni avtobus na Pohorje. Odhod ob 7.30 z Glavnega trga. Prijave sprejema osrednji urad na Glavnem trgu danes do 19. ure. Cena 20 din.
Novke
.•Slučaj*' Gostilničarske zadruge v Laškem
JEDVA SO STEKLI STROJI, JE 2E V JAVNOST BRUHNILA POLEMIKA, KI RAZKRIVA ZANIMIVO OZADJE O »PIVOVARNIŠKEM VPRAŠANJU« V NAŠI
DRŽAVI
Ob otvoritvi Gost. pivovarne v Laškem jo vzbudil tisk tudi med doslej nezainteresiranimi zanimanje za zadevo. Med orerekanjem po tisku si je mogel bralec iz ljudstva ustvariti sodbo, čeprav zelo megleno. Pogledati malo za kulise borbo liied trustom in majhnim novim podjetjem in si ustvariti tudi svoje mnenje o tisku, ki v vsaki stvari vidi le sredstvo za vplivanje na bralce v tej ali oni smeri. Kdor je vsaj površno zasledoval besedni boj, je moral najpreje odvreči in izločiti vsa pompozna gesla, ki so padla od te ali one strani. Tako finte z židovstvom, nacionalnostjo, požrtvovalnostjo upravnih; svetnikov in zaskrbljenost za male delničarje in gostilničarje. Prav tako je moral ugotoviti, da se za g. inž. Guidom Mayerjem res nahaja pivovarniški kartel, čeprav ga g. inž. imenuje »lokalni sporazum« tovarn o rajoniranju. Le zastopnik kartela more garantirati, da bo podjetje v njegovih rokah delalo z dobičkom, v rokah sedanjih lastnikov pa nujno pro-
prevzem pivovarne izvedel.
Zanimiva je polemika med g. Maherjem in upravnimi svetniki pivovarne. Zadnji so v svojem »Glasniku G. P. L.« razložili delničarjem in javnosti svojo taktiko, ki je vsa leta do otvoritve pivovarne šla za tem, da pogajanja s kartelom zavleče in tako prepreči napade kartela. Trdili so tudi, da jim je g. Mayer ponujal podkupnino, če prodajo delnice njegovi skupini. G. Mayer pa trdi in dokazuje, da so oni zahtevali zase provizijo na račun malih delničarjev ter da sami niso v podjetje verjeli, ki niso hoteli kupovati delnic. Iz-nešenih je bilo toliko trditev, da človeku, ki sam pri »pogajanjih« ni sodelova, ni mogoče o vseh ustvariti jasne sodbe. Zaključiti pa more zanesljivo le to, da se obe skupini borita z vsemi sredstvi, kakor je pač običaj med njimi in da nobenemu ne gre za malega delničarja, gostilničarja, židovstvo in	druge take zadeve.
Res pa je laško pivo	dobro in tako pod-
aeuaiijin lasiniKuv pa nujno pro- jetje izven kartela more dvigniti kvaliteto padlo,	in	napovedati,	da	bo imelo	pod-.še višje in v korist	vinopivcev razbijati
jetje	trajen	vsakoletni	deficit.	G.	Mayer	oblastnost kartela, ki	hoče na zasedenem
je končno napovedal, da bo svoj načrt zal trgu diktirati pogoje in cene blagu.
Prometne težave v Dravski dolini
Drava ob času hude zime v Dravski dolini zamrzne. Ob takih prilikah je Sv. Lovrenc na Pohorju v decembru, januarju ter včasih tudi v februarju poponoma odrezan od ostalega sveta, s katerim ga vežo samo še železnica. Ljudje, ki imajo opravke pri Sv. Ožbaltu, Sv. Duhu ali v Gradišču, morajo čez zamrznjeno Dravo, kar je seveda združeno z veliko nevarnostjo za življenje. Več primerov je, ko
se je led pod ljudmi ali živino vdrl in so se komaj rešli. Vse to kliče po novem mostu čez Dravo, že leta in leta obljubljajo novo cesto Ruše-Fala-Sv.Lovrenc na Pohorju, ki se gradi, a nikdar ne dogradt. Cesto je treba razširiti in preurediti za avtomobilski promet. Sv. Ožbalt je dobil postajališče. Toda, kaj pomaga, ko morajo ljudje čez zamrznjno Dravo ali pa v Brezno in tam na vlak
PrHiodnJo soboto bomo začeli priobčevati napet detektivski roman Elalna Hamiltona
»Z£££JV^J SMRT«
Roman iz sodobnega življenja pridobitnih In umetniških krogov, čigar dogajanje se suče okoli skrivnostne, tragične smrti slavnega ameriškega gledališkega igralca Karla Ardeena v londonski hotelski sobi, nudi nestrpnemu bralcu pestro podobo življenja na prekooceanskih parnikih, mednarodnih hotelih, gledaliških ložah in za kulisami ter po razkošnih vilah. V zagoneten umor poseže svetovno-znana policija Scotland Yarda, katere detektivi pridejo s pomočjo neznatnih znamenj, kakor para blatnih čevljev, svežnja ključev in drugih navadnemu človeku neopaznih predmetov na sled morilcem, ki so odstranili nevšečnega jim igralca z novim strahotnim plinom, ki ga je Izumil mlad inženir in ga hotel prodati državi v vojne namene. Napeta in razburljiva vsebina romana
»zecejsa s m n t«
ostane bralcem za vedno v spominu, kajti v njem so z neverjetno realnostjo opisani trenutki, ki prinašajo do izraza vso človeško pretkanost, pa tudi jasnovidnost zasledovalcev zločina.
Naiokrutnejša vladarica Francije
KA™R,NE MEDICE jske, ki je uprizorila proslulo SENTJERNEJSKO NOČ, KO SO POKLALI NA TISOČE PROTESTANTOV Danes poteka 350 let, odkar j c umrla ena izmed najbolj okrutnih zgodovinskih osebnosti, francoska kraljica Katarina Medičejska. Rojena je bila l. 1510. v Firencah in postala žena francoskega kralja Henrika II. Franciji je dala tri kralje:
Franca II., Karla IX. in Henrika lil. Bila je tudi regentka za mladoletnosti svojega drugega sina Karla IX.
V mladosti se je naučila vseh intrig in podzemskih načrtov dvora v Firencah ter je potem tudi kot francoska kraljica brez obzirov poizkušala vladati tako, kakor je bil običaj v srednjeveški Italiji: s strupom, umori in izdajstvom. Obvladati je hotela Francijo z večnim izigravanjem zdaj katoličanov, zdaj protestantov.
Najbolj črnega spomina pa bo ostala v zgodovini, ker je največ kriva za vpri-zoritev pokolja protestantovskih voditeljev, pokolja, ki je znan pod imenom Sentjernejska noč. 23. avgusta 1572. je Katarina pregovorila svojega sina Karla IX., da je ukazal poklati protestante, ki so v velikem številu prišli na poroko kra-
ljeve sestre z vojvodo Navarskim. Katarina je toliko časa pritiskala na svojega sina, da je naposled vzkliknil: »Ali hočeš, da jih dam pomoriti? No, dobro, ampak živ ne bo ostal nobeden!«
Znak za moritev je bil dan iz zvonika ene izmed najlepših pariških cerkva, Saint-Germain-l’Auxerrois, ki je tik poleg tedanje kraljeve palače I.ouvrea. Oh petih zjutraj, ko so bili vsi protestantov-ski voditelji po svečani gostiji zbrani v kraljevskih sobanah — in kralj jih je prej še povabil na poroko, ker je hotel skeni-ti verski mir med katoličani in protestanti • so planili po njih kraljevi zaupniki, jh razorožili ier pobili kot ovce. Admiral Coligny, voditelj francoskih protestantov, je bil pri tej priliki težko ranjen, vendar je še ušel. Zaradi ran pa je kmalu nato umrl.
Katarina Medičejska je nagovorila svojega sina, naj s prevaro zvabi protestantske voditelje v Pariz in jih pobije. Posledica tega je bila peta verska vojna, ki je kmalu nato izbruhnila.
... Srno z dvema mladičema zaklal. V
■Bohinju je neki lovski zakupnik v snegu opazil sledove treh srn. Sled je vodila do -mesta, kjer je storilec smo z dvema mladičema v snegu ujel in kar tam zaklal. Uvedena je bila preiskava, ki je ugotovila storilca o. Premeščeni učitelji. Premeščeni so učitelji Bogdan Žolnir iz Poljčan v Šmartno pri Slovenjgradcu, Hinko Žnuderl iz Cezanjevcev v Apače, Alojzija Ktkl iz Št, Jošta v Št. Janž pri Dravogradu. Ivana Podrekar iz Rogaške Slatine v Št. Vid pri Grobelnem in Hermina Novak iz Ormoža v Konjice
Ivanjkovci, Kakor smo že javili, bo vsakoletni vinski sejem, vezan z razstavo, v torek, 10. t. m., od 8. ure naprej. Od strani vinogradnikov vlada veliko zanimanje. Prijavljeno je čez 100 vrst vin —■ izključno iz ormoško-ljuto-merskega okoliša, an to iz najznamenitejših vrhov, sortirano in iz mešanih nasadov. Sejem je pripravljen v dvorani tik kolodvora.
o. Kje sta smučarja s Kofc? V ponedeljek sta se na Kofcah izgubila smučar, ja Stanko Magister in Miro Halik iz Ljubljane. Ker je bila zelo gosta megla, sodijo, da sta se smučarja ponesrečila.
o. Zveza Slovenije z jadranskimi vlaki. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je btla anketa o jadranskih vlakih. Na anketi sodelujejo predstavniki tujskega prometa Češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije. Sklenjeno je bilo. da so izboljšajo železniške zveze našega Jadrana s Češkoslovaško in Madžarsko.
Na Gorenjskem je padal siv sneg.
faksimili
monakovskega sporazuma podpisov tega sporazuma.
n Pet kaznjencev je pobegnilo iz zapu-rov v Novem Sadu. Begunci so prekopali zid in skozi odprtino zlezli v svobodo.
n Triletni deček zgorel. Med igro pri peči se je vžgala obleka triletnega Ivana Skrgiča iz Čakovca. Deček je bi! hipoma ves v plamenih in je živ zgorel.
-li Potres v CrHivenicl. V Crikveniciso občutili več zaporednih potresnih sunkov. ki jih je spremljalo podzenmo grmenje. Nastal je silen veter, ki je mor.ie močno razburkal.
n Ubil ženo, ker ni zamenjala srečke, ki je zadela 100.000 dinarjev. Mita Pavlovski iz Novega Sada je ustrelil svojo ženo, ■ki ji ni mogel odpustiti, da ni zamenjala srečko državne loterije za novo. Njegova srečka je namreč zadela 100.000 din, ki pa jih je po ženini krivdi dobil drugi. Pavlov je bil obsojen na 11 let težki-ječe.
Zaradi občim izvršila samomor. V
Beravcih pri Vinkovcih je skočila v vodnjak in se ubila občinska babica Marija Klarič. Zena je izvršila samomor, ker ji občina ni hotela izplačati večje vsote, ki si jo je zaslužila kot babica.
i ,	Mr	merava	zgradi
Nekatere pokrajine na Gorenjskem so državnih cest
Prad gradnjo novih cort v Sloveniji
Gradbeno ministrstvo je napravilo načrt o zgraditvi modernih državnih cest. Ta načrt je že odobren. Ministrstvo namerava zgraditi 4135 kilometrov modernih
Bratomor v Jurovcih ori Ptuju
OD KRATKOČASNE ŽGANJEKUHE DO TRAGEDIJE - Z NOŽEM V PRSA ZAKLAL LASTNEGA BRATA
komaj je pretilo par ^jni po nezasli-sanem umoru na gnojišču na Rodnem vrhu. i je nedaleč od Jurovc, kjer se je v no i na 4. jan. odigrala krvava bratovska z Igra. Pri gostilničarju Penu v Murovci o se kratkočasili fantje na zganjekuh1. ed njimi sta bila tudi pos. sinova brata Strbal iz jurovc. is-letnl .lanez in 16-letm Jože. Ponoči ob 2. so se vračab domov sproščene volje, katero pa ie pokvaril Janez. Štrabal. Topot se je nameni! spoprijeti s Šprahom tz ■lurovc, ki pa mu je srečno odnesel pete. Razkačen je zaman iskal z dolgim nožem svojo žrtev, kar ga je §e bolj raz-peklo. Sedaj se je znesel nad svojim lastnim bratom, ki si .ie na vso moč prizadeval. pomiriti podivjanega brata. Ta pa si ni ugnal svoje vroče krvi in je brata zabodel v prša. da je podlegel smrtni rani. Raiijenemti bratu je prihitel na pomoč hfliš Franc iz Oorce. Tudi ta je dobil zabodljaje v hrbet in ramo. Enega
brata so prepeljali v mrtvašnico k Sv,. Vidu, drugega v zapore, Hliša Franca pa v bolnišnico.
Svinje jo izpuičal iz svinjakov
Kmeta Majcen in Pečuh v Iiucmancih sta prijavila orožniški patrulji, da sta zasačila nekega kmet iz iste vasi, ko ie pri Pečuhu izpuščal sredi najhujše zime svinje iz svinjaka. Našla sta ga ponoči v svinjaku, ko je bilo že nekaj svinj zunaj in ko je kmet ravno gonil zadnjo svinjo iz hleva. Imel pa je srečo ter jima je pobegnil. Vendar pa je bila mesečina, da sta ga kmeta lahko spoznala. Svinje bi naj kmet izpuščal iz sovraštva do ome-njenBi kmetov. Kmet sam pa smešno dejanje zanika ter pravi, da je vse tiste noči, ko so bile svinje izpuščene iz svinjakov. spal pri svoji ženi. Svinje je izpuščal po dva do trikrat na teden, da bi zbolele.
pokrite s pepelkasto sivim snegom. Čim bolj je južno vreme, tem temnejši postaja sneg. Znanstveniki sklepajo, da je sivi prali že s snegom padel na zemljo.
c. Eksplozijo plinske cisterne so preprečili ponoči celjski gasilci. Na kolodvoru se je vneJa cisterna s plinom za razsvetljavo železniških voz in bi sledila eksplozija, ki bi lahko povzročila veliko gmotno škodo in nevarnost za okolico, če ne bi gasilci pravočasno zaprli pipe, še predno se je zanesel požar v notra njost cisterne.
c. Premeščen je iz banovinske bolnišnice v Novem mestu v celjsko bolnišnico g. dr. Avgust Špacapan, iz Celja v Novo mesto pa g. dr. Marija Bregant.
c. Kino Dom v Celju predvaja do ponedeljka film Paule Wessely »Zrcalo življenja«.
Težka nesreča v rudniku. V celjsko bolnišnico so prepeljali včeraj popoldne reševalci s kolodvora rudarja Zupana Rudolfa iz Praprotnika in zaposlenega rudniku v Hrastniku. Podsula ga je zemlja in mu zlomila obe nogi ter ga
težko poškodovala po vsem telesu, kah in obrazu.
i Besedilo monakovskega sporazuma na božični karti. Gospa inž. Maci Meslcr iz Siska se je zelo iznenadila. ko je dobila od svoje prijateljice iz Londona božično karto, na kateri je bilo besedilo
. v skupni vrednosti približno štiri in pol milijarde dinarjev.
V dravski banovini se bodo gradile naslednje ceste: Ljubljana—Jesenice—Lahore—Naklo, Jesenice—državna meja, Maribor—št. lij, Maribor—Slovenska Bistrica,	Ljubljana—Celje, Celje—Maribor,
Ljubljana—Novo mesto, Ljubljana Su-
šak, Ljubljana—Logatec—državna meja in ceste skozi mesta ob državnih cestah.
Z ministrskim odlokom je odobrenih za gradnjo cest v Sloveniji skupno 209 milijonov din, za savsko banovino 226, za vr-basko 115, primorsko 100, drlnsko 160 zetsko 165, dunavsko 225, moravsko 165 In za vardarsko banovino 220 milijonov dinarjev.
Oče: »Mihec, ponudi svoj prostor staremu gospodu!«
Mihec: »Nima smisla, v gospodov časopis tako ne moreš škiliti, ker sl pozabil doma očala!«
Ne pozabi naročnine
Maribor
Na obisku ori bivših barakarjih
SAMO ENO ŽELJO ŠE IMAJO: DELO IN ZASLUŽEK ZA VSAKDANJI KRUH.
Pot me je vodila mimo novih stanovanjskih hiš, ki jih je mestna občina zgradila za barakarje. Štiri lepe hiše. v katerih je SO precej velikih sob s štedilnikom, daje streho 80 bivšim barakarjem, ki imajo skupno 315 družinskih članov. Bivši barakarji se kar ne morejo navaditi na udobnosti, ki jih imajo v novih občinskih hišah. V barakah smrdljive luknje — tam lepe sončne sobe, polne zraka in zdravja. V barakah tema ali borna le-ščerba, v novih hišah električna razsvetljava. Tudi vodovod imajo; kleti in podstrešje ima vsaka stranka in angleška stranišča jim je zgradila mestna občina. Vsak stanovalec plača občini 100 dinarjev, če pa tega ne zmore, mu priskoči na
pomoč socialno-politični urad bodisi z zaposlitvijo bodisi z denarno podporo.
Bivši barakarji se počutijo v novih stanovanjih kakor prerojeni. Vrnilo se jim je veselje do življenja, dela in do — poštenja. Dve stanovanji sta še prosti. Namenjeni sta za primer hitre deložacije onim, ki jih ta zadene.
V	razgovoru z bivšimi barakarji sem spoznal veličino socialnih akcij, saj so bili ti bedniki ob 12. uri potegnjeni iz socialnega blata današnjih dni. Skoraj otroško se veselijo nekdanji barakarji lepih stanovanj, velikih oken, dobrih štedilnikov, vsega, kar so dobili od mestne občine. Samo eno željo še imajo: delo in zaslužek za vsakdanji kruh.	-is*
Pred akademskim plesom
MARLJIVE IN SKRBNE PREDPRIPRAVE ZA ELITNO MARIBORSKO PRIREDITEV
Kot smo že večkrat javili, prireja »Akademska podporna zadruga« 5. t. m. velik akademski ples. Mariborski akademiki — člani zadruge — že dokončujejo vse priprave, da bo njihova prireditev čim lepše in zadovoljivejše uspela. Okusni, od njih samih izdelani, plakati po izložbah, reklama v kinih ter stotine razposlanih vabil opozarjajo in vabijo mariborsko družbo na obisk akademskega plesa, ki je postal tekom let najpriljubljenejša plesna prireditev v mestu.
Če pa pogledamo še bližje v vse priprave, lahko opazimo letos prav posebno vnemo, s katero dovršujejo v dvorani zadnja dela. Dekleta ovijajo šotore, oblagajo z zavesami in dekorativnimi stenami posamezne prostore in marsikatera je pri delu pozabila na sicer tako neizbežno promenado. Fantje vlačijo težke lestve, zbijajo odre, urejajo dekoracijo odra, sami nameščajo luči, oleandre, vidimo jih pa tudi, kako znašajo v zvrhanih koših iz mesta steklenice dobrih vin — tudi za izbiro vin se najdejo med študenti največji strokovnjaki. Vsa dela
v dvorani in pri drugih pripravah upravljajo sami prireditelji: od osnutka za vabila in dekoracijo dvorane pa do zadnje izvedbe.
Prireditelji so prepričani, tak vtis dobi vsak, ki jih povpraša malo o njih pripravah, da bo ples uspel v zadovoljstvo mariborski družbi in tudi njim. Na eni strani večer neprisiljene in vedre zabave ob priznano dobri godbi, na drugi strani pa zadovoljstvo nad svojim uveljavljenjem, pa tudi materialen uspeh je tudi po našem mnenju zagotovljen letošnjemu akademskemu plesu.
Kakor smo informirani, bo »Akademska podporna zadruga« porabila ves prebitek prireditve v dobrodelne svrhe. V prvi vrsti čaka dograditve v surovem stanju že postavljeno akademsko okrevališče na Pohorju, katerega sliko boste lahko videli na ličnih razglednicah, ki se bodo prodajale na plesu. Čakajo pa še tudi drugi načrti za pomoč mariborskih akademikov, o katerih smo svojčas že obširneje poročali.
Mnogo uspeha, akademiki!
Vlom v evangeljsko župnišče
fBŠNIK JE VLOMILCE PREPODIL, DA NISO PRIŠLI DO GLAVNEGA
PLENA
•Preteklo noč so doslej še neizsledeni storilci vlomili v evangeljsko župnišče v Trubarjevi ulici. Vlomilci so iz Krekove ulice preplezali vrtno ograjo in se lotili vežnih vrat. Ker so bila vrata župnišča znotraj zaklenjena, so storilci izrezali pod ključavnico luknjo, skozi katero so vrata odklenili. Spremljala pa jih je velika smola. Pri odpiranju pisarniških vrat se jim je zlomil vetrih. Zato so kar celi spodnji del vrat izrezali in skozi veliko odprtino zlezli v pisarno. Tam so vlomili v pisalno mizo in prebrskali vse predale. Iskali so denar. V nekem pre-
dalu so našli za okoli 1000 dinarjev .drobiža. Nato so se rokomavhi lotili velike ročne blagajne in jo odnesli na hodnik. Ropot, ki so ga povzročali vlomilci, ko so se s sekiro lotili železne blagajne, je slišal hišnik, ki je vlomilce prepodil. Bla-
gajna je ostala na hodniku. V njej je bilo preko 20.000 dinarjev gotovine. Odprtino v vežnih vratih so zamašili z dvema žepnima robcema, ki jih ima sedaj policija. Sekiro so dobili v drvarnici, kamot so tudi vlomili. Na delu je bil daktiloskop g. Grobin in policijski pes.
m. Ljudska univerza v Studencih. Danes predava prof. B. S t u p a n o letu 1848. Slike; brez vstopnine!
m. 80-letnico slavi jutri ga. Matilda B r o ž e, soproga vodje Cirilove tiskarne v pok. Skrbni in maljivi ju-bilantki še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
m. Brivnice in čcsalnice bodo jutri na praznik Sv. Treh Kraljev zaprte ves dan.
m. Preminula je soproga višjega pisarniškega oficiala ga. Greta Zorjan. Pogreb prerano umrle gospe bo v soboto ob 16. na pobreškem pokopališču. N. p. v m.!
m. Mesto jetniškega zdravnika je razpisano pri okrožnem sodišču v Mariboru. Pojasnila pri predsedništvu sodišča, m. Pravoslavna parohija v Mariboru
obvešča svoje vernike, da bo služba božja prvi dan Božiča, 7. t. m., ob 9.30. uri, drugi dan, 8. t. m., ob 9.30. uri in tretji dan ob 9.30. uri v vojni kapeli v Melju.
m Proslava pravoslavnega badnjaka
bo 6. t. m. s povorko, ki bo krenila ob 13.30 iz kasarne Vojvode Putnika. Sprejem badnjaka ob 17. v Kazini.
m. Davčna uprava poziva vse osebe in podjetja, ki proizvajajo, kupujejo in prodajajo zlato ter vse zobovje, da si čimprej nabavijo kontrolnik.
m. Lutkovno gledališče Sokola Mari-bor-matica vprizori v petek, 6. jan., hi v nedeljo, 8. jan., ob 15. uri igrico »Ga-šperček gre v svet«.
m. Člani jezdnega odseka Sokola se udeležijo v petek, 6. t. m., badnjaka. Zbirališče v krojih v kasarni ob 13. uri.
m. Mariborska carinarnica v decembru. Pretekli mesec je imela tukajšnia carinarnica 7,895.516.75 dinarjev dohodkov, od česar odpade na uvoz 7 milijonov 855.846.25 dinarjev, na izvoz pa din
39.670.50.	Depoziti so znašali 1 milijon 397.343.85.
m Siromašen invalid, star 65 let, poročen ter oče 2 nedoletnh otrok, ki so skoraj brez obleke, vljudno prosim vsa dobra srca za obrabljeno obleko. Naslov za dopise: Hramus Franc, Maribor, Pregljeva št. 10.
*	Pohvale vredno: Poznana mariborska trgovina Josip Sr a j je sredi najhujše zime napravila veliko od-
SV POČASTITEV ROJSTNEGA DNE N J. VEL. KRALJICE MARIJE
priredijo združena Sokolska društva v Mariboru
OKOLSKI PLES
V SOBOTO, DNE 14. JANUARJA 1939, V VSEH PROSTORIH SOKOLSKEGA DOMA
Vstopnina din 15*-
prodajo Loplega perila ter pletenin in to po zelo znižanih cenah.
* Rosita Altea Chanson Hispano Mau-res v Veliki kavarni.
* Hotel »Orel« ima na sv. Tri kralje ob 5 uri zjutraj odprto. Vabi na kislo :n golaževo juho. Vsako soboto in nedeljo koncert.
T. PRIMORSKI PLES
7. januar
Narodni dom
* Dan za dnem se dogaja, da se naši slovenski možje, ki so odšli v svetovno vojno, vračajo iz ujetništva. Kako žalosten je njih povratek, boste videli nazorno v igri »Vrnitev«, ki jo ponovi.na praznik sv. Treh kraljev, 6. t. m., ob 5. pop. Ljudski oder v režiji g. Malca, člana Nar. gledališča.
* Najcenejša knjiga je vsakoletni Ljubljanski Zvon, ki prinaša v 12. številkah in na 600 straneh in čez najnovejše prispevke slovenskih književnikov, kritikov in esejistov. Naročite se na revijo, ki že od Stritarjevih časov dalje oznanja ideje napredka in svobode. Celoletna naročnina je din 120 (dijaška din 90), plačljiv« tudi v mesečnih obrokih.
»Zelena smrt«
Nočna lekarniška služba: lekarna sv. Areh, Glavni trg, tel. 20-05; Magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3. tel. 22-70.
Kino
* Grajski kino. Do vključno petka, 6. jan., »Večerna elegija«. Lil Dagover v glavni vlogi. Od sobote dalje velika opereta »Nanon«.
* Esplanade kino. »Nesmrtna pesem« (Sveta noč, blažena noč). Prekrasni film o pesmi miru, ljubezni in sprave.
Union kino. Do vključno petka »Poslednji voz iz Madrida«, najbolj aktualni film sedanjosti. Film svetovnega slovesa.
* Zvočni ldno Pobrežje, 6., 7., 8. jan. 1939 »Vesele žene« z Magda Schneider.
Mariborsko gladallštm
četrtek ob 20.: »Vse za šalo«. Red C. Petek ob 15.: »Pokojnik«. Znižane cene.
Ob 20.: »Aida«.
Sobota ob 20.: »Prevara«. Zadnjič. Zn, Žane cene.
Nedelja, 8. januarja, ob 15. uri: „Vse za šalo". Ob 20 .uri: „Kralj na Betajnovi". Znižane cene.
Konec ledna v mariborskem gledališču. V soboto se ob znižanih cenah od letošnjega repertoarja poslavlja zelo prisrčno sprejeta štandekerjeva kmečka igra „Prevara“. — V nedeljo sta dve predstavi: popoldne — posebno ugodno za okoličane — domači letošnji operetni šlager „Vse za šalo", zvečer pa Cankarjev izvrstni »Kralj na Betajnovi" ob znižanih cenah.
Kultura
Karel Čapek v svetovni literaturi
S Karlom čapkoin, ki je umrl ob koncu leta naglo in nepričakovano, ni izgubila svojega velikega mojstra samo bratska češka, ampak vsa svetovna literatura sploh, saj je bil med tistimi sodobnimi pisatelji, ki se največ prevajajo. Do tako široke poti v svet mu je pripomogla njegova aktualnost. Kakor le malokdo med nami sodobniki, je znal veliki pokojnik pisati iz neposrednega življenja za neposredno življenje, in vse, kar je ustvaril, je bilo ogledalo našega spačenega in skrotovičenega časa. Zato bo verjetno ostal Karel čapek bolj pisatelj sedanjosti, kakor bodočnosti, ki bo zabrisala marsikatero njegovo potezo, ki je bila za časa njegovega življenja najbolj opažena in cenjena.
Karel čapek je spadal tako izrazito v vrsto tistih pisateljev, ki so dosegli že za življenja najvišjo slavo in popularnost, v nasprotju z mnogimi drugimi, katerih pomen odkrije človeštvo šele tedaj, ko jih že davno ni več v občestvu živih. Za pisatelja malega naroda je skoraj neverjeten uspeh, ki ga je Čapek dosegel v zamejstvu. Nobeden izmed čeških pisa-
teljev ni bil v preteklosti ne v sedanjosti toliko prevajan v tuje jezike, kakor on, in nobeden ni imel kot avtor gledaliških del toliko gledalcev. Njegove drame so se igrale sto in stokrat na čeških odrih in prodrle so daleč v tuji svet. Dve (R* U. R. in Belo bolezen) smo videli tudi v Mariboru.
Najbolj čitana čapkova knjiga so bili »Pogovori z Masarykom«. Samo v češkem izvirniku je izšla v nakladi 172.000 izvodov, v zamejstvu je pa doživla 12 izdaj v 10. jezikih. Dobili smo jo tudi mi Slovenci. Izmed romanov je dosegel v originalu največjo naklado, 28.000 izvodov, njegov zadnji, »Prvni parta«. Izmed ostalih njegovih knjig so bila najbolj čitana njegova »Pisma iz Anglije« (25.000) sledi pa jim »Pot na sever« (23.000). Pri tem pa ne sinemo pozabiti, da so večino njegovih del 'prečitali desettisoči naročnikov »Lidovih Novin« še preden so izšla v knjižni obliki.
Drama »R. U. R.« je izšla v češčini v nesluteni nakladi 15 tisoč izvodov. Tako visoke naklade ne dosežejo drame navadno niti pri največjih narodih. Drama je pa
dosegla rekorden uspeh tudi v tujini. Izdana je bila petnajstkrat v 13. jezikih, med njimi v slovenščini. Ta drama je skupaj z »Življenjem žuželk« in »Stvarjo Makropulos« izšla celo v japonščini. »Boj z močeradi« je bil preveden na osem tujih jezikov in izdan v 12. izdajah, do-čim je bila »Dašenka« prevedena na sedem jezikov. Skupno so izšla čapkova dela: romani, novele, pravljice, drame itd. v prevodih v 127 izdajah, in njihova skupna naklada presega daleč milijon izvodov.
O številu predstav čapkovih dram je mogoče ustvariti samo približen pregled. »R. U.R.« so igrali na čeških odrih več tisočkrat. To dramo so igrali tudi skoraj po vseh kulturnih državah sveta na velikih in malih odrih, a največ predstav za njo je dosegla »Iz življenja žuželk«. V zadnjem času je nastopila zmagoslavno pot po svetu »Bela bolezen« in za njo »Mati«. Njegovih dram nazadnje niso smeli igrati samo v Nemčiji, Italiji in Grčiji. Nekatere so bile tudi filmane. Njegovo zadnje delo, »Mater«, so igrali doslej v Angliji, Estoniji, Franciji, Nizozemski, Jugoslaviij, Madžarski, Romuniji in Švici, in to skoraj neposredno po češki krstni predstavi.
Članki in drugi kratki spisi Karla Čap-
ka so izhajali po vseh pomembnejših evropskih časnikih in časopisih, da je o njih skoraj nemogoč točen pregled. Na ta način je stal Karel čapek neprenehoma v živem stiku z vsem kulturnim svetom. Njegovo ime je bilo znano povsod in predlagan je	za	Nobelovo nagra-
do, toda prerana smrt mu je onemogočila to najvišje priznanje.	-r.
k Tenorist Slavko Lukman je priredil na Silvestrovo zvečer in na Novo leto popoldne v kavarni »Astoriji« koncert opernih arij in pesmi, ki je vsestransko lepo uspel. Lukman, ki se je nedavno vrnil iz Italije, je od svojih zadnjih nastopov v Mariboru glasovno in tehnično znatno napredoval. Bilo bi potrebno, da bi se mu omogočilo delo v urejenejših razmerah, ki bi mu zagotovile nadaljnji razvoj v okviru njegovih lepih pevskih sposobnosti k »Puščavski Tauber« pravijo Arabci tenoristu Mahammadu Abd-el-Vahhahu iz Kahire, ki ga je sedaj angleška radijr ska družba angažirala za vrsto koncertov za svoje oddaje v arabščini. Pogodili so se tudi z znanim vzhodnim violinistom Šantljem Cavajem za nekaj nastopov.
Gospodarstvo
Kako sanirati vinogradništvo?
PRIZADETO VINOGRADNIŠKO PANO GO JE TREBA TEMELJITO SANIRATI. BANOVINSKI SKLAD ZA OBNOVO VINOGRADOV.
Ena izmed glavnih kmetijskih panog Slovenskih goric je vinogradništvo. Velik del pokrajine je izključno navezan na to panogo, ki donaša posebno ob boljših letinah mnogo vina za izvoz, kar daje lep vir dohodkov.
Ako pogledamo na stanje vinogradništva v prejšnjih letih, ugotovimo na žalost, da ta panoga leto za letom propada, česar so krive številne vremenske nepri-like in nezgode. Peronospora je pred dvema letoma hudo prizadejala vinogradništvo, kar se bo čutilo še nekaj let.
Ob času, ko je vinogradništvo tako prizadeto, je pričelo vidoma hirati, posebno stari nasadi popolnoma propadajo. Potreba po obnovi je čedalje večja. V takšnih razmerah so bili osobito prizadeti mali vinogradniki, ki niso imeli potrebnih sredstev za nabavo potrebnega škropiva.
Velika ovira napredku vinogradništva tiči v premajhnem povspeševanju s strani banovine. Dohodek na trošarini je v primeri s podporami za pospeševanje vinogradništva dosti večji in dosega letno v vsej banovini okrog 15,000.000 din, dočim je banovina dajala na razpolago v banovinskem proračunu za vinogradništvo le 255.000 din, kar je pač za posamezne vinogradniške okraje malenkostna vsota. Skrajni čas je, da se posveti na tej podlagi našemu vinogradništvu ona pažnja, ki jo zasluži.
Javna uprava bi naj to delo primerno usmerila in preskrbela sredstva. Potrebno bi bilo, da se pri banski upravi osnuje Sklad za obnovo vinogradov, iz katerega bi se dajala brezobrestna posojila revnim vinogradnikom na dobo 10 let. 2a vinogradniške okraje bi bilo potrebno dati v proračun znesek okrog 35.000 din kot plačilo obresti za posojilo pri nakupu modre galice. Potrebno je ukiniti carino na škropiva. Tako bi bila omogočena tudi revnejšim vinogradnikom boljša eksistenca.
Važno vprašanje postaja tudi vinarska strokovna izobrazba vinogradnikov in tudi viničarjev. Tukaj so potrebni krediti za vinarske (o obnovi vinogradov) in kletarske (o novejših načinih šolanja vina) tečaje. Banovinska vinarska šola na Kapeli naj bi se spremenila v enoletno kmetijsko šolo za sinove malih po-sestnikov-vinogradnikov in viničarjev, ker jo sedaj posečajo skoroda le posestniški sinovi. Za viničarje in njih sinove je treba po okrajih organizirati viničarske tečaje v zimskem času (14 dnevne), ter ob raznih sezonskih delih (enodnevne) in jim tako dati priliko, da se strokovno izobrazijo.
Nujna je tudi potreba ustanovitve zadružnih vinskih kleti v središčih vinskih okolišev. Te kleti bi bile potrebne v Ljutomeru in v centru vinarskega okoliša v
okraju Maribor levi breg. Te zadruge naj bi poslovale pod javno kontrolo. Kletarski aparati naj bi se oddajali po znižani ceni vinarskim organizacijam.
Z uredbo o sanaciji vinarstva naj se čimprej prepove naprava vinogradov v ravninah. Za to bi se naj izdalo v finančnem zakonu tozadevno pooblastilo ministrskemu svetu. Enako bi bilo potrebno vnesti v finančni zakon kazenske sankcije proti zakotnim trsničarjem, ki jih sedaj ni mogoče zatreti. Večjo pažnjo naj bi posvetila banovina tudi zatiranju samorodnice-šmarnice, ki je našemu vinogradništvu v veliko škodo. V zameno te samorodnice bi se naj dajalo iz banovinskih nasadov sadno drevje, ali pa za vinorodne lege cepljenke brezplačno.
Večjo pažnjo bi trebalo posvetiti vinskim razstavam, združenim z vinskimi sejmi. Enako zaslužijo podporo tudi vinske organizacije.
To so pereče potrebe našega vinogradništva, ki kličejo po nujni rešitvi. Merodajni činitelji naj upoštevajo potrebe in težnje našega vinogradništva, ki ga je treba dvigniti na višjo stopnjo, da do doseglo ono višino, da katere se po terenskih in podnebnih prilikah dvigniti j da. Naš vinogradnik pa bi prešel na pot napredka, kar bi koristilo tudi drugim stanovom.	• ir.
g Novo podjetje. V Radečah pri Zid. mostu sta'brata inž. Milan in Franc Hmelj osnovala podjetje, ki izdeluje lahke in izolirane gradbene plošče in ploščice, ki jih je dobiti na trgu pod naslovom »Jzolit«. Nov gradbeni material sc izdeluje po angleško-nemškem sistemu in izvrstno služi pri gradnjah za izolacijo. Podjetje, ki je v domačih rokah, bo s svojo proizvodnjo lahko izrinilo s trga tuje tovrstno blago, ki ga dobivamo iz inozemstva.
g Uvoz zajcev in kuncev Iz ČSR je spet dovoljen, ker je prenehala kužna bolezen, ki je razsajala med zajci v ČSR.
g 270 vagonov puranov je Madžarska ■izvozila za Božič v London.
Barmnm poročila
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2387.20—2425.20, Berlin 1766.12—1783.88, Bruselj 740.50—752.50, Curih 995—1005, London 203.10—204.30, New York 4374.25 —4434.25, Pariz 114.85—117.15, Praga 151—152.05, Trst 231.25—234.35.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 471—472, 4% sev. agrarji 59—
95.50,	4% agrarji 60—63, 6% dalm. agrar-ji 89—89.50, 6% begi. obv. 89.50 d., 7% stab. pos. 97.50—98, 7% inv. pos. 99— 100, 7% Blair 91 d., 8% Blair 97 d. Delnice: PAB 226—227, Narodna banka 7.700 d., Trbovlje 179—183.
Šport
SK Železničar gre na turnejo po Srbiji
SK Železničar je v pogajanjih z raznimi železničarskimi klubi v Srbiji radi daljše turneje koncem januarja. Kako* vse kaže, bodo pogajanja v kratkem zaključena. Na sporedu so tekme v Skop« lju, Nišu, Smederevem, Beogradu in In-djiji, povsod bodo igrali naši Železničarji z železničarskimi klubi. Z ozirom na to turnejo je SK Železničar odpovedal sodelovanje v Maverjevem zimskem cupij.
Klubski dan smučarjev
ISSK Maribor bo imel svojo obvezno prireditev na Pohorju v Ribnici v nedeljo, 8. t. m. Start in cilj pred gostilno Osrajnik, starta se ob 10. uri. Proga zna* ša 14 km. Tekmujejo seniorji in juniorJS. Za tekmovalce so razpisana darila in di plome.
SK Železničar bo priredil v nedeljo,
8. t. m., svoj klubski dan. Start bo ob
9. pred gostilno Mandl v Zgornjem Radvanju. Proga vodi preko Peker proti Reiserjevemu posestvu in nazaj, cilj bo na Šlauerjevem travniku. Dolžina prog* znaša 12 km. Tekmovanje je namenjeno seniorjem in juniorjem, prvi trije dobijo
darila, ostali pa diplome. Prijave se sprejemajo do pol ure pred startom.
SK Rapid bo na klubski dan v nedeljo priredil smuško tekmo z Male Kope do Tajzla.
Budge premagal Vinesa
Donald Budge, pred svojim prestopom med profesionalce najboljši amaterski teniški igralec sveta ter vrimbledonski zmagovalec 1938, je včeraj prvič nastopil kot profesionalec proti svojemu rojaku Ellsworthu Vinesu v Madison Squa-re Gardenu ter je iznenadil s sigurno zmago v treh setih 6:3, 6:4, 6:2. Za srečanje je vladalo ogromno zanimanje, prisostvovalo je 16.000 gledalcev.
s. SK Ljubljana je brzojavno obvestil
odbor za prirejanje tekem za zhnski pokal, da je igrišče v zelo slabem stanju, ter je zaprosil za odgoditev tekme z Gradjanskim.
s. Hela Kovačeva in Drago Mitič bosta sodelovala n» teniškem prvenstvu skandinavskih držav na pokritih igriščih v Stockholmu. Izmed več Američanov, ki so bili povabljeni, se je odzval samo Frank Bowden.
s. Henry Armstrong, ki brani naslov, m Arizmendi se bosta 10. jan. boksala v New Yorku za svetovno prvenstvo lahke teže.
Sah
Turnir v Hastingsu
Četrto kolo je prineslo remis Pirc— dr. Euwe
Štiri partije od petih so bile v četrtem kolu remi in tudi peta bo verjetno enako končala. Golombek je igral izvrstno proti Szabu, ki je proti koncu imel igro že v rokah, vendar je le pristal na ponujeni remi. Igra med Pircem in dr. Eu-wejem ie bila zanimiva. Bivši svetovni prvak je poizkušal dobiti takoj v začetku prednost. Vsidral se je v središču in Pirc je moral kmalu pokloniti kmeta tei pustiti Euweu dva tekača. Pirčeva kraljica je zašla popolnoma na rob šahovnice in povrhu tega je prišel še v časov-« no stisko. Vendar se mu je posrečilo najti edini možni izhod, zaradi katerega dr. Eu\ve nbmogel uveljaviti svoje prednosti. Po prekinitvi sta se zedinila na remis. Ostale partije so končale remis, razen partije Klein :Tylor, ki je bila prekinjena.
Stanje po 4. kolu: Landau in Szabo 3, dr. Euwe 2K*, Pirc, Golombek in Thomas 2, Milner-Barry l*/t, Klein VA (1), Sergeant 1 in Tylor 'A (1).
Konig vodi v rezervnem turnirju.
Po četrtem kolu rezervnega »A« tur-
nirja je na čelu naš mojster Konig s 3J4 točkami pred Miesesom 3 (1) hi Luckisom 21A. V četrtem kolu je remiziral s Saemischem.
V	rezervnem »B« turnirju je na čelu Ritson-Morry s 3V2 točkami pred Perl-mutterjem 2*A (l) im van Setersom 21/5.
Partije iz Hastingsa
Igra damskega kmeta
(4. kolo v Hastingsu)
Beli: dr. Euwe	Črni:	V.	Pirc
1. d4, Sf6 2. c4. g6 3. Sc3, Lg7 4. e4. 0—0 5. f3, d6 6. Leo, e5 7. Se2, exd4 t Sxd4, c6 9. Le2, Te8 10. Sc2, d5 11. cxd5, cxd5 12. exd5, Lf5 13. Ki2, Lxc2 14. Dxc2, Sxd5 15. Sxd5, Dxd5 16. Lc4, De5 17. Db3, Te7 18. Taci, Da5 19. Lf4. I)c5+ 20. Kg3, Sc6 21. Txe7, Dxe7 22. De3, Dd7 23. Dd3, Sd4 24. Ki2, b5 25. Lb3, a5 26. Tel, Tc8 27. Ldl, Txcl 28. Lxcl, Dd6 29. Le3,h5 30. f4, Lf6 31. a4. bxa4 32. Lxa4, Db4 33. b3, Kg7 34. Dc4, Dd6 35. Le8, Se6 36. Dc6, Dd3 37. Dd7, Dc2+ 38. Kf3, Sd8 39. Dd5, Se6 40. Dd7 in remis.
š. Šahovski match bosta v petek igrala SKŽ in UJNŽB v dvorani restavracije »Novi svet« v Mariboru. Pričetek ob 14. pop.
V SOBOTO NOVJ ROMAN:
mZE££M SMR T"
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiniiii NAROČAJTE »VEČERNIK"!
St. Hi ob prevratu 1918
Jože Poljanec, strok, učitelj v pok.
Meni so bila poverjena poročila in obvestila o dogodkih na raznih svetovnih frontah, o bodoči opredelitvi avstrijskih narodov po njihovi naravni pripadnosti 'm osobito o Slovencih, katere sprejema v bratskem objemu in zedinjenju s Srbi in Hrvati lepa in bogata Jugoslavija. Na velikem šolskem zemljevidu, katerega sem razprostrl pred oči radovednih 3n na katerem sem z barvnimi kredami približno očrtal meje bodočih držav, sem lahko prepričevalno dokazal naravno skupnost in povezanost južnih zemljepisnih enot in narodov.
V	nedeljo, 24. novembra, je bil v Št. liju velik ljudski tabor, katerega so se udeležili tudi Slovenci iz Marije Snežne, Sv. Jakoba, Jarenine, Sp. Sv. Kungote, Svečine m še iz drugih krajev, iz Maribora pa so prispeli odlični govorniki v spremstvu lepega števila narodnjakov. Prišel je tudi g. Vrstovšek, poverjeni minister za uk in bogočastje, in nekaj srbskih častnikov, ki so se tisti čas mudih v Mariboru. Pričakovali smo jih na železnici in jih spremili do »Slovenskega doma«. Tam je bil postavljen na prostem ob ste-
ni velik govorniški oder, nad njim pa je visel med venci in napisi znak našega zedinjenja »SHS«. Na velikem travniku so se zbrale množice radovednih in vsi razredi mladine petrazredne slovenske šole pod nadzorstvom vsega učiteljstva. Govori so se vrstili po lepem razporedu in so po svoji vrednosti nadkriljevali vse, kar se je dotlej storilo za prerod obmejnih Slovencev. Močno so podkrepili vse naše domače delo, vsa naša stremljenja in prizadevanja ter razkrili pogled v lepšo bodočnost. Po slavnostnem ljudskem shodu je g. župnik pogostil poleg drugih tudi srbske častnike. Rad omenja ta obisk kot zadoščenje za prestano gorje, ko so ob izbruhu svetovne vojne po nedolžnem zatožili, da je v župnišču skrival srbske častnike. Za me je bil ta dan najnapornejši, kar sem jih prebil kot poveljnik Narodne straže v Št. liju. Med naše narodno razpoloženo ljudstvo seje pomešalo le nekaj naščuvanih rogovile-žev, ki so hoteli tej slavnosti zadati sramoten znak medsebojnega sovraštva in pretepanja, kar pa se jim ni posrečilo. Ta dan lahko smatramo za datum samoodločbe obmejnih Slovencev, ki so sprevideli, da pripadajo po vseh naravnih zakonih k jugoslovanski državi.
Prve dni po ustanovitvi varnostne straže so bili skoro vsak dan sestanki
domačega narodnega sveta pod predsedstvom gosp. župnika. Obravnavali smo sproti vsa vprašanja, posebno pa ureditev aprovizacije. Revnejšim slojem smo pripomogli, da so prišli do svojih pravic pri nabavi življenjskih potrebščin, ki so se dobivale takrat le na karte. Tudi petrolej, usnje, podplate, tobak itd. so dobivali vsi brez izjeme na posebna izkazila. G. Swaty st. je bil predvsem zaščitnik revežev in mu gre v prvi vrsti zasluga, da se je vršila aprovizacija brez vsake pritožbe. Na vsaki seji je sprožil kako novo koristno misel.
Važna je bila rešitev šolskih zadev v št. liju. Na domači petrazredni slovenski šoli je bilo potrebno načelo narodne obrambe dvigniti na prvo mesto, vobče usmeriti vso vzgojo mladine velikemu zgodovinskemu času primerno. Na prvi domači 'učiteljski konferenci sem moral prav odločno nastopiti, ker se je konferenca sama že pričela tako, kakor da bi se nič ne spremenilo. Opozoril sem vse navzoče, da se od te ure ne bodo več upoštevali kakršni koli uradni dopisi iz Gradca ali pa od katere koli druge strani, temveč samo oni, ki jih pošlje pokrajinska vlada iz Ljubljane. Šolski vodja m vse učiteljstvo se mora brezpogojno ravnati po teh navodilih in novih predpisih. Da se bo to moje sporočilo točno iz-
vajalo, bom z vso pozornostjo skrbel sam kot poveljnik obmejne straže, za kojegu me je imenoval z lastnoročno napisanim pismom g. A. Verstovšek, poverjenik za uk in bogočastje v Ljubljani. Beseda je zalegla. Dosegel sem, da ni nikdo škodoval, če že ni bil vnet, da bi koristil. Pre-> pričan pa sem bil o tovarišici Anici Zor-kovl, da je moj predlog sprejela z odkritosrčnim navdušenjem, ker je bila vedno slovenska narodna učiteljica.
Iz Maribora smo dobili od Narodnega sveta pOziv, da po katalogih nemške dvo razrednice določimo resnično število nemških učencev iz št. lija, število nemških učencev iz sosednih šolskih okolišev in število slovenskih otrok, ki so po zablodah svojih staršev prišli ob pravico do narodne vzgoje in zabredli v to Šolo. Obiskal sem službeno šolskega vodjo g. Gordona in zahteval vse kataloge tekočega šolskega leta. Ves iznenaden ie odklonil mojo zahtevo, češ, da je kot vodja šole tudi čuvar šolskih uradnih spisov in da katalogov ne da iz rok. Šele ko sem mu prestavil uradni poziv na nemščino, se je vdal, rekoč, da ima pač toliko zaupanja do mene, da mu jih bom vrnil nepoškodovane in neoskrunjene. — .
(Se nadaljuje.)
Razno
DRUŽINSKI VEČER PRIREDI
pevski zbor pek. mojstrov v soboto, dne 7. januarja 1939. v Gambrinovi dvorani. Na sporedu je petje., godba, so-lospevi, komični nastopi in srčni srečolov. Začetek ob 20. uri. Vstopnina prosta. Pri jatelji solidne zabave dobrodošli.	4342
POSOJILO DO DIN 5000.—
lahko dobijo takoj vsi državni in samoupravni uradniki, oficirji, orožniki, železničarji in upokojenci, oženjeni brez porokov in zvezi vezane šted nje in brezplačnim zavarovanjem za slučaj smrti na dolgoročne mesečne obroke. — Brezplačna pojasnila daje vsa ki dan med 18.—20. uro zvečer v hotelu »Mariborski dvor«. Leskošek Alojz, bančni zastopnik, Maribor, Ob bro du 3-1.	21
OTROŠKI VOZIČKI
Vseh vrst najceneie. Oglejte si izložbo pri »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva ul. 6.	64
Odda se
VELIK PROSTOR
sposoben za lesno trgovino, Betnavska c. 1.	75
GRAJSKA KLET
v soboto hišna zabava, nova prvovrstna salonska kapela z dobrimi pevačicami, dnevno odprto do 2. ure zjutraj. Zabava, petje in veselje. — Vsaki četrtek in petek morske ribe in specialitete, dobra ljutomerska in dalmatinska kapljica, primerne cene. dobra postrežba. Priporoča se vodstvo.	79
GOSTILNA
v Mariboru se takoi odda. — Ponudbe na upravo pod »Agilna 1939«.	81
POJEDINA
najboljših krvavic in jetrnih klobas Jutri in v soboto, tudi najboljša štajerska vina. Se priporoča goltilna Moscha Stolna 8.	100
V NOVEM LETU — NOVA ZALOGA ODLIČNIH KVALITET:
dišeči traminec, rdeči burgundec, rizling, silvanec in priznani mozlavec. Čez ulico že od 1 litra naprej znaten popust. Restavracija Senica. 101
GAMBRINOVA DVORANA
Tschcligijevo Bock sladno pivo, stalno sveže pekrsko vino, odlična kuhinja. Lepo pre novljena dvorana za vse prireditve na razpolago. Sprejemajo obonenti.	104
Posest
Na prodaj je
HIŠA
na Ptujski cesti, primerna za trgovca ali obrtnika. Naslov v upravi.	93
TRISTANOVANJSKA HIŠA
veliki vrt s sadnim drevjem in trto se proda, tudi da v najem. Obrežna cesta št. 25, Studenci.	95
Prodam
SPALNICA
nova, orehova, pobarvana, din 1800.—. Mizarstvo, Miklo šičeva 6.	72
KONJSKI GNOJ
se odda. Vojašniška ul. 11. 74
Elegantno
TRISOBNO STANOVANJE
Oedilnica, dnevna soba, spalnica, soba za služkinjo, kuhinja, Icopalnica) zaradi od-potovanja naprodaj. Eventnel no se stanovanje lahko prevzame. Vprašati i* ljubeznivosti pri P. Nedogg, Razlagova ul. 22.	99
in-1 m ali gib
VARAŽDINSKE. TOPLICE
komur so zimski meseci čas občutnih bolečin, stori dobro, ako pride za kratko dobo v Varaždinske Toplice,
da se reši bolezni in bolečin.
Konstantinova kopel' je urejena tudi zdaj za zimo, sobe, kopalnico in hodniki se ogrevajo, vse je pod isto streho, tudi kopališka restavracija je v sami zgradbi.
Nudimo vse ugodnosti za bivanje z nesezonskimi cenami, sobe din 20.—, kopeli 10.—.oskrba 30.—. Državni uradniki in upokojenci popust.
Zaradi omejenega števila sob je treba o prihodu vnaprej
obvestiti.
več poštenih, zanesljivih in v	•	•!	v
Iščemo
enih, zaneslji
mislili m
po možnosti s kolesom. Ponudbe na upravo lista pod „Raznašalec“.
ŽAGOVINA
na prodaj. Parna žaga Kau-dek. Ruše.	102
POZOR! DYNAMO
(Zundlicht) in Akumulator za motor, motorno kolo BSA, starejša tipa, obločnica s transfarmatorjem za fotoate-Ije 3500 sveč za 220 in 110 voltov (mala poraba toka), razne žarnice, kopir-aparati ter druge potrebščinee za fotografe in amaterie so po vsaki ceni na prodaj. Vsako popoldne. Ogledati Pobrežje, Miklošičeva ul. 1.	76
ELEGANTNA JEDILNICA
palisander, baročni stil, skoro nova, poceni na prodaj. Nasi. v upravi lista.	98
Sobo odda
Lepo
OPREMLJENA SOBA
svetla, snažna, se odda. Mesečno din 300.—. Luč in kurjava po dogovoru. Strossma-jerjeva ul. 28-II, vrata 9. 48
X»Najlepša žena sveta 1930« je od domišljavosti znorela. Kariera mladega dekleta, ki je bilo 1. 1930 izbrano v Ameriki za »miss svet«, se je minule dni končala na prav tragičen način. Njen zvoče naslov ji je zavrtel možgane, in namenoma se je zapletela v niz velikih, toda po večini izmišljenih ljubezenskih pustolovščin. Pogosto je spravljala v javnost vesti o sebi in ljudeh, o katerih je trdila, da so bili njeni ljubavniki; to' so bila najuglednejša imena Zedinjenih držav. Ko se Je takega življenja v Ameriki naveličala, je šla v Evropo v Monte Carlo. Tudi tu je
pustila za seboj vrsto velikih afer. Ko se je zopet vrnila v Ameriko, je začela dajati novinarjem zmešane izjave, ki so bile tako čudne, da se je začela zanje zanimati policija. Pri pregledu najlepše žene svetn so specialisti ugotovili, da se ji je zmešalo. Tako bo nekdanja lepotica končala svoje življenje v norišnici.
X Labodi na Temzi so rešili svojega onemoglega tovariša na ta način, da so bolnemu labodu s kljuni držali glavo nad vodo in tako priplavali z onesveščenim labodom na obalo.
Stanovanje išie
MEBL. SOBA
s kopalnico se takoj odda. Meljska 63-11.	   69
Čista, opremljena SOBA
se odda ob Tomšičevem dre* voredu. Slomškova 3-II.	70
Oddam lepo, sončno, suho OPREMLJENO SOBO s kopalnico v novi hiši. Dalmatinska ul. 26.____87
Oddam lepo, prazno SOBO
Naslov v upravi._______________103
SOBO
veliko, prazno, oddam. Vprašati Krčevina. Aleksandrova c. 7. v špeceriji.	108
Stanovanle
Sprejmeta se
DVA GOSPODA na stanovanje. Gledališka 10. vrata 1.	80
SOBA N KUHINJA
se odda. Stritarjeva ulica 29, dvorišče. Ada Videčnik. 96
SOBO IN KUHINJO
s pritiklinami v centru i§6e družina 3 odraslih oseb. — Orožnova 6. trgovina. 82
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, takoj oddam Tezno. Vpraša se Maribor, Ghegova ul. 4. žel. kolonija. 86
lokal
POSLOVNI LOKAL v delavski naselbini na mestni periferiji, zelo primeren za pekarstvo ali mesarsko (prekajevale!) podružnico, se odda takoj ugodno večjemu pod jetju. Ponudbe zaprošene pod »Prometna točka« na upravo »Večernika«.	90
V nalam
TRGOVINO
ali lokal za špecerijo-galanterijo v okolici na prometni cesti vzamem v najem. Ponudbe na upravo pod »Bodočnost«.
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico in sobo za služkinjo iščeta dve osebi za 1. april ali 1. maj t. 1. Ponudbe pod »Dve osebi« ali »Dve sobi« na upravo lista. 47
Iščem sončno
TRI ALI ŠTIRISOBNO
STANOVANJE s kopalnico in drugimi pritiklinami v bližini državnega mosta za 1. marec ali april. Javiti takoj upravi lista pod št. »800«.	94
Službo Išie
PRAV DOBER
dijak inštruira I.—II. realno gimnazijo, tudi za »stanovanje. Ponudbe na upravo pod »Takoj«.	78
TRGOVSKI POMOČNIK
vešč manufakture, konfekcijo, špecerije in usnja želi stalno službo. Ponudbe na upravo lista pod	»Dobra
moč. mlad ter zanesljiv«. 91
Popolnoma izvežbana PLAČILNA NATAKARICA
mlajša. čedne zunanjosti, zmožna kavcije, išče službo. Naslov v upravi.	92
Službo dobi
SAMOSTOJNA KUHARICA
z dolgoletnimi spričevali, zdrava, snažna, vestna tudi v hišn. delih ter ima veselje da lahkega dela na vrtu se išče 15. I. ali 1. II. k dvema osebama. Vprašati 3.—4. popoldne, Aleksandrova 22-1.	77
TRGOVSKI POTNIK v pleteninah se sprejme. Ponudbe pod »Trgovski potnik« na upravo.	83
Rabini
DVA KROJAŠKA
POMOČNIKA
takoj. Modno krojaštvo Kr-ček Anton, Aleksandrova 23, Studenci pri Mariboru. 89
KOLESARJI!
Najcenejša popravila napravi črez zimo na vašem kolesu, motorju, šivalnem stroju
SPECIALNA MEHANIČNA DELAVNICA
BOGOMIR GRUBER, Meljska cesta 5
Okrai Dravograd! Mežlika dolina!
E
Nove hranilne vloge, vsak čas takoj izplačljive, sprejema in obrestuje do 5 odstotkov ter daje kratkoročna posojila:
m posojilnica pn D.M. na jezero
v Prevaljah
Razpis
Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje 2 službeni niesti, in sicer:
Mesto mestnega cestnega mojstra in Mesto tehničnega uradnika II. kateg.,
oziroma vsako mesto, ki bi se vsled tega razpisa izpraznilo.
Za mesto mestnega gradbenega mojstra pridejo v poštev prosilci s strokovno izobrazbo, ki odgovarja nižji srednji šoli, in z vsaj 5-letno prakso pri zgradbi cest z utrjeno površino.
Za mesto tehničnega uradnika II. kategorije pridejo v poštev gradbeni tehniki s končano tehnično srednjo Solo »n najmanj 5-letno prakso, ki znajo lepo risati.
Prošnje je vlagati pri mestnem poglavarstvu mariborskem do dne 1. februarja 1939. Prošnjam je priložiti: izpričevalo o rojstnem dnevu, o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok šolska izpričevala, domovnico, potrdilo o dotedanjem poklicu in vedenju, zdravniško izpričevalo o zdravju in potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti.
Podpredsednik : ŽEBOT, 1. r.
Dopisi
ZLATEK!
Pridi Kt. K. kot domenjeno tam sigurno! Tvoj Grtmič. 107
SPECiatfll DELAVNICE ZA PO-PRAVILO PlIARNllKIH STROJEV
Da zadovoljim živo občutni potrebi številnih mojih odjemalcev po vestnem in zanesljivem popravilu raznih pisarniških strojev, Je 6 1. januarjem 1939 priznani strokovnjak za popravilo pis. strojev vseh vrst g. Kuhfič odprl v Gosposki ulici It. 3
SPECIALNO DELAVNICO ZA POPRAVILO PISARN. STROJEV
Nad vse zanesljivi in sposobni mehaniki jamfijo za najskrbnejšo izvedbo vseh popravil.
Nudi sc vam letni abonma za čiSženjc pis. strojev pod zelo usodnimi pogoji in jamčimo cenj- odjemalcem za brezhibno in redno funkcijo vseh strojev.
IVAN KARBEUTZ
generalno zastopstvo Adler pb. in ni. strojev,
Maribor, Ooiposka 3, Tol. IMS
PREPRIČAITE SE IN SODITE!
BATERIJA
JE IZREDNO DOLGO UPORABLJIVA!
IMA NEOMEJENO TRAJNOST SHRANJ dVANJA!
IMAODLIČNO MOŽNOST REGENERACJE!
Zorjan Matija, višji pisarniški oficial, naznanja v svojem imenu, kakor tudi v imenu svojih otrok Tončka, Cite in Ivana m vseh ostalih sorodnikov, vsem sočustvujočim prijateljem in znancem žalostno vest, da je preminula njegova iskreno ljubljena, nepozabna soproga, odnosno hčerka, mati, sestra, snaha, svakinja, teta in nečakinja, gospa
Greta Zorian. rol. Schv/arzer
Mina posestnica
Ja je v četrtek, dne 5. januarja, ob pol 1. uri po dolgi, mučni bolezni v 35. letu
" irinnn
Bogu udano zaspala.
Zemski ostanki drage nam pokojnice bodo v soboto, 7. januarja, ob 16. uri in nato položeni k večnemu počitku na pobreškem poko-
svečano blagoslovljeni pallšču.
Maribor, 5. januarja 1939.
Brez posebnega obvestila.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ccniku. - Rokopisi se ne vročajo. — Urodailtvn in ngrava: Maribor. Kogaliika olica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 ta uprave štev. 1M7, _ PoJtni čekovni račun Itov. 11. 409.