Hmezad Kmetijska zadruga
PETROVČE
tel.. 708-173, fax.: 708-248
organizira
9. JOŽEFOV SEJEM
19. marca 1997 v Petrovčah
Prijave k sodelovanju sprejemamo na tel.: 063/708 173,
708 258, fax: 708 248
Vabimo k sodelovanju in obisku!
"DEVETKA"
ŠPORTNA TRGOVINA POLZELA
|!0»pPUST
BUNDE TIMPASS MUKE kape CHMffiPMM trenirke copati
MEEIBOK copati
Odprto: 9.00 - 12.00 in 15.00 - 19.00 sob. 8.00 - 12.00

Šlandrov trg 23 Žalec tel.: (063) 713 250
AVTODEU
^MONROEf /mf
amortizerji /
Letnik 3, št. 46, 29. 1. 1997
KJE JE KONČALO 12 MILIJONOV ZA SANACIJO SMETIŠČA NA LOŽNICI?	Stran 8,9
Cem 150 SIT
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Žalec:
NOV A/TESTNI CENT
OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE
Muzejski trg Ha 3000 CELJE
^lMKVONIJ
ŠENTJUR
Tel.&fax: 063/743-010 in 740-158 SERVIS pralnih strojev, štedilnikov, hladilnikov in zamrzovalnikov.
Sy[?[l[l CilMli
sušilni stroj Gorenje pralni stroj 904 X BTV Vojager 51 cm TTX BTV Grundig 37 cm lesene stenske ure kovinski rezalni stroj jedilni pribor 72 delni štedilnik 2+2 video rec. Grundig glasbeni stolp Grundig ročne ure Casio brivniki Philips parni likalnik Philips servis kava jedilni servis 45 delni
37.980
48.990
45.860
38.990 od 9.890 do 22.398
17.990
14.990
43.990
42.890
46.980 od 1.990 do 19.998 od 8.250 do 32.990
4.680
1.190
6.990
Velika izbira zelo lepih jedilnih servisov, kristala, jedilnih priborov, nerjaveče posode, plastične posode in še in še.
Dostava in priklop večjih aparatov do 30km BREZPLAČNA!
j fc+jui	•Joijiče j>ri vbijem uuKuuu
......... ■*"' ..............................................................
ZA VOZILA LETNIK 96 - 5% POPUSTA
POHIŠTVO
Drešinja vas 1, PETROVČE, ob magistralni cesti Celje - Žalec, tel.: (063) 707 302
IZ VSEBINE:
V cj \
'JrVJ

Odkar smo prestopili v zadnjo dekado dvajsetega stoletja, nam politika in dogodki, povezam s političnim življenjem, ne dajo dihati. Po osamosvojitvi Slovenije, ko se je končno uresničil sen Slovencev, da zaživimo v svoji državi, smo takoj vse sile vrgli v to, da obdržimo svojo državo, da nas mednarodno priznajo in da uredimo kaotične gospodarske razmere. Koraki, ki jih je Slovenija naredila v pičlih šestih letih, so ogromni. Postali smo mednarodno priznana država, imamo svobodne volitve, parlament z vsemi zdrahami, ki so tako značilne za demokracijo, inflacijo, ki je v letu 1991 znašala več kot dvesto odstotkov, smo omejili na dobrih osem odstotkov in še bi lahko našteval.
Z letom 1991 smo tudi Jugoslavijo pustili za seboj. Sedaj lahko iz vame razdalje gledamo, kako se skrajnimi napori srbska opozicija in študenti trudijo, da bi dobili tisto, kar sami menimo, da je samoumevno. Demokracijo. V stari jugoslovanski maniri se namreč interpretirajo volitve, kot paše oblasti, ki svojega privilegiranega položaja noče in ne more zapustiti, sodišča presojajo, kot jim naročijo, in - kako znano - tiskarna denarja dela s polno paro. Struktura, ki drži vajeti oblasti v rokah, je z manjšimi modifikacijami enaka kot tista, ki je mimo gledala agresijo na Slovenijo, poboje na
Hrvaškem in genocid v Bosni. Prav tako so oni tisti, katere bodo ljudje vprašali za račun, ko bodo spoznali, da so ideje o superiornosti srbskega naroda obglavile gospodarstvo in zdesetkale državo. Če protagonisti ideje Velike Srbije izgubijo tla pod nogami in jih zamenjajo, upajmo, racionalnejši voditelji, se lahko kaj kmalu zgodi, da se bo “mogočni srbski narod” vprašal, kdo je zakuhal balkansko morijo in jih politično osamil. Ko je Draškovič pred časom prvi javno zahteval, da se ustavi nesmiselno pobijanje na Hrvaškem in v Bosni, so ga kmalu zaprli. Čas, ki ga je z ženo prebil v zaporu, je zadoščal, da je bilo grmenje srbskega ljudstva nekaj časa bolj tiho. Kot da bi se pripravljalo na veliko erupcijo, ki smo ji priča sedaj. Demonstranti vztrajajo. Zlovešča množica, ki nam je neprijetno žugala iz mitingov resnice, spet zahteva glave. Vendar tokrat zahtevajo linč človeka, ki je s svojim famoznim:	”Ne čujem
dobro...”, krvavo stopil v Jugoslovansko zgodovino. V množici, ki hodi po srbskih ulicah, niso več zaslepljeni ljudje, pač pa novodobni Zaratustre, ki zahtevajo, kar človeku pripada - pravico do odločitve. Generali so odločno povedali, da proti demonstrantom ne bodo posredovali. Če bi, bi seveda požugali še zadnjo vejo, na kateri sedijo. Obrnili bi se proti edinemu ljudstvu, nad katerega še niso uprizorili kaznovalnega pohoda. Armada bi s tem postala sama sebi namen, nikogar drugega ne bi mogla ščititi kot sama sebe. V trenutku, ko bi se obrnila proti ljudstvu, iz katerega je črpala hvavi davek za podporo "geni-jalnih” idej velikih intelektualcev, ki so z življenji drugih gradili svoje teorije, bi se politično stanje sprevrglo v vojaško diktaturo. Vprašanje, ki se seveda ob tem postavlja, je, kdo bi bil na čelu gibanja, ki bi zadavilo demokracijo. Če trezneje pogledamo na razmere v Srbiji, moramo priznati, da so politični vladavini Slob-dana Miloševiča dnevi šteti. Vprašanje pa je, če nas bo ta neverjetni politični akrobat vnovič uspel presenetiti in bo obdržal v rokah krmilo svoje okrvavljene barke. Če bo v Srbiji le zmagal razum, čaka novo-staro Jugoslavijo boleča pot. Morali bodo stopiti pred ogledalo.
Vid Burnik
AKTUALNO
Naš poslanec Anton Delak
poroča iz parlamenta	Stran 5
GOSPODARSTVO Poslovno obrtna cona v Žalcu	Stran 6
AFERA Deponija Ložnica ostala brez 12 mio SIT. Kako, zakaj? Stran 8 - 9	
INTERVJU Anton Delak: "Uspeh na volitvah smo pričakovali" Stran	10 - 12
KULTURA Razstave in razpisi v likovnem svetu	Stran 13
IZ NAŠIH KRAJEV Ob 50 letnici Lovske družine Žalec	Stran 15
PREDSTAVLJAMO
Jože Kuder:
"Levec činiprej samostojna KS!"
Stran 16 - 17
Jelko Hrustelj:
"Gasilci si želimo več podmladka."
Stran 18
Aeroklub Celje je med
najboljšimi v Sloveniji	Stran	20
ŠPORT
SKK BTC Ljubno v Ramsau	Stran	25
Suženjstvo Rusinj v Mozirju
ali kako delati zastonj	Stran	26
GLASBA
Ekskluzivno: Sasha vrtnar	Stran	30
ZA SRCE IN DUŠO
Spala sem z šefom
in to se mi je maščevalo	Stran 32
/	—----------------——	s.
Savinjske
Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12, 3310Žalec, telefon: 063/715 011, 711 532, telefas: 063/715 011, 711532. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar: tehnični urednik: Uroš Aristovnik: grafična idbdelava: Metod Marolt, Jure Miser: lektor: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič, Nataša Verk; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan J urhar, Alenka Turnšek, Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje ' (št. 4/3-12-381195-23175z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke
tarifne številke .3 prometnega davka, po kateri sc plačuje davek od prometa jvoizvodovpo stopnji 59/.	J
D b L LT D V A / fJE m TEBI UČNA DEBELA '/A DGLASD/
Savinjski
/GE ElM/J GE ■ J/H ! DJT/A11G
Uspel ljubenski referendum________
NAJPREJ BODO POSKRBELI ZA MALČKE
Konec preteklega leta so na Ljubnem ob Savinji uspešno izvedli referendum za uvedbo samoprispevka, ki ga bodo porabili izključno za nadzidavo stare osnovne šole in ureditev vrtca.
“Za izvedbo referenduma smo se odločili septembra lani, ko smo ugotovili, da je ta šola resnično premajhna,” je dejala Anka Rakun, županja občine Ljubno ob Savinji. “Trenutno manjkajo štiri učilnice, če hočemo našim otrokom omogočiti enoizmenski pouk, da ne bodo ponoči hodih domov. V bistvu pa nam primanjkuje 6 učilnic, kajti leta 2001 se prične devetletna šola. Premalo je učilnic in kabinetov za predmete, kot sta kemija in biologija. En razred z garderobo in sanitarijami gostimo v občinski zgradbi, kar ni vzgojno in primerno. Sama potreba po adaptaciji šole je torej že starejšega datuma, da pa jo je potrebno v okviru nove občine tudi izvesti, nam je dokazal sanitarni inšpektor. Ta je ugotovil, da vrtec, ki gostuje v istih prostorih kot
BRIGADIRJI VETERANI BODO PRAZNOVALI
Na zadnjem sestanku koordinacije brigadirjev veteranov so se domenili, da proslava 50. obletnice ceste Celje -Šempeter - Vransko 24. maja 1997 na letališču v Levcu. Za proslavo bodo pripravili pester kulturni program, saj je bila ta modernizirana cesta zelo pomembna v povezavi glavnega mesta Slovenije z Mariborom. Še vedno želijo, da bi se nekdanji graditelji priglasili in se proslave tudi udeležili. Zal so nekdanji organizatorji vso dokumentacijo izgubili, zato udeležence prosijo, da se zglasijo na sedežu kluba nekdanjih brigadirjev na sedežu občin. S tem bodo tudi pripomogli, da bi se pristojno zahvalili za delež, ki so ga dali pred petdesetimi leti k izgradnji tedaj porušene domovine. Sočasno pa poteče tudi 50. letnica izgradnje ceste pri Lučah, zato vabimo tudi te udeležence, da se prijavili pri klubu brigadirjev.
-nko
šola, ni ustrezen, saj se na 70m drenja približno 50 otrok.”
“V šoli imamo premalo prostora za okrog 300 učencev, k3 obiskujejo našo šolo v dvoizmenskem pouku, vrtec pa je zaradi pomanjkanja prostora na tem, da ga sanitarni inšpetor zapre. V vrtcu je nekaj manj kot 50 otrok, imeli pa bi jih več, če bi imeli prostor zanje. V vrtcu imamo samo dve igralnici, ni sanitarij posebej za vzgojiteljice, ni previjalne sobe, ni čajne kuhinje - razmere so resnično katastrofalne. Jasli nimamo, ker jih ne moremo imeti. Problem je tudi, ker se na majhnem prostoru stiskajo predšolski otroci vseh starosti,” je povedala Olga Levar, namestnica ravnatelja OŠ Ljubno ob Savinji. “Lani smo na šoli prešli s kurjave na trdo gorivo na kurjavo na olje, letos pa bi radi adaptirali vrtec, kjer so razmere najbolj kritične.”
Na Občini Ljubno ob Savinji so pretehtali vrsto možnosti, kako pridobiti sredstva za adaptacijo šole in vrtca. Ugotovili so, da ne bi zadostovalo tudi, če bi za dve ali celo tri leta vsa sredsta, namenjena vdrže-vanju in investiranju v cestno in komunalno infrastrukturo, preusmerili v prenovitev šole in vrtca. Tako tudi ne bi mogli poskrbeti za vrsto drugih infrastrukturnih težav, s katerimi se soočajo v Ljubnem.
Ugotovili pa so, da je država pripravljena sofinancirati projekt adaptacije šole in vrtca, in sicer v višini 43 odstotkov potrebnih sredstev. V Ljubnem so se pripravili na izvedbo referenduma, saj so ugotovili, da lahko preostalih 57 odstotkov sredstev pridobijo le s pomočjo občanov. “Nismo se radi spustili v referendum za samoprispevek, saj vemo, kako težko je danes glede služb in plač,” je dejala županja Anka Rakun. “A vseeno smo poskusili. Pri tem smo se odločili za posebno metodo osebnega stika z ljudmi, saj smo želeli vsakemu
posamezniku razložiti, da je njegov prispevek pomemben.”
“Tudi učenci so se zelo potrudili,” jih je pohvalila Olga Levar. “V ta namen so pisali spise, ki smo jih objavili v posebni brošuri. Učitelji pa so tudi vložili veliko dela ter priredili posebne roditeljske sestanke, kjer so se s starši učencev pogovarjali o tej pereči problematiki.”
Referenduma se je udeležilo 1.062 volilcev. Udeležba je bila nekaj več kot 49-odstotna, od tega pa se je 53,9 odstotka volilcev odločilo za uvedbo samoprispevka. Za uvedbo samo-sprispevka se je v samem Ljubnem odločilo občutno več krajanov kot v drugih krajih občine Ljubno ob Savinji.
“Bila sem prijetno presenečena, da se je toliko krajanov samega Ljubnega izrazilo za uvedbo samoprispevka,” je povedala ljubenska županja. “Pričakovala sem boljši odziv s strani krajanov oddaljenejših zaselkov, saj imajo otroci iz teh krajev glavne probleme na poti iz šole. Učenci drugih in tretjih razredov imajo namreč izmenski pouk in se zato večkrat po temi vračajo domov.”
Investicija v šolo in vrtec naj bi zahtevala 130 milijonov tolarjev, občani Ljubnega pa naj bi s samoprispevkom prispevali nekaj več kot polovico sredstev. Delavci bodo plačevali 1,5 odstotka od neto plače, obrtniki po stopnji 2 odstotka od bruto
zavarovalne osnove, upokojenci po stopnji 1 odstotek od izplačane pokojnine in kmetje po stopnji 5 odstotkov od katastrskega dohodka.
Na ta način bodo v petih letih zbrali okrog 45 milijonov tolarjev. Država bo prispevala okrog 68 milijonov tolarjev, občinski proračun pa približno 20 milijonov tolarjev. Tako bo mogoče hkrati izpeljati tudi ostale investicije, ki so v kraju potrebne.
“Najprej želimo opraviti dela v vrtcu, kjer je to tudi najbolj potrebno. To bi radi storili že letos, za dela pa bi potrebovali 9 milijonov tolarjev. Če bo možno, bi drugo leto radi začeli z deli na šoli. Država nam je drugo leto pripravljena priskočiti na pomoč, saj bo takrat celotno Zgornjo Savinjsko dolino reševala v paketu; poleg sredstev, ki jih bo namenila naši osnovni šoli, bo sofinancirala tudi novogradnjo osnovne šole v Rečici ob Savinji, nadzidavo in dogradnjo osnovne šole v Nazarjih ter prenovo telovadnice v Mozirju,” je dejala Anka Rakun.
“Radi bi, da bi imeli otroci v šoli in tudi v vrtcu, kjer so pogoji še bolj kritični, boljše pogoje za delo in bivanje,” je mnenje vseh, ki so se na ljubenskem referendumu odločili za uvedbo samoprispevka, povzela Olga Levar.
NATAŠA VERK
SNEŽNA LOKOMOTIVA
Nejc in njegov oče Peter Pavlič iz Dobriše vasi sla se takole poigrala s snegom. “Zakaj bi delala snežaka velikana,” sta si rekla, “teh je tako dovolj. Narediva raje nekaj posebnega!’ In v nekajurnem ustvarjanju je nastala prava snežna lokomotiva. Domiselno - ni kaj!
ALENKA TURNŠEK-JELEN
Latinsko ime mu je Februarius, zadnji mesec v letu. Nastal je po izrazu februa, kar je bil rimski praznik očiščevanja. Obredno se je bilo potrebno očistiti in pripraviti na novo leto, ki se je po njihovem pričelo marca.
V Romulovem koledarju tega meseca ni bilo. V času Numove vladavine so letu dodali dva meseca, in sicer januar na začetek in februar na koncu. Najpomembnejši praznik so bile luperkalije. Lupcrcus je bilo ime za Fauna. Tedaj so žrtvovali koze in kozle. Svečeniki v kozlovskih kožah so z biči iz kozlovske kože udarjali neplodne ženske, da bi zanosile.
Pri Keltih je ta bil ta mesec imenovan Imbolc ali Oimelc. Bil je pastirski praznik, posvečen boginji Brigit, povezan z ritualnim očiščevanjem, žrtvami in konjskimi dirkami. Bil je priprava za pomlad, ko se je pri njih začelo novo leto.
Slovensko ime svečan ima verski značaj. Osnova je v verskem obredu, ko na svečenico zjutraj verniki prižigajo sveče v cerkvi. Tudi vremenarji pravijo, da takrat pride iz svojega zavetja medved, in če ugleda svojo senco, zbeži nazaj in se še globlje zakoplje.
Predpust je edini čas v letu, ko si je pridni poljedelec utegnil nekoč ozreti za dekleti in misliti na ženitev. Čas snubljenja, vasovanja in ženitovanja je z vsemi mnogoterimi in zapletenimi svatovskimi obredi zapolnil mrtvi čas pred setvijo.
Ravno vasovanje in fantje na vasi so ena od folklornih značilnosti naše dežele Slovenije.
Vasovalci so se vedno delili na dve vrsti: prvi so bili resni, zares zaljubljeni, ki so hodili k enemu dekletu v vas in mislili na ženitev, drugi pa so bili mlajši, še ne zaljubljeni, ki so vasovali za šalo, dekletom in sebi v zabavo. Od dobro vzgojenega dekleta vasovalec ni pričakoval, da bo odprla okno, a je vseeno dobrodušno pel pod njenim oknom in vedel, da ga dekle za zaprtimi polkni posluša in se mu smeji.
Pust je sicer še iz poganskih časov kot znanilec pomladi, ko so kurenti preganjali zimo in zle duhove. Ker se je toliko udomačil, so ga morali sprejeti tudi cerkveni krogi. Tako se pust praznuje 40 dni pred veliko nočjo. Lahko bi tudi rekli, da je pust najbolj nor dan pred 40-dnevnim strogim postom, ki se začne s pepelnično sredo, ki je tudi največji postni dan skupaj z velikim petkom.
Post je nekako čas pokore. Ta pa izhaja iz nekaj zgledov. Tako si je Kristus naložil 40-dnevno pokoro pred začetkom javnega delovanja. Po Svetem pismu izvoljeno ljudstvo je 40 dni potovalo skozi puščavo. 40 dni in prav toliko noči je bil Mojzes na božji gori v Jahtejijevi slavi, da mu je dal na kamniti plošči postavo in zapoved za pouk ljudstva. Goljat je 40 dni izzival Izraelce, dokler ga štirideseti dan ni premagal David. Tudi prerok Elija je 40 dni okrepljen s čudežnim kruhom potoval do božje gore Horeb, kjer se je srečal z bogom.
Pri nas so se poleg kurentov na Ptujskem v maškare oblačili povsod po Sloveniji. Na Gorenjskem so hodili v maškare napravljeni vaški fantje od hiše do hiše nabirat krofe kar s košem. Takrat so na vseh koncih goreli kresovi. Govorili so, da je treba takrat pusta žgat. To je bilo predvsem veselje za otroke. V ogenj so porivali stare metle in tekali okoli s svojimi baklami. Norenje se je na Gorenjskem nadaljevalo v vaški gostilni. Za ta dan se je tam ohranilo še nekaj pregovorov:
-	Da bo repa bolj debela, mora biti na pustni 'večer norenje.
-	Na pustni torek pometi hišo, smeti pa vrzi na razpotja, da ne bo bolh pri hiši.
-	Koruzo za seme robkaj na pustni torek, potem bo dobro obrodila.
-	Če jo robkaš pred sončnim vzhodom, boš imel mir pred jazbeci.
Za pepelnico pa tam veljajo naslednji pregovori:
-	Če tega dne pred sončnim vzhodom poškropiš na vrtu s pomijami od pustnega torka, krt tega leta ne rije po zemlji.
-	Na pepelnico pred sončnim vzhodom vzemi koso in po njej trkaj z lesom ter hodi okoli posestva. To leto ti potem lisica ne bo kradla kokoši.
-	Če hočeš, da bo to leto plevel rasla na sosedovi njivi, pa ne nesi smeti na sosedovo zemljo.
-	Pomivalno cunjo vrzi visoko na drevo, da ti poleti ne bo kragulj odnašal piščancev.
Pa še pregovori:
-	Kar svečana ozeleni, se rado posuši.
-	Ako je svečenica zelena, bo velika noč snežena.
-	Če je svečenica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.
-	Če na svečenico prej od strehe kot od sveče kane, še bo hujša zima in dobra letina.
-	Sveti Valentin prinese ključe od korenin.
-	Sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.
-nko
IZ PARLAMENTA
Lep pozdrav dragi bralci! Odslej boste lahko večkrat prebrali kakšne moje vrstice, ker vam bom na kratko poročal, kaj se dogaja v Državnem zboru.
Moja izvolitev za poslanca je bila za nekatere veliko presenečenje. Posebno za tiste poslanske kandidate, ki so pred volitvami svojim strankarskim šefom zagotavljali, kako močni so na našem terenu. Volilci so odločili drugače. V drugih volilnih okrajih so imele politične stranke še močnejše kandidate, kot so bili pri nas in ti so bili izvoljeni. Za mene izvolitev ni bila ravno presenetljiva, saj je moja stranka DeSUS v žalski občini med najbolje organiziranimi v celotni regiji oziroma volilni enoti. Po končanih volitvah smo vsi poslanci dobili od volilne komisije uradno potrdilo, da smo izvoljeni. Na prvi seji nam je bil potrjen poslanski mandat. Že so se pojavili prvi zapetljaji. Trije poslanci SKD naj ne bi bili pravilno postavljeni na nacionalno listo. Pozneje je Ustavno sodišče ugotovilo, da temu ni tako. Moja poslanska skupina DeSUS, ki šteje pet poslancev me je izvolila za vodjo in tako sem sodeloval pri vseh pogajanjih, ki so se nanašala na izvolitev vodstva Državnega zbora in delovna telesa. Stranke “pomladi”, ki so se pred volitvami in na volitvah dobro mlatile med seboj, so naenkrat postale “trojček” in zahtevale vsepovsod večino. Ker ni bilo sporazuma, so na prvi seji ostali poraženci in bili postavljeni na trda tla. Sele sporazum vseh političnih strank je omogočil izvolitev predsednika in treh podpredsednikov Državnega zbora.
O delovnih telesih Državnega zbora in izvolitev za mandatarja za sestavo vlade pa drugič. Zahvaljujem se vsem volilcem, ki so mi v 4. volilnem okraju direktno dali svoj glas in volilcem v celi 5. volilni enoti, ki so glasnovali za DeSUS in mi tako omogočili, da sem bil izvoljen. Sedaj sem poslanec vseh. Na meni je, da opravičim izkazano zaupanje.
Vaš poslanec Anton Delak
POSLOVNO-OBRTNA CONA V ŽALCU
Mestna skupnost Žalec, občina Žalec, ter podjetji Juteks in Izvir iz Žalca so 23. januarja v prostorih Juteksa pripravili predstavitev programskih zasnov preoblikovanja industrijskega kompleksa Juteks v Žalcu v podjetniško-poslovno obrtno cono.
BANKA CELJE: USMERJENI V KVALITETO POSLOVANJA
Banka Celje je 14. januarja pripravila tiskovno konferenco, na kateri je generalni direktor Niko Kač s svojimi sodelavci predstavil novosti Banke Celje in njene načrte za leto 1997.
Janko Kač, predstavnik podjetja Izvir, d.o.o., je za začetek povedal, da Juteks v Žalcu razpolaga s približno 15 tisoč kvadratnimi metri proizvodnih, skladiščnih in upravnih prostorov z vso potrebno infrastrukturo.
Ker je Juteks že pred leti pričel s postopno selitvijo proizvodnih dejavnosti na novo lokacijo v Ložnici, ostaja kompleks prazen, zato je zanj predvideno, da bo preoblikovan v podjetniško-poslovno obrtno cono. S tem bi po besedah Janka Kača zagotovili prostorske možnosti za podjetnike in obrtnike, pridobili tiste dejavnosti, ki po svojih vplivih na okolje sodijo v mestno središče ali pozitivno vplivajo na potrebe in razvoj mesta, razvili nekatere nove programe za podjetnike in preusmerili že obstoječe ter s prodajo prostorov omogočili čim prejšnjo dokončno preselitev Juteksa na Ložnico. Predvsem pa bi bilo v pomembno, da bi v občini Žalec, ki ima več kot 2300 brezposelnih, s širitvijo dejavnosti pridobili vsaj kakšnih dvesto novih delovnih mest. V programski zasnovi projekta je 30 odstotkov prostora predvidenega za proizvodnjo, ki ne bo moteče vplivala na okolje (skladiščenje), 20 odstotkov naj bi bilo namenjenih trgovinski dejavnosti (živila, avtomobilski salon, tržnica, industrijske prodajalne, specializirane trgovine...), po 10 odstotkov naj bi bilo namenjenih storitvenim dejavnostim, stanovanjem in posebnim	dejavnostim	(muzeji,
razstavno-ponudbeni prostori, zasebne ambulante, šole, klubi...), pet odstotkov pa naj bi dobilo gostinstvo, rekreacija, šport in družabne dejavnosti ter poslovne dejavnosti	oziroma
dejavnosti podjetniškega centra.
Cena objektov se bo gibala od približno 250 do 1100 nemških mark za kvadratni meter površine in bo vsebovala nakup izbranega dela objekta ter odstotni delež na zemljišču, skupnih prostorih in	napravah.
Da bi	vzpodbudili	oziroma
olajšali nakupe poslovnih prostorov, bo Juteks nudil prodjo na leasing do 6 let, v primeru najetja posojila tako za nakup kot za kasnejšo adaptacijo in
opremo, pa bo Juteks dajal podjetnikom garancije. Center naj bi predvidenem obsegu zaživel v šestih letih, izvajalci so si zamislili fazni pristop k projektu, za sofinanciranje izdelave projektov in programov novih dejavnosti se dogovarjajo z Regijskim podjetniškim centrom oziroma z nekaterimi ministrstvi.
Na predstavitvi programskih zasnov je svoj pogled na projekt prikazal tudi arhitekt Rick Hughes, prisotni pa so opozorili tudi na nekatere probleme, kot je pomanjkanje parkirnih mest, privlačnost ponudbe v objektu tudi za obiskovalce izven celjske regije, nujnost, da se projekt opredeli kot regijski in možnost zamrtja starega mestnega jedra, če bo ponudba v centru preveč trgovsko naravnana. Juteks pričenja s prodajo prostorov 1. februarja.
Eden izmed najpomembnejših dosežkov Banke Celje je odprtje glavne podružnice v Ljubljani. Banka Celje je sicer v Ljubljani prisotna že od L septembra 1996, ko je v prostorih Banke Noricum odprla Ekspozituro Ljubljana, od letošnjega L januarja pa je s pripojitvijo Banke Noricum odprla Glavno podružnico Ljubljana. Banka Celje ima po pripojitvi Banke Noricum približno 140 milionov DEM kapitala, bilančna vsota presega milijardo DEM, tržni delež pa je dosežen s 5 odstotki. Leto 1996 je Banka Celje zaključila z milijardo tolarjev dobička.
Banka Celje se je v začetku lanskega leta s . Hmezad banko pričela dogovarjati o medsebojnem sodelovanju in močnejšem povezovanju. K tem pogovorom je banki vodilo načelo, da imata podobno dejavnost, pa vendar zadovoljujeta različne potrebe komitentov. Vodilna
banka te bančne skupine bo Banka Celje, ki mora usklajevati strokovno, tehnično in kadrovsko podporo za delo bančne skupine. Za uspešno delovanje bančne skupine bosta banki med seboj usklajevali tekočo in razvojno politiko. Hmezad banka bo odslej imela odslej možnost poslovanja po vsej Sloveniji, še naprej pa bo ostala popolnoma samostojna pri ponudbi, obrestni politiki, pri plasmajih in zagotavljanju virov. Hmezad banka se bo ukvarjala zgolj s tolarskim poslovanjem; zaradi stroškov se bo z deviznim poslovanjem ukvarjala Banka Celje kot nosilka bančne skupine:
Banka Celje bo razširila tudi svojo mrežo bankomatov. Letos bo postavila pet novih bankomatov, in sicer na celjski avtobusni postaji, na zunanji strani stavbe trgovskega centra Interspar, v centru mesta Celja, v Rogatcu in v centru Žalca, saj je tamkajšnji bankomat izredno zaseden.
Banka Celje si je v poslovni politiki za leto 1997 kot glavni cilj opredelila izgrajevanje kvalitetne in tržno usmerjene banke ter širitev le-te v širše okolje. V ta namen bodo še intenzivneje raziskovali tržišča, se strokovno odločali o področjih in načinu širitve poslovanja v širši slovenski prostor, intenzivneje proučevali in uvajali nove storitve, zaposlovali strokovni kader in usposabljali zaposlene, razvijali informacijske tehnologije in približevali storitve komitentom. “Aktivnosti Banke Celje bodo v letošnjem letu usmerjene predvsem v kvaliteto poslovanja,” je poudaril Niko Kač, generalni direktor Banke Celje.
NATAŠA VE RK
STAVKA DO KONCA?
Delavci celjske zlatarne so se 20. januarja odločili za nadaljevanje ob koncu lanskega letu prekinjene stavke. Za stavko so se odločili zaradi neizplačanih plač in nejasne usode podjetja.
D. S.
K
■
DZS d.d. VELEPRODAJA
PC Levec, Tel.&Fax: 063/451-006, 451-134
Na 360m2 površine boste pri nas našli preko 5000 različnih artiklov po izredno konkurenčnih cenah.
OSNOVNA PONUDBA
-	papir in papirna konfekcija
-	pisarniška galanterija
-	šolske potrebščine
-	poslovna darila
-	pisala
—
i:
j ■
-

Delovni čas: od pon. do pet. od 700-1500 ure
OBRESTI V LETU 1997
KDO IMA DALJŠI K....?
V	občini Mozirje imajo kar nekaj problemov s kabelsko televizijo, saj še vedno ne vedo natančno, komu bo v prihodnje pripadal kabelsko-raz-delilni sistem s približno 400 priključki. Nekdaj so v Mozirju pripravljali tudi svoj interni televizijski program, kasneje pa je la produkcija zamrla. Prav tako od naročnikov kabelske televizije v Mozirju ne pobirajo prispevka.
V	mozirskem občinskem svetu so na eni izmed svojih sej razpravljali o predlogu, da bi s kabclsko-razdclilnim sistemom upravljal Zavod za kulturo Mozirje. Ta naj bi vzdrževanje sistema oddal najboljšemu ponudniku, sam zavod pa naj bi pripravljal in tržil video strani. Poleg tega naj bi poskrbeli za videoarhiv s približno 200 že obstoječimi različnimi video kasetami. Poskušali naj bi spet oblikovati interni program, hkrati pa naj bi Zavod za kulturo Mozirje tudi pobiral prispevke od naročnikov kabelsko-razdelil-nega sistema.
Občinski svetniki so se s takim predlogom strinjali, mnogo manj pa je bil všeč Krajevni skupnosti Mozirje. Ta je sama želela prevzeti kabel-sko-razdelilni sistem, njegovo upravljanje in produkcijo internega programa.
Svoj kabelsko-razdelilni sistem ima tudi krajevna skupnost Rečica, kjer je nekaj več kot 100 priključkov. Tako v krajevni skupnosti Mozirje kot tudi v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji bodo letos razširili sistem. V kabelsko-razdelilni sistem Rečica bodo priključili naselje Varpolje, Mozirje pa bo priključilo še naselji Loke in Ljubija. Del sredstev bo prispevala občina Mozirje iz svojega proračuna.
Na sestanku, ki so se ga udeležili vsi, ki jih kabelsko-razdelilni sistem zadeva, so zbrani prišli do ugotovitve, da mora bčina Mozirje kabelsko-razdclilna sistema obeh svojih krajevnih skupnosti obravnavali enakopravno. Pojavili so se tudi predlogi o povezavi obeh sistemov in iskanju skupne rešitve zanju, kar podpira tudi mozirski župan Jakob Presečnik.
Po tem dogovoru je potrebno iu še pripraviti ustrezen odlok o upravljanju ter izbrati takšnega upravljalen, ki bo ustre-zal obema KS.
V letu 1997 ne moremo pričakovali bistvenih sprememb v politiki določanja obrestnih mer. Obrestna marža mora zaradi prekapitaliziranosti bank, predpisanega oblikovanja rezervacij in ostalih stroškov biti še vedno dovolj visoka. Obrestna marža že približno dve leti ostaja na isti višini, povečala pa se je marža iz ostalih prihodkov bank - provizij itd., kar kaže na to, da si banke z nenehnim zniževanjem obrestne marže znižujejo svoj dohodek, na drugi
V Celjskem domu je leden dni gostovala Hiša esperiment-ov, ki je populacija znanosti in znanja ter hkrati projekt, s katerim se Slovenija približuje podobnim mednarodnim znanstvenim središčem.
Slišal sem, pa sem pozabil.
Videl sem, pa sem si zapomnil.
Naredil sem in ZNAM!
Razstavo je v sodelovanju s Fit-medio pripravila ustanova Hiša esperimentov iz Ljubljane, Celje pa je prvo mesto, katero so obiskali po razstavi Ljubljani.
Za eksperimente v Hiši je značilno, da so po tem, ko jih je izvajal prvi obiskovalec, že takoj pripravljeni na novega obiskovalca. Poudarek je na samostojnem raziskovanju in opravljanju poskusov. Tako se obiskovalec uči resnic na “lastni koži in taka šola je tudi najbolj učinkovita. Tako lahko obiskovalci z lastno izkušnjo izvedo marsikaj o nepolarizirani in polarizirani svetlobi, o vplivu
strani pa ga korigirajo s prihodki od provizij in prihodki iz nebančnih poslov, kajti obresti niso edina cena izposojenih sredstev. Kreditojemalci pri najemanju sredstev poravnavajo tudi bančno provizijo, ki pa pomeni pokrivanje stroškov banke pri opravljanju bančnih storitev. Za ohranjanje obrestne marže na isti višini lahko banke uporabijo dva ukrepa:	ali
znižajo obrestne mere za prejete depozite, obrestne mere za posojena sredstva pa ostanejo na
kajenja na pljuča, o balonu kot leči za zvok, o čarobni palici, razmnoževanju z zrcali, pokrajini v peskovniku, zakaj težji zvenijo višje, kako miška uide izpred oči, kako padajo magneti in se dvigajo mehurčki ter kako balon lebdi v zraku. Vsi poskusi so privlačno ilustrirani in opisani, prav tako njihovi rezultati. Namenjeni so otrokom, učiteljem ter vsem vedoželjnim ljudem.
Cilj Hiše eksperimentov je pomagati zgraditi modernejšo in bogatejšo družbo, v kateri bo možna čim bolj odprta izmenjava idej, pa naj bodo to ideje ali odkritja znanstvenika, inova-
"Hiša eksperimentov, v kateri je znanje na izkustven način približano posamezniku, je ena od možnosti, ki znanju v družbi zagotavlja moč in veljavo. ”
cije in izumi v gospodarstvu, dojemanje, učenje in bogatenje osebnega znanja prek lastnih izkušenj in eksperimentiranja,
isti višini ali pa znižajo obrestne mere za posojena sredstva in ostanejo obrestne mere za prejete depozite na isti ravni. Pri nas se v zadnjih dveh letih od sprejetja Dogovora o najvišjih obrestnih merah za pasivne obresti, kar v bistvu pomeni znižanje obrestnih mer za prejete depozite v bankah in hranilnicah. Veljati bi naj začel predvidoma v aprilu 1997. V dogovoru o najvišjih obrestnih merah je predvideno znižanje v povprečju za 0,5 do 1 odstotno točko obstoječe obrestne mere za prejete depozite bank. V letu 1997 bo še veliko razgovorov o dezindeksaciji obrestnih mer, saj od maja 1995, ko je Banka Slovenije predpisala samo nominalne obrestne mere za mesečne depozite, ni prišlo do drugih sprememb. Verjetno jih lahko pričakujemo letos. Seveda pa velja, da bo Banka Slovenije še vedno bdela nad temeljno obrestno mero in metodologijo za njen izračun in s tem vplivala na enakomernost aktivnih o-brestnih mer ali nižanje le-teh. Drugače pa v letu 1997 na področju politike obrestnih mer ni pričakovati večjih sprememb.
mag. Lilijana Ježovnik Jančič
doživljanja narave, znanosti in tehnike tudi skozi umetnikov pogled. Ali kot je dejal dr. Gorazd Planinšič, član skupine Hiša eksperimentov: “Perpetu-um mobile? To že imamo -Hiša nas napolnjuje vsaj s toliko energije, kot jo vanjo vlagamo.” Celjski župan Jože Zimšek je ob otvoritvi Hiše Eksperimentov
“Naravni zakoni so osnova vsemu dognanju. Torej je življenjsko nujno, da jih poznamo in razumemo, kar lahko dosežemo igraje na tri načine: z eksperimentom, eksperimentom in eksperimentom. ”
v Celju dejal, da si želi še več podobnih razstav, ki bodo ljudem približale znanje, Jože Volfand, direktor Fit Medije, pa je za začetek februarja že najavil prvi knjižnji teden v Celju, ki bo v organizaciji Fit-medie potekal prav tako v Celjskem domu.
NATAŠA VE RK
A A	HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o.
Tel.: 063/715-211, 715-249
VAM V JANUARJU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA
2,00% letno obrestno mero za a vista vloge 6,05% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,5% mesečno
10,82% do 11,35% letno obrestno mero
(ali T+4,5% do T+5,0%) za vezane vloge nad 31 dni (0,87% do 0,92% mesečno)
11,88% do 12,10% letno obrestno mero
(ali T+5,5% do T+5,7%) za vezane vloge nad 90 dni (0,96% do 0,97% mesečno)
12,41% za vezave nad 6 mesecev (T+6%) ali 1,00% mesečno 14,00% za vezave nad 1 leto (T+7,50%) ali 1,12% mesečno
OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ
HIŠA EKPERIMENTOV: NAREDIL SEM IN ZNAM
Namenska sredstva porabljena nenamensko
V začetku aprila 1996 so zaprli deponijo komunalnih odpadkov v Ložnici, vendar težav, povezanih z njo, s tem še ni bilo konec. Ker ekološka nevarnost s samim zaprtjem še ni odpravljena, je potrebna sanacija deponije, za sanacijo pa so potrebna sredstva in projekti.
Kdaj bo deponija le še spomin?
Foto: S. J.
Iz občinskega proračuna Občine Žalec so_ bila 22. decembra 1995 Mestni skupnosti Žalec nakazana sredstva v višini 14.700.000,00 SIT. 3. januarja 1996 je Oddelek za okolje, prostor in komunalne^ zadeve Občine Žalec obvestil Mestno skupnost Žalec, da mora ta nakazana sredstva namensko porabiti za vzdrževalna in sanacijska dela na deponiji Ložnica. Vendar so po mnenju Janka Kosa, svetnika žalskega občinskega sveta in krajana Ložnice, projekti, povezani z ložniško deponijo, tekli prepočasi:
“Februarja 1996 sem na seji občinskega sveta podal poslansko vprašanje, da obstaja sum, da se bodo sredstva, namenjena ložniški deponiji, nenamensko koristila. Pravo potrditev našega suma pa smo dobili šele konec lanskega decembra, ko smo na seji žalskega občinskega sveta dobili poročilo nadzornega odbora občine Žalec. Sam sem se ves čas bal, da se s temi sredstvi nekaj dogaja. Kot posameznik do tozadevnih podatkov nisem mogel, saj jih je bilo možno podati le na seji žalskega mestnega sveta ali pa nadzornemu odboru.”
22. aprila 1996 je Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec poslal Mestni skupnosti Žalec račun podjetja Grin, d.o.o., iz Maribora na znesek 128.234,40 SIT in račun od Vodnogospodarskega biroja Maribor na znesek 934.500,00 SIT. Oba računa sta se nanašala na sanacijo deponije komunalnih odpadkov Ložnica.
Junija 1996 je Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec ponovno pozval Mestno skupnost Žalec, naj računa poravna, k temu pa je dodal še račun od podjetja Geoekspert iz Celja z zneskom 1.045.097,00 SIT, ki se je prav tako nanašal na sanacijo ložniške deponije. Vsi trije računi so bili plačani 3. julija 1996.
KJE JE 12 MILIJONOV?
“Krajani Ložnice so problem deponije izpostavljali preko svetnikov na sejah občinskega sveta, zato je bil sprejet sklep, naj nadzorni odbor pregleda, kaj je s preostalimi namenskimi sredstvi, ki so bila nakazana na račun^ Mestne skupnosti Žalec,” je povedal Franc Žolnir, predsednik žalskega občinskega sveta.
Nadzorni odbor Občine Žalec je ob pregledu poslovanja Mestne skupnosti Žalec ugotovil, da so bila strogo namenska sredstva za sanacijo deponije z odpadki na Ložnici porabljena samo v višini 2.107.831,40 SIT, kolikor skupno znašajo prej omenjeni računi. Ostala sredstva v višini 12.592,168,60 SIT pa so bila porabljena v druge namene, saj Mestna skupnost Žalec teh sredstev nima na žiro računu.
Predsednik nadzornega odbora Martin Lenarčič je v svojem poročilu sklepal, da so bila sredstva v višini okrog 12 milijonov tolarjev porabljena za ureditev parkirnih površin in za vzdrževanje športnega parka, oboje v Žalcu. Za parkirne površine je bilo namesto predvidenih 1.500.000,00 tolarjev porabljeno 7.185.603,16 tolarjev, za radrževanjc športnega parka pa je mestna skupnost Žalec namesto predvidenih 3.500.000,00 tolaijev porabila 5.438.354,00 tolarjev.
Janez Kroflič	Foto: S. J.
“Sredstva za sanacijo odlagališča na Ložnici smo začasno uporabili zaradi kasnitve priprave dokumentacije in programa, v mesecu aprilu pa se je pričela izgradnja plinovoda. Da so se dela pri sanaciji kanalizacije in urejanja parkirišč lahko izvajala sočasno, kar je gotovo bilo smotrno, smo se odločili za uporabo teh sredstev,” je v pojasnilu k poročilu nadzornega odbora v imenu bivšega sveta mestne skupnosti Žalec zapisal Janez Kroflič,
tedaj predsednik sveta mestne skupnosti Žalec. “Na svetu mestne skupnosti Žalec smo se dogovorili, da sredstva, ki so bila namenjena za sanacijo odlagališča, samo začasno uporabimo za izvajanje programa komunalnih del, med katerimi so bila obnova kanalizacije, izgradnja parkirišč in ureditev športnega centra,” je še dejal. “Če bi se teh del lotili kasneje, bi bila veliko dražja.”
Tako Franc Žolnir kot tudi Eran Sadnik se strinjata, da sredstva niso šla v nič, vendar se brez privolitve s strani* občine ne bi smela porabiti drugje kot le za sanacijo ložniške deponije. Nadzorni odbor je namreč ugotovil, da ni nobenih sprejetih sklepov, ki bi potrjevali tolikšno trošenje sredstev za parkirišča in športni park.
“Ves čas sem trdil, da morajo ta sredstva ostati nedotaknjena samo za deponijo in za nič drugega,” je dejal Janko Kos. “Na občini in tudi Janez Kroflič kot predsednik sveta mestne skupnosti Žalec so mi zagotovili, da bo tako. Ta denar bi moral biti naložen, da bi se po projektih izvajala sanacija deponije. Zakaj so projekti kasnih, ne vem. Morda tudi zato, ker so vedeli, da tega denarja ni.”
NEODGOVORNOST IN NEGOSPODARNOST
V tistem času, ko so bila na račun mestne skupnosti Žalec nakazana strogo namenska sredstva za sanacijo ložniške deponije, je bil Eran Sadnik predsednik skupščine mestne skupnosti Žalec, predsednik žalskega mestnega sveta pa je bil Janez Kroflič. Slednji je po besedah Erana Sadnika odločitve sprejemal sam, ne da bi upošteval njegove nasvete in opozorila, da namenskih sredstev ne gre trošiti v druge namene, če za to ni pridobljenega soglasja občine. “Rekel je, da je on predsednik sveta mestne skupnosti in da zato on odloča. Mojega mnenja ni upošteval,” je dejal Eran Sadnik. “Če bi bil dober gospodar, bi tistih približno 12 milijonov moral vrniti; brez soglasja občinskega proračuna jih ne bi smel porabiti za kaj drugega. Če bi pridobil
soglasje občinskega sveta, bi bilo vse prav in pošteno. Jaz si ne bi dovolil 12 milijonov, ki bi jih imel na razpolago, porabiti za nekaj drugega kot za tisto, za kar so namenjeni. Vprašal bi, ali imam možnost, da ta denar vložim v nekaj drugega. Če mi občinski svet tega ne bi dovolil, bi sredstva vrnil ali pa bi denar pustil na banki.”
“Ne drži, da bi se jaz o tem individualno odločil, pač pa smo se o tem dogovorili na seji sveta mestne skupnosti in seznanili tudi vodstvo občine, da gre samo za premostitev sredstev oziroma za začasno uporabo, ki bi se vrnila,” je dejal Janez Kroflič. V pojasnilu k poročilu nadzornega sveta je zapisal, da so bile investicije v parkirišča v Trubarjevi ulici, v Športnem centru, v Velenjski, Pohlinovi in Cankarjevi ulici v programu in zelo potrebne: “Zanje so tudi krajani prispevali dodatna sredstva. Parkirišče pri Športnem centru je namenjeno predvsem učencem osnovne šole, saj so bili vozači v stalni nevarnosti pri vstopu in izstopu iz avtobusa. V Športnem centru smo uredili otroško igrišče (zaradi {»gostih poškodb) in obnovili zelene površine, saj je to centralno igrišče za več kot tisoč otrok.”
“Tudi parkirišča so pomembna in tudi športni park, vendar obstaja nek vrstni red pomembnosti, kaj je bolj in kaj manj pomembno. Veijetno je sanacija deponije bolj pomembna. Res je, da sanacija ne bo prinašala nekih koristi, je pa nujna zadeva, ki se mora narediti, da se vzpostavi normalno stanje,” meni Janko Kos.
Nekateri menijo, da ureditev parkirnih površin in vzdrževanje športnega parka sovpadata s časom griprav na volitve predsednika mestne skupnosti Žalec, na katerih je kandidiral tudi Janez Kroflič ter se sprašujejo, ali si je želel z olepševanjem Žalca še v zadnjem trenutku pridobiti glasove. “Teh del smo se lotili sočasno z izgradnjo plinifikacije v Žalcu, ki se je začela v aprilu. Zgolj natolcevanje je, da je šlo za pridobivanje glasov,” odgovarja Janez Kroflič.
Kakor koli že, za predsednika mestne skupnosti ni bil izvoljen, pač pa je na volitvah zmagal Eran Sadnik. A ta s tem ni dobil le mesta predsednika mestne skupnosti, ampak tudi dolg.v
“Janez Kroflič je mestni skupnosti Žalec zapustil okrog 10 milijonov dolga,” je dejal Eran Sadnik. “S tem sem bil seznanjen šele, ko sem bil potrjen kot predsednik. Takrat smo lahko pogledali v knjige in ugotovili, kje smo in kaj smo podedovali.”
Janez Kroflič je dejal, da je bil Eran Sadnik kot član sveta MS Žalec in predsednik skupščine MS Žalec z dolgom seznanjem: “Ob primopredaji smo te zadeve razčistili. Takrat smo tudi povedali, kje so še sredstva, ki jih lahko mestna skupnost dobi.”
“Ko smo ugotovili, da je bil denar za Ložnico nenamensko porabljen drugje, sem bil zelo razočaran. To pomeni, da sklepi občinskega sveta
GRADBENE STORITVE
OSTERVUH VLADO
Florjan 168, Šoštanj 063/881-206, 0609/620-853
mmmm
mmmsniim
-	novogradnje
-	adaptacije
r	i
-	fasade
-	zunanje ureditve
in plan mestne skupnosti sploh niso pomembni, ker lahko_ nekdo potem po svoje razporeja ta sredstva. Če bi vsakdo tako delal, potem ta občina res ne more funkcionirati,” je dejal Janko Kos.
Tudi Franc Žolnir je mnenja, da Janez Kroflič ne bo utrpel nobenih sankcij: “Veijetno zaradi porabe strogo namenskih sredstev v druge namene ne moremo nikogar zakonito preganjati, gotovo pa je nepravilno, da prej ni prišlo do dogovora med občino in mestno skupnostjo. Prav tako bi mestna skupnost morala pri urejanju parkirnih površin in vzdrževanju športnega parka iskati več ponudnikov, primeijati cene posameznih del in izbrali najugodnejšo varianto.”
Franc Žolnir	Foto: S. J.
Janez Kroflič pa pravi, da so izbirali med več ponudniki. Za izvajanje del sta bila izbrana podjetje Pluton, d.o.o., Prebold in Krajnc Igor, s.p., Žalec: “Poleg omenjenih smo imeli še ponudbe Podjetja PUV Celje, Cestnega podjetja Celje in VIG Vučajnik iz Žalca. Izvajalca smo izbrali v sodelovanju s strokovnimi sodelavci za komunalo na občini. Posamezne postavke so bile prekoračene zato, ker so bila potrebna dodatna dela pri obnovi kanalizacije in javne razsvetljave.”
Nadzorni odbor pa ob pregledu zapisnikov in sklepov mestne skupnosti Žalec ni našel sprejetih sklepov, iz katerih bi bilo razvidno, da se je iskalo več ponudnikov. Zato so bila po mnenju nadzornega odbora namenska sredstva za sanacijo deponije odpadkov na Ložnici potrošena neodgovorno in negospodarno.
Janko Kos se s tem strinja in dodaja: “Težko verjamem, da bi lahko gospod Kroflič ta sredstva nenamensko porabil brez vednosti občine ali koga z občine.”
KDO BO PLAČAL?
Sklep ene izmed zadnjih sej sveta je bil, da morajo krajevne skupnosti in mestna skupnost vse prekoračitve pokriti iz letošnjih sredstev. Občina jim bo torej dala toliko manj, kolikor so lani preveč porabili. Tako se bo žalski občinski svet po predvidevanjih Franca Žolnirja odločil, da bo mestna skupnost Žalec morala letos Ložnici nameniti 12.592,168,60 SIT. To pomenij da bo za ostale investicije v mestni skupnosti Žalec na voljo manj denarja.
“Sredstva za sanacijo odlagališča na Ložnici smo nameravali vrniti iz planiranih sredstev za komunalne investicije in dodatnih sredstev krajanov. To je bilo kasneje tudi realizirano,” je dejal Janez Kroflič.
“Občinski svet mora do tega zavzeti stališče ter zadolžiti župana in strokovne službe občine, da vzpostavijo prvotno stanje oziroma da ravnajo tako, kot je občinski svet določil. Samo to zahtevamo. Denar naj se vrne in naj bo na razpolago tistemu, čemur je bil namenjen. Občina mora tudi pohiteti s pridobivanjem projektne dokumentacije, narediti razpise, izbrati prave izvajalce in začeti delati na sanaciji ložniške deponije,” je dejal Janko Kos.
“Občinski svet nam bo vsekakor letos namenil manj sredstev, kar je posledica tega, kako se je v preteklosti delalo,” meni Eran Sadnik. “Izgledalo bo, da sam manj napravim za našo mestno skupnost, kot je napravil Janez Kroflič, vendar sem omejen z dolgovi, ki mi jih je zapustil.
Od 1. julija 1996 nimamo nobenega dolga, razen starega dolga treh milijonov. Nič se ne zadolžujemo, pač pa urejemo le tisto, kar je nujno, saj smo zaradi preteklega dolga zelo omejeni.
V letošnjem letu bi morali investirati okrog 30 milijonov v prenovo šole, za kar smo vzeli kredit, popraviti moramo kulturni dom, radi bi prenovili kanalizacijo, ne bomo pa mogli izvesti načrtovane prenove starega mestnega jedra. Delamo na tem, da se odpirajo lokacije, s katerimi bi v kraj pritekle investicije od zunaj ter bi se odpirala nova delovna mesta.”
“Vaški svet krajanov Ložnice je že seznanjen s tem, da so bila sredstva za deponijo nenamensko porabljena, ne vem pa, kako bi s tem seznanili krajane, da jih ne bi preveč vznemirjali. Mislim, da je tudi župan videl, da je zadeva kar resna in bi lahko sprožila preplah med krajani Ložnice, saj je zdaj že pripravljen na pogovor z vaškim svetom. Dali naj bi spisek nujnih komunalnih del, ki so potrebna, da bi vsaj nekaj delali na Ložnici. Ampak tudi če nam dajo pločnik, razsvetljavo..., to še ne pomeni, da bomo odstopili od strokovne sanacije deponije. To pa nikoli. Res se bojim, da se lahko zgodi kaj hudega, če deponije ne bomo sanirali, saj lahko pride morda tudi do eksplozije,” je dejal Janko Kos.
Fran Sadnik	Foto: S. J.
Dejstvo je, da so bila strogo namenska sredstva porabljena nenamensko, Ložničani pa o tem niso nič vedeli. Ob tem se lahko vprašamo, ali ni nikogar, ki bi takšne {»teze sproti preverjal in o njih obveščal tiste, ki jih zadevajo. In ali ni nikogar, ki bi ob morebitni ugotovljeni krivdi lahko krivca tudi kaznoval?
Ložničani bodo sredstva za deponijo sicer z zamudo veijetno le dobili. Upajmo, da na deponiji do eksplozije, takšne ali drugačne, le ne bo prišlo.
NATAŠA VERK
Pogovor s poslancem Državnega zbora Antonom Delakom iz Žalca:
Življensko pot poslanca državnega zbora Antona Delaka je v veliki meri zaznamovala druga svetovna vojna. Poleti leta 1944 se je pridružil partizanom, pa še po koncu vojne ostal v vojski do leta 1952, ko se je demobiliziral.
Foto: Tonica
Anton Delak
Sledilo je kar nekaj let službovanja v podružnicah banke v Šoštanju, Prevaljah in Žalcu, pri čemer je bil na čelu slednjih dveh kot direktor. Nadalje je bil zaposlen v Juteksu in tudi v Feralitu, kjer je bil 8 let direktor podjetja. V tem času je bil izvoljen tudi za predsednika občine Žalec in bil še naprej aktiven v nekaterih družbenopolitičnih organizacijah. Med tem časom se je izredno izobraževal in diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot kandidat Demokratične stranke u-pokojencev (DeSUS) je bil na
lanskoletnih volitvah izvoljen za poslanca v državni zbor.
“Zakaj ste se odločili, da vstopite v vrste DeSUS-a?”
“Zgodba je pravzaprav kar zanimiva. Najprej moram povedati, da sem se leta 1980 upokojil proti svoji volji. S tedanjo oblastjo sem bil v precejšnjih sporih in pod noge so mi pričeli metati precejšnja polena. Videl sem, da tako ne gre več, in ker sem imel ravno zadostno število delovnih let, sem se odločil, da se upokojim, sam pri sebi odločen, da se nikoli več ne bom nikjer udejstvoval. Sedaj je že očitno, da
sem besedo požrl, do tega pa je prišlo, ko so me pred kakšnimi petimi ali šestimi leti obiskali moji nekdanji kolegi in mi povedali, da ustanavljajo demokratično stranko upokojencev ter me povabili k sodelovanju. Najprej sem sodelovanje odklonil, ko pa sem preučil nihov program, sem ugotovil, da stranka ni napačna in da upokojenec v njej lahko najde sebe samega. Glavno vodilo stranke je prizadevanje, da se pravice upokojencev ne bi zmanjšale in da bi se mogoče dalo še kaj doseči. Za vključitev v stranko sem se zato kljub vsemu odločil, za žalsko občino pa sem opravljal delo tajnika območnega odbora DeSUS-a.
Ker sem med tem časom postal tudi predsednik društva upokojencev v Žalcu, sem se v nekem smislu poglobil v problematiko, ki se tiče upokojencev oziroma starostnikov na splošno. V Sloveniji obstaja velika skupina ljudi, ki jih štejemo za starostnike in na ta način se prav gotovo približujemo Evropi, kjer delež starejših prebivalcev razmeroma visok. Ta skupina ima svoje specifične probleme, ki niso enaki problemom delovno aktivne populacije oziroma mladine. Ker sem se v te probleme do določene mere poglobil, sem bil predlagan za kandidata in lansko leto tudi izvoljen v državni zbor.”
“Je bil uspeh na volitvah pričakovan?”
“Kar po pravici lahko povem, da smo v žalskem občinskem odboru DeSUS-a uspeh pričakovali. Naša stranka se je v žalski občini namreč sorazmerno dobro razvila, in ker se po našem volilnem sistemu v volilni okraj, ki je malo boljši, glasovi v zbirajo od drugje, smo mi uspeh lahko na tihem pričakovali. Vendar smo lahko svoje veselje nad izpolnjenimi pričakovanji javno izrazili šele v torek po volitvah, saj je potrebno imeti podatke za celo republiko oziroma za celo volilno enoto, če hočemo razumeti volilni izid, naša volilna enota pa obsega območje med Radlja-
mi, Črno, Šentjurjem in zgornjo Savinjsko dolino. Ker teh podatkov seveda takoj v ponedeljek po volitvah še nismo imeli, smo lahko o volilnih izidih le ugibali, v torek pa so nam predstavniki DeSUS-a iz Ljubljane že sporočili, da sem bil v državni zbor zagotovo izvoljen.
Četudi pa smo mi takšen volilni izid pričakovali, je bil za ostale stranke očitno precejšnje presenečenje. Jaz v tem volilnem okraju nisem dobil največjega števila glasov, ker pa so se mi prišteli glasovi s cele volilne enote, sem prehitel kandidate drugih strank, ki so bili sicer v tem volilnem okraju močnejši od mene, znotraj svoje stranke pa se niso visoko uvrstili.”
“Zakaj je bil po vašem mnenju uspeh DeSUS-a tolikšen ravno v Žalcu?”
“Morda lahko to razložim takole. Osebno sem bil precej presenečen, ko sem kakšnega pol leta pred volitvami opazil, da se formirajo nekatere povsem nove politične stranke; naj za primer omenim, da se je tudi Žalčanka Ljerka Bizilj, ki jo sicer zelo spoštujem, pojavila na čelu ene takšnih strank. Ko smo v okviru DeSUS-a takrat razpravljali o tem novem trendu, smo bili enotnega mnenja, da takšne stranke na volitvah ne morejo uspeti. Neka politična stranka namreč dela in se uveljavlja na terenu dolga leta. To zahteva tudi določeno število aktivistov, torej ljudi, ki so pripravljeni brez plačila žrtvovati svoj prosti čas za delo na terenu, kar je po mojem mnenju vsaj ožji odbor naše stranke v Žalcu počel. Bili smo ves čas v aktivni povezavi Društvom upokojencev, z Zvezo borcev pa tudi z organizacijo invalidov in smo te ljudi na nek način navdušili, da so se sklenili politično organizirati.
To je bilo po našem mnenju potrebno predvsem zato, ker v naši državi zaenkrat civilna družba ni spoštovana. Država oziroma tisti, ki so na oblasti, nočejo imeti sogovornika o civilni družbi. Saj bi vendar bilo
normalno, da ima tako imenovana oblast za sogovornika Zvezo društev upokojencev, ki ima 230 tisoč članov ali pa mogoče z Zvezo borcev s 60 tisoč člani. Nam je bilo očitno, da država sogovornika iz teh krogov noče, in ugotovili smo, da se lahko z oblastmi v tem smislu enakopravno pogovarjamo le, če se strankarsko oziroma politično organiziramo, kar nam je v našem večstrankarskem sistemu k sreči omogočeno.”
“Boste lahko kot vodja poslanske skupine svoj vpliv v državnem zboru bolje izkoristili?”
“Res sem vodja poslanske skupine DeSUS-a, ki ima pet poslancev. Vodja poslanske skupine ima po svoje zelo zahtevno nalogo, saj je član kolegija predsednika državnega zbora in v nekem smislu soodloča, kaj bo na dnevnem redu, nasploh pa gre vse, kar se v državnem zboru pripravlja, preko tega kolegija. Trenutno še ne vem, kako bom lahko ta položaj vodje poslanske skupine izkoristil, saj je znano, da dosedaj državni zbor vsebinsko še sploh ni začel delati. Do tega trenutka je bilo na dnevnem redu le odločanje samo o predsedniku oziroma podpredsedniku, pa različna nesoglasja glede tega, kdo bo predsednik tega ali onega odbora, vsebinsko pa še ni bilo narejeno niti kolikor je črnega za nohtom.”
“Postane torej tudi v državnem zboru kdaj vroče?”
“Sicer ne bi mogel reči, da ravno v državnem zboru samem, ker pa sem se sedaj dva meseca aktivno udejstvoval v pogajalskih skupinah, lahko povem, da človeku postane vroče, ko nekateri ljudje trmasto vztrajajo na svojih okopih in si ne dajo nič dopovedati. V politiki so vendar predvsem potrebni neki kompromisi, potrebno je malce popustiti, nekdo nekaj dobi, drugi kaj izgubi, nekateri ljudje Pa na to sploh niso pripravljeni. Prav zato se v državnem zboru včasih kakšna zadeva nikamor ne premakne, splošno znano je, da je bila prav zdaj splošna blokada, ki je trajala mesec in pol.”
“Kakšen je vaš pogled na bitke glede imenovanja mandatarja?”
“Znano je, da je DeSUS podprl Janeza Drnovška, vendar
naj to našo odločitev razložim. Naša stranka se je z odločitvijo predsednika države Milana Kučana, da imenuje za mandatarja Janeza Drnovška, v prvi vrsti strinjala zato, ker je gospod Drnovšek pač predstavnik LDS, torej stranke, ki je dobila največji delež glasov. Takšna nepisana pravila veljajo v vseh demokratičnih državah. Kar se
tiče povezave ostalih strank v tako imenovani trojček oziroma v pomladno grupacijo, lahko takoj povem, da pred volitvami o takšni povezavi ni bilo ničesar slišati in se je šele po volitvah pričelo govoriti o tem.
Drugi razlog za našo podporo kandidatu liberalnih demokratov pa tiči v tem, da se je LDS takoj, ko so bili volilni rezultati znani, obrnila na našo stranko za eventualno skupno sodelovanje. Formalno so bili oni prvi, ki so se na nas obrnili kot na neko politično stranko, saj moram resnici na ljubo povedati, da so nas vsi ostali ves čas v nekem smislu podcenjevali. Če se vrnem na čas pred volitvami, se niti v enem časopisu ni pojavila raziskava javnega mnenja, iz rezultatov katere bi se dalo sklepati, da ima naša stranka možnost vstopa v parlament. Kot svetlo izjemo lahko tu omenim časopis Mladina, ki je edina objavila članek z naslovom “Upokojenci znajo presenetiti”. Drugi so nas vsi jemali bolj nalahko kot nekakšne nebodijihtreba, od katerih nič ne bo. Za vse takšne so bili volilni rezultati seveda presenečenje, ampak zdelo se je, da DeSUS-a še vedno nihče ni resno upošteval. Kot kaže, pa imajo liberalni demokrati verjetno več političnih izkušenj kot drugi, saj so z nami takoj
začeli določena pogajanja. Mi smo jih seznanili s svojimi željami, načrti in predlogi in lahko se pohvalim, da smo na mnogih točkah našli skupen jezik. Žal moram reči, da so drugi tak pogovor z nami zamudili.”
“Kaj pa nam lahko zaupate o tako imenovani podkupovalni aferi?”
“Vsi vemo, da je bila v državnem zboru nekakšna pat pozicija. Nasproti sta si stali dve grupaciji, ki seveda nista povsem stabilni, saj so pogledi znotraj obeh tudi v marsičem različni. Toda pri izvolitvi novega mandatarja je situacija obstala na mrtvi točki in začelo se je iskanje odločilnega 46 glasu, ki bi omogočil izvolitev oziroma zavrnitev kandidature Janeza Drnovška za mandatarja. Tudi na našo stranko so se obrnili predstavniki SDS in nam poleg nekaterih zelo pomembnih mest v ministrstvih obljubili povrniti tudi predvolilne stroške, ki znašajo približno 15 milijonov tolarjev. Mi smo to ponudbo seveda odklonili, ker imamo malce drugačne poglede na takšen način razreševanja problema blokade, DeSUS pa je dal ob tej priložnosti tudi izjavo za javnost. Seveda sedaj ne boste našli nikogar, ki bi vam takšno podkupovanje priznal.”
“Kako bi povzeli probleme upokojencev pri nas?”
“Prvi problem je prav gotovo to, da nas je preprosto preveč. Ob osamosvojitvi je Slovenija izgubila velik del svojega trga na področju nekdanje Jugoslavije. Prišlo je do gospodarske krize in do odpuščanja delavcev, da pa bi tem ljudem omogočili določeno eksistenco in vzpostavili socialni mir, so jih pričeli masovno upokojevati. Zavoljo tega je danes situacija žal takšna, da imamo skorajda 100 tisoč upokojencev preveč. V Sloveniji je namreč nekaj manj kot 450 tisoč upokojencev, kar je izredno veliko in ne more biti normalno. Iz prvega izhaja tudi drug problem, ki pa je finančne narave. Zaradi velikega števila upokojencev rabi država za izplačilo pokojnin precej velik znesek, denarja pa seveda nikoli ni dovolj. Problem je v tem, da pri nas velik del upokojencev živi na robu socialne revščine, vendar pa je potrebno povedati, da so to
običajno tisti upokojenci, ki imajo komajda nekaj čez petnajst let delovne dobe ali pa so bili zaposleni v tistih podjetjih, ki so bila na robu finančne krize.
Tretji problem je to, da so nam dosedaj odrekali upravljanje z našim minulim delom, ki se kaže v pokojninskem in v kapitalskem skladu. Tu upokojenci nimamo večine, za katero mislimo, da bi jo morali imeti, saj gre vendar za naše minulo delo. Prav tako hočemo imeti tudi trinajsto pokojnino, če bodo trinajste plače. Zadnja takšna stvar pa se tiče zdravstva. V našem sistemu stremimo k temu, da ljudje sami skrbijo za zdravstvo, uvaja se samoplačništvo, pa participacije za razna zdravila in različne liste zdravil. Seveda je glede zdravja najbolj ogrožena prav starejša populacija, med ostarelimi je največ bolnih, največ jih boleha za različnimi kroničnimi boleznimi in nam se zdi, da smo to starejšo populacijo preveč obremenili. Kot vidite, naše upo-kojeniške zahteve niso tako strašno velike, zahtevamo le nek za korekten in stalen odnos do upokojencev, ne pa da neprestano drezajo v nas z različnimi ukrepi.”
“V predvolilni kampanji pa se niste obrnili zgolj na starostnike, apelirali ste tudi na delavce in mladino ...”
“Glede tega moram najprej izpostaviti zanimivost, da od petih odposlancev naše stranke dva sploh nista upokojenca; ena od poslank je profesorica iz gimnazije v Kopru, drugi pa je magister, zdravnik iz Dolenjske. Pogoj za pristop v našo stranko ni status upokojenca, saj je DeSUS politična stranka kot vsaka druga in se le v enem segmentu loteva problemov. Stranka upokojencev se torej ne pogovarja samo o pokojninah.
Če se lotim problemov širše družbe, pa bi takoj na začetku rekel, da mora kot prvo gospodarstvo priti v zagon, saj brez tega z razvojem ne bo nič. Če narodni dohodek ne bo večji, če bo brezposelnost še naraščala, potem nas tudi v Evropi ne čaka nič lepega. Predvsem bi izpostavil problem brezposelnosti, saj se bodo morali vsi, ki so na oblasti, narediti vse, da se bo delež nezaposlenih zmanjšal. Potrebno se je poglobiti tudi v probleme mladih in
jih pričeti reševati. Dati jim moramo možnosti za šolanje, saj v Evropo ne moremo z nepismenimi ljudmi. Ne moremo kar naprej govoriti, da bomo vrtce ukinili in bodo v šolah starši vse plačevali. Bližamo se Evropi, tja pa moramo še posebej Slovenci kot majhen narod priti z mladino, ki bo šolana in bo imela kvalifikacije, da nas nihče ne bo mogel podcenjevati. Priti moramo z mladino, ki bo izobražena, samozavestna in bo lahko po vsej Evropi prevzemala kakršna koli delovna mesta, saj se bo prostor zaposlovanja odprl širom cele Evrope.
Polzela
Plače so sorazmerno zelo nizke in mislimo, da bo morala socialna država vendarle nekaj narediti, da bodo otroci še hodili v vrtce, da se bo v šolah kljub vsemu nabavljalo učbenike in pripravljalo tople malice. Treba bo poskrbeti, da študentom ne bo treba treba iskati sobe naokoli in bodo zanje zgradili več študentskih domov, saj teh danes še zdaleč ni zadosti. Potruditi se je treba, da študentom ne bi bilo treba plačevati šolnine, saj bodo potem spet lahko študirali samo otroci bogatih staršev, slabše situirani pa bodo ne glede na svoje intelektualne sposobnosti prikrajšani. Nenazadnje si želimo ustvariti tudi delovna mesta za mlade, skratka, gre za zelo velike probleme, ki pa so vsi v povezavi z razvojem gospodarstva. Prav zato ponavljam, da mora to biti prioriteta.”
“Kaj pa lahko po vašem mnenju DeSUS pri reševanju teh problemov naredi?”
“Res je, da mi sicer nismo močna poslanska skupina, saj imamo le pet glasov, bomo pa seveda podprli predloge, ki bodo s tem v zvezi, ne glede na to, s katere smeri bodo prihajali. Lastnih predlogov še nismo oblikovali, ker sem že
povedal, da žal v državnem zboru raznih kadrovskih problemov še ni bilo obravnavanega ničesar vsebinskega. Sicer pa pričakujem, da bo v kratkem zadeva stekla, saj so bili odbori in komisije že imenovani, njihovo konstituiranje se bo izvršilo v nekaj tednih, potem pa kolegij odloča, kaj bo dal na dnevni red. Šele nato se prične vsebinsko delo, ko posamezne stranke pripravijo predloge, jih poskušajo uveljaviti v državnem zboru, pri tem pa si je potrebno pridobiti zavezništva čim večih drugih poslancev, ki bodo predlog podprli. Nekateri pravijo, da je takšen sistem parodija, pa vendar je tako po celem svetu.”
“Vas je kot nekdanjega borca prizadela odločitev žalskega občinskega sveta, da se naj imena borcev odstranijo z nazivov šol oziroma javnih zavodov?”
“Moram povedati, da sem edini poslanec v državnem zboru, ki sem bil aktivni partizan. Prav zato sem izredno ogorčen nad odločitvijo, da bodo v žalski občini imena borcev snemali z nazivov javnih zavodov in sem s tem v zvezi predsedniku žalskega občinskega sveta Francu Žolnirju celo poslal pismo, ampak ga po mojih informacijah ni niti prebral. Verjetno je tudi sam glasoval za predlog, da se ta imena umaknejo z nazivov zavodov,	kljub temu	pa	se
njegovemu obnašanju malce čudim, saj je bil tudi sam partizan. Vendar je to konec koncev njegov pogled in jaz nisem na pristojen, da ga bi obsojal. Skratka, jaz sem ogorčen,	mislim, da	za	kaj
takega ni	bilo nobene	potrebe,
saj gre za ljudi, ki jim ne moremo naprtiti krivde za katero koli	od stvari, ki so	šle
narobe po koncu vojne; tu gre za ljudi, ki so zvečine padli že v začetku vojne. Če je kdo v žalski občini pripravljen na kakršen koli način ukrepat, se bom vsakršni pobudi z veseljem pridružil in bom za to zastavil tudi ves svoj vpliv. Jaz imam občutek, da je to zakuhal župan zato, da bi se svojim nadrejenim v Ljubljani odkupil za poraz na občinskih volitvah.”
“Boste lahko kot poslanec priskočili na pomoč tudi pri projektih, ki se pripravljajo v Žalski občini?”
“Prav gotovo se od poslanca nekako pričakuje, da eventuelno podpre projekte, ki se v žalski občini odvijajo. Za primer naj omenim cesto v Šempetru s pločniki, kjer je najbolj ozko grlo na ceh relaciji od Maribora do Ljubljane; naslednja takšna stvar je cesta iz Trbovelj do Prebolda, ki so jo Trboveljčani s svoje strani že skoraj naredili do vrha hriba, z žalske strani pa manjka še kar nekaj kilometrov asfalta. Nadalje imajo v Žalcu neke projekte, da bi naredili socialni dom za duševno prizadete. Vse te stvari sem pripravljen podpreti, saj če bom lahko, bom prav gotovo pomagal, je pa res, da bom moral najprej zahtevati od občinskih oblasti in vseh pristojnih, da me z zadevami podrobno seznanijo.
Me pa malo preseneča, da s strani občinske oblasti pravzaprav ne vidim nobene velike želje, da bi me informirali in me povabili k sodelovanju. Človek bi pričakoval, da bodo v moji izvolitvi videli tudi priložnost za uresničitev svojih projektov, vendar pa imam občutek, da jim ni kaj dosti mar za lo.”
“Boste zaradi svoje poslanske funkcije manj aktivni kot tajnik v občinskem odboru DeSUSa?”
“Žal kaže, da bo tako, saj je delavnik poslanca precej zatrpan. Ponedeljke imajo poslanci državnega zbora na razpolago Za delo na terenu, vsi ostali dnevi do petka pa so rezervirani za delo v odborih in komisijah. Zdaj je tudi že napravljen program zasedanj državnega zbora za celo leto, ki naj bi bila proti koncu meseca. Vse to pomeni, da bom imel za Žalec zelo malo časa in funkcije tajnika območnega odbora ne bom mogel več opravljati. Prav tako ne bom mogel opravljati funkcije predsednika Društva upokojencev, pa ne zato, ker ne bi rad, ampak, ker za to enostavno ne bo časa. Sem pa prepričan, da bodo za menoj prišli drugi, ki bodo to delo z veseljem opravljali, morda še celo bolj kvalitetno. Lahko pa ob tej priložnosti povem, da bo s 1. februarjem v Žalcu odprta naša poslanska pisarna, javnost pa bomo naknadno obvestili o uradnih urah in aktivnostih.”
DOMINIKA SAMBOLIČ
K In
TRGOVINA IN GROSISTIČNA PRODAJA PIJAČ
GOTOVLJE tel.: 716-155

PODLOG tel.: 702-422
Stranke vabimo, da nas obiščejo v
SKLADIŠČU GOTOVLJE, kjer imamo
GROSISTIČNO PRODAJO PIJAČ PO ZELO UGODNIH CENAH.
Vljudno vabljeni!
RAZSTAVE IN RAZPISI V LIKOVNEM SVETU
Mednarodni likovni informator Likovni svet, ki ga izdaja Limit Štore, se je v svoji decembrski številki lotil predstavitve mnogih razstav, kolonij in delavnic, ki so se odvijale pri nas in na tujem. Dejavnosti mladih likovnikov so se odvijale v okviru Malečniške kiparske kolonije, v likovni delavnici Človek in narava, ki že drugo leto poteka na osnovni šoli Log - Dragomer, pa tudi v otroškem vrtcu Šmarje pri Jelšah, kjer so teden otroka med drugim proslavili tudi s prireditvijo Jesenski živ-žav, v sklopu katere so pripravili najrazličnejše likovne dejavnosti. Z otroško likovno kolonijo se je letos lahko pohvalila Bistrica ob Sotli, v kamniškem raztavišču Veronika pa so bila na ogled dela učencev tamkajšnje osnovne šole.
Likovni svet pa za otroke in mladino prinaša tudi obvestila 0 številnih razpisih. Nekaj razpisov je že mimo, mladi avtorji °d 5. do 15. leta pa se imajo še vedno možnost do L aprila prijaviti na 25. mednarodno otroško likovno razstavo Lidice ’97, ki bo v Češki republiki. Prav tako se lahko osnovnošolci s svojimi prispevki do L marca udeležijo likovnega natečaja Otroci odraslim 1996/97, ki ga pripravljajo Petrol, Zavod RS za šolstvo in Mednarodni grafični likovni center (MGLC), zadnja dva pa skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport RS pripravljata I. mednarodni bienale otroške in mladinske grafike, na katere lahko posamezniki in šole pošljejo grafike do 1. marca. Naslove za prijavo na natečaje ter informacije o pravilih razpisa lahko dobite na naslovu Likovni svet, Draga 31,
3320 Štore oziroma na telefonski številki 063/771-185.
Odraslim ljubiteljem umetnosti so namenjeni vtisi, ki so jih nekateri priznani umetnostni kritiki zabeležili s posameznih razstav v Sloveniji. Tako lahko izvemo o delih Vojka Kumra, Milice Uplaznik in Janeza Ancelja, ki so razstavljali v Dobrni, v ljubljanskem Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije sta se s svojimi deli predstavila akademska slikarja Klavdij Tutta in Klementina Golija, v Rogaški Slatini pa so bile na ogled slike, ki so jih slovenski, hrvaški in srbski umetniki ustvarili v slikarski koloniji v Podčetrtku. A-kademska slikarja Janez Knez in Suzana Kiraly-Moss sta razstavljala v Šentjurju, a-kademska slikarka Terezija Ba-stelj v Žalcu; s keramiko sta se v Kopru predstavila Marta in Karl Pavline, v Jesenicah pa so bila na ogled dela Janeza Ambrožiča in Franca Vandota.
D. S.
FRANC PURG V HODNIKU
V Hodniku Galerije sodobne umetnosti Celje je bila v petek, 24. januarja, otvoritev razstave Franca Purga z naslovom What makes me look like this. Instalacija, je bila doslej predstavljena v Varšavi, Corku na Irskem in v Ljubljani ter bila deležna velike pozornosti, nasprotujočih si mnenj, pa celo cenzure.
Instalacija je prava kritika načel modernizma, saj je osnova Purgove likovne govorice mimetičnost in scenskost, ko galerijski prostor spremeni v pravo prizorišče, skorajda gledališki oder. “Scena” oziroma instalacija je sestavljena iz dveh delov: skupine petih Kristusov, obešenih pred škrlatno žametno zaveso in preproga tekača, sestavljena iz pomnoženih fotografij povoženih mačk. Groba realnost fizičnega sveta se meša z občutkom transcendentnega, doseženega s svetlobo (lučjo) in zvokom (glasbo). Prva in osnovna reakcija, ki jo Purg doseže pri gledalcu, je takojšen in močan šok. Šokiranost doseže z negacijo gledalčevih ustaljenih predstav, z rušenjem njegovih privzgojenih ali drugače pridobljenih “podob”. Mačke so mrtve, povožene, razpadajoče, sicer tradicionalno upodobljeni Križani ima hudo napako: upodobljen je z atributom moškosti, to je s penisom v erekciji. Takoj, ko se gledalec otrese začetne šokiranosti, se v njem prebudi želja, da bi videno povezal v zgodbo, kar mu takoj spodleti, saj zveza med obema deloma instalacije, mačkami in Kristusi, ni transparentna. Zato poskusi vsaj interpretirati avtorjevo očitno provokacijo. Toda možnosti interpretacije, vsaj, če le-ta noče zaiti v banalnost in vulgarnost, so močno skrčene. Potrebno je poznavanje avtorjevega dosedanjega dela, ključ za razumevanje njegovega namena pa se skriva predvsem v avtorjevih dosedanjih izjavah. Tako je v intervjuju, objavljenem v katalogu, ki je spremljal njegovo prejšnjo razstavo Majski vrh, poudaril, da si od gledalcev želi kontradiktornih reakcij, da je naveličan “lepih” razstav, na katerih so posamezni kosi v preveč skladni komunikaciji drug z drugim, da ga zanima “napaka”, ki vse že utečeno, že definirano postavlja pod vprašaj, in da je prepričan, da je tudi recepcija umetniškega dela proces, tako kot je proces njegovo nastajanje. Zato skuša proces gledanja, sprejemanja in dešifriranja intenzivirati. Franc Purg manipulira z
gledalcem, toda pri tem izpo-
stavlja tudi samega sebe. Instalacija What makes me look like this je samo na prvi pogled nabita z razumljivo vsebino, v resnici pa hermetična, saj lahko sproži popoln odmik od avtorjevega namena in s tem moralno obsodbo avtorja.
NOV UMETNIŠKI VODJA CELJSKEGA GLEDALIŠČA
Gledališki svet celjskega Slovenskega ljudskega gledališča je za novega umetniškega vodjo imenoval režiserja Matija Logarja, ki naj bi svoje naloge prevzel marca letos.
Matija Logar je gledališki režiser, satirik, avtor aforizmov, dramaturg, programski vodja tradicionalnega Tedna slovenske drame ter avtor več gledaliških besedil. V celjskem gledališču bo zamenjal dosedanjega umetniškega vodjo Primoža Beblerja, ki odhaja na svojo željo.
IZ POLICIJSKE BELEŽKE
NAŠLA MRTVA. V soboto, 11. januarja nekaj pred 12. uro so bili žalski policisti obveščeni, da je Saša S. v hiši na Polzeli našla mrtva 48-letna starša Zorislavo in Alojza S. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da sta zakonca v noči na petek zakurila peč na trda goriva in odšla spat. Kot vse kaže, sta se med spanjem zadušila z ogljikovim monoksidom, ki je izhajal iz peči. Zdravnica, ki je sodelovala pri ogledu, ni našla znakov nasilja.
ZASTRUPITEV. 16. januarja 1997 so okoli 20.30 ure v vikendu v kraju Kale našli nezavestnega 38-ietnega Darka Š. iz Šempetra v Savinjski dolini. Darko je v svojem vikendu zakuril peč na petrolej in legel k počitku. Pri kurjenju je prišlo do nastajanja strupenega plina in le zaradi pravočasne pomoči bližnjih ; sosedov, ki so razbili okno in prezračili prostor, je Darko ostal pri življenju. Z reševalnim vozilom sp ga odpeljali v bolnišnico: v Celju, kjer je ostal na zdravljenju.
TRČILA AVTOMOBILA. V torek, 21. januarja, se je ob 18.15
na regionalni cesti izven naselja Ločica ob Savinji zgodila hujša prometna nesreča.
57-letna Kristina Š. iz Ločice ob Savinji je z osebnim avtomobilom zapeljala iz parkirnega prostora, desno na regionalno cesto v smeri Šempetra. V tistem trenutku je iz smeri Šempetra prehiteval drug osebni avto voznik osebnega avtomobila 20-ietni Robert C. iz Pariželj. Kljub zaviranju je med vozili prišlo do trčenja, v katerem se je voznica Kristina hudo poškodovala, /voznik Robert in njegov sopotnik pa lažje.
ZALOŽIL SE JE S TEHNIČNIMI PREDMETI. V
noči na torek, 21. januarja, je vlomilec v Šmartnem ob Paki obiskal trgovino Kovinotehne. Po prvih ugotovitvah je ukradel glasbeni stolp, dve klima napravi, tri reflektorje, dve potopni črpalki, faks, večjo količino različnih vodovodnih pip in več nožev. Kovinotehna je oškodovana za približno 500.000,00 tolarjev.
KRATKOTRAJNO VESELJE ROPARJA
Ropar, ki je v ponedeljek, 13. januarja, oropal Zlatarno TEA v Gosposki ulici v Celju, se je svojega podviga veselil le kratek čas, saj so ga prijeli po dobrih treh urah in mu odvzeli prostost.
Pred tem se je v prodajalni mudil neznani mlajši moški, ki je izrazil željo, da bi kupil nekaj zlatega nakita. Čez nekaj časa se je zopet vrnil in želel videti zlate verižice in nato še zlate prstane, ki mu jih je prodajalka tudi pokazala. Ko je jemala razstavljene eksponate s pulta, jo je udaril s trdim predmetom po glavi, zavitim v PVC vrečko. Zaradi udarcev se je prodajalka opotekla, storilec pa je to izkoristil in ukradel več ženskih im moških prstanov ter z njimi pobegnil iz prodajalne v smeri centra mesta. Pri tem je bil nekoliko neroden, saj je že v prodajalni izgubil osem zlatih verižic in dva prstana, na ulici pred prodajalno pa še tri zlate verižice in nekaj drugih zlatih izdelkov.
Kljub udarcu pa se prodajalka ni zmedla. Takoj je poklicala policijo, ki je prišla na kraj dogodka in začela z intenzivnim iskanjem storilca, ki so ga izsledili kmalu za tem.
Prodajalka je sicer iskala zdravniško pomoč v celjski bolnici, vendar so bile na srečo poškodbe le manjše. V bolnici so jo obiskali kriminalisti, katerim je podala dokaj dober opis, opis storilca pa so dali tudi očevidci, ki so ga videli bežati, nekaj dni pred tem pa so ga pogosto videvali v tej ulici. Na sebi je imel dokaj vpadljiva oblačila, ki so ga tudi kmalu izdala.
Po opravljenem ropu se je zatekel k svojemu prijatelju, kjer je hranil plen. Kriminalisti so s temeljito preiskavo kmalu ugotovili, da gre za narkomansko družbo, zato so vse take točke vzeli pod skrben nadzor. Storilca so točno ob 15.00 uri, ko je stopil iz stanovanja J.A. iz Celja prijeli in mu odvzeli prostost. Ugotovili so, da gre za 21-letnega Ismaila S., ki je že poznan kot narkoman. Znan pa je kriminalistom tudi po storjenem podobnem kaznivem dejanju v Velenju, kjer stanuje od leta 1995. Po prijetju so po pridobljenem soglasju opravili še preiskavo pri njegovem omenjenem prijatelju J.A., kjer so našli še preostalih 47 kosov različnih prstanov, ki jih je prinesel Ismail k njemu v hrambo. Vse zasežene prstane ter vsebino PVC vrečke
PRIJELI ŽEPARJA
V zadnjih mesecih je bilo policiji prijavljeno več tatvin denarnic. Te so izginjale iz pisarn. Policisti PP Celje so sklepali, da se je v naših krajih pojavil dolgoprstnež, ki se je specializiral prav za to vrsto tatvin. In niso se zmotili. Na podlagi takšne ocene in skrbno načrtovanega dela ter zbranih obvestil so te dni obiskali 24-letnega Dejana K. iz Maribora. Dejan je osumljen, da je prav on na Celjskem izvršil najmanj 10 tatvin denarnic. Celjski policisti so med preiskavo našli tudi predmete, ki potrjujejo ta sum. Dejanov način je bil zelo preprost. V poslovnih zgradbah je oprezal za praznimi pisarnami in izkoristil ugoden trenutek, torej trenutek, ko je uporabnik pisarno zapustil.
Zato vsem pisarniškim delavcem nasvet. Ko zapuščate pisarno, pa čeprav le za nekaj trenutkov, poglejte, kam ste odložili svojo torbico ali denarnico. Zagotovo je pametno, če tovrstne predmete zaklenete v omaro ali predal in da ključe hranite pri sebi. Najpametneje pa bo, če prazno pisarno zaklenete.	I.J.
NOV GASILSKI DOM V LIBOJAH
V	Libojah bodo začeli z izgradnjo večnamenskega doma, v katerem naj bi bili gasilski dom, strelišče, kegljišče in prostori KS Liboje.
V	prvi fazi gradnje naj bi uredili gasilski dom, ki ga libojski gasilci res nujno potrebujejo, saj sedaj nimajo svojih lastnih prostorov, temveč delujejo v prostorih KILI Liboje.
Kasneje bodo glede na pritok finančnih sredstev uredili še ostale načrtovane prostore.
Finančna sredstva za izgradnjo večnamenskega doma je prispevala občina Žalec (6 milijonov SIT), nekaj pa so prispevali krajani sami. V Libojah se tako aktivno pripravljajo na začetek gradnje, čakajo le še na ugodnejše vremenske pogoje.
ATI
- kamen, s katerim je prodajalko M.R. iz Celja Ismail udaril po glavi, je vodja urada kriminalistične službe pokazal na tiskovni konferenci. Urad kriminalistične službe in njegov šef sta podala tudi informacijo o povezavi ropov v Celju in narkomanov.
-nko
POROKE
Anton GRAČNER in Mateja KOVAČEC, oba iz Žalca Borut BEZJAK iz Žalca in Marijana JAUŠOVEC iz
Podvina
Zdenko WIESSENBACH iz Prelske in Mihelca LESJAK iz Čemove
Ivan GORNJAK in Marjana JAKLIN, oba iz Migojnic ZLATA POROKA Franc in Marija GRABNER
iz Griž
ROJSTVA
Jožica LOKOŠEK iz Petrovč - deklico Jasna HLUPIČ iz Žalca - deklico Manica TOPLAK iz Žalca - fantka Klavdija KOLENC iz Prebolda - fantka Tatjana TRNAR iz Griž - fantka Jasmina ŠTORGEL iz Mozirja - fantka
SMRTI
Alojzija JAGARINEC
iz Griž, 75 let
Marija COKAN
iz Kal, 75 let
Otmar HLAČAR
iz Zabukovice, 46 let
Filip ZUPAN
z Vranskega, 92 let
Jože DOLAR
iz Podvina, 42 let
Karol LICHTENEGER
iz Ljubnega ob Savinji, 89 let
Danijel POŽLEP
iz Pongraca, 51 let
Marija DIMEČ
iz Podloga, 87 let
Apolonija URANJEK
iz Gotovelj, 78 let
Avgust BORŠIČ
iz Petrovč, 65 let
Monika KALIŠNIK
iz Letuša. 74 let
Stanislava PETEK
iz Žalca, 74 let
Alojz SVETKO
s Polzele, 49 let
Zorisiava SVRETKO
s Polzele, 49 let
Ciril NOVINŠEK
iz Žalca, 64 let
Pavlina VDOVIC
iz Šempetra, 83 let
Alojzija CESTNIK
iz Črnega vrha, 83 let
Štefan ZUPANC
iz Nasipov, 53 let
Franjo KOBILAR
iz Latkove vasi, 62 let
Jožef LUKMAN
Iz Miklavža, 68 let
Julijana GRACL
iz Brega pri P., 85 let
Frančiška BUDINA
iz Podvrha, 57 let
Jožef PAVLIČ
iz Sv. Lovrenca, 90 let_____
‘ŠILIHI"j* Vteimjetlai, Tel.:063/7H-686, 715-605
W 33/df«fec	0609/635-717
lovci so uvBimii ymm
Ob izteku lanskega leta so lovci LD Žalec slavili svoj 50-letni jubilej. Za to priložnost so izdali tudi zelo lep priložnostni bilten, v katerem lahko preberemo mnogo zanimivosti iz dela in Življenja “zelene bratovščine”, kot jih tudi radi imenujejo. V njem najdete podatek o divjačini na tem področju, trenutnem stanju staleža, saj so nekatere vrste celo Povsem izumrle.
Predsednika LD Žalec Janka Stebernaka smo prosili za pogovor, na katerega se je ljubeznivo odzval.
“Najprej iskrene čestitke za 50. jubilej!”
“Hvala!”
“Tudi v biltenu poudarjate, da je bil leta 1918 v Žalcu ustanovljen Lovski klub.
Zakaj nimate ta datum za svoj začetek?”
‘Res je, da obstajajo podatki o ustanovitvi kluba, vendar podatki so le za nekaj prvih let. Tudi organizacija je bila povsem drugačna, kot je sedaj, zato smo se odločili, da začetek lovstva vzamemo, ko smo se organizirali, tako kot smo danes. Tedaj so lovišča bila v zasebni lasti in lovci so bili povsem v drugačni vlogi, kot smo danes. Zato smatramo naše rojstvo v letu 1946 letu.”
“Letošnja zima povzroča veliko težav za divjad. Kako ukrepate, da bi te težave omilili?”
‘Vsaka zima predstavlja težave za divjad. Predvsem predstavlja probleme gibanja in kaj hitro lahko postanejo plen podivjanih nenadzorovanih psov. Žima je nastopila nekako nenadno, z ledom, kar je za divjad zelo hudo. Zaradi zime smo pripravili krmišča in vsako zimo kjer porabimo do 6 ton koruze v storžih, kake pol tone v zrnju in tudi velike količine lucerne. V loviščih imamo 21 krmišč za fazane in zajce, 23 krmišč za srnjad, dva avtomatska krmilnika za divje svinje, 181 solnic. Za oskrbo lovci porabijo zelo veliko svojega prostega časa.” ‘Mnogi imajo lovce za plenilce, kar pa ne drži. Vemo, da je njihova vloga bolj široka: ali lahko poveste kaj več o tem?” ‘Trditev o plenilcih je neutemeljena. Res je vloga lovcev zelo široka. Predvsem se trudimo obdržati naravovarstveno ravnotežje in ga še poskušamo izboljšati. Pri svojem početju se trudimo biti vzgojni, zato je trditev o plenilcih celo žaljiva.”
‘Kako vam uravnoteženje uspeva? Koliko zvrsti divjačine imate v svojih loviščih, koliko pa jih je preprosto izginilo. Kaj pa ste v lovišča vložili?”
Ob ustanovitvi družine je bilo v našem področju 11 vrst divjačine. Žal so nekatere povsem izginile. Tako ni več poljske jerebice, ki je z opuščanjem nekaterih kultur tzgubila osnovno prehrano. Kmetje so nekatere kulture, ki so jih gojili včasih, povsem opustili. Tukaj gre predvsem za ajdo in proso, lahko pa bi še naštevali. Tudi divji golob grivar izumira, ker nima več ustreznih gnezdišč. Za divjim petelinom v Kjumberku je izginila vsaka sled. Tudi gozdni jereb je povsem izumrl. Zelo malo je gamsov gošarjev ter divjih svinj. Veliko smo v lovišče vložili zajcev in jerebic ter
fazanov. Od roparic imamo lisice, redkejša pa sta jazbec in bela kuna, ki ju zelo malo uplenimo. Veliko pa je ptic plenilk, pa če pričnemo že pri srakah, vranam, šojah. Tu so še kanje, imamo veliko malih skobcev. Zadnja leta gnezdi v našem lovišču nekaj parov kraguljev. Redke so postale sove, v Kjumberku, Dobniku in Kalah pa so se pojavili krokarji.
Pod prepovedanim hribom smo uredili račjak, kjer vzgajajo race mlakarice, ki se od tod širijo po celi dolini.”
“Kako pri tem sodelujejo sosednje družine, saj vemo, da divjad ne pozna meja.”
“Res je, da divjad ne pozna meja, zato lovci zelo dobro sodelujemo. Pogosto organiziramo skupen pogon, na katerega povabimo vse sosednje družine. Tu gre predvsem za tiste vrste divjadi, ki se gibljejo iz enega v drugo lovišče. Tu imam v mislih gamse, divje svinje in podobne, ki niso avtohtone pri nas.”
“Res pa je, da ima lov tudi svojo specifiko in mnogokaj nosi tudi novi čas. Kako lovci temu sledite?”
“Za vse novosti in zanimivosti organiziramo predavanja, na katera vabimo zunanje predavatelje, pa naj bo to s področja vzgoje divjadi, kinologije ali tudi zakonodaje. Odziv
je zelo dober, saj se vsi zanimajo za novosti in temu tudi prilagajajo ravnanje.”
“Kako pa je s prenovo članstva? Ali je za to dovolj interesa? Kaj mora storiti bodoči lovec, da postane polnopraven član “zelene bratovščine”?”
“Zanimanje za lov je dovolj veliko. Število članstva je vseskozi med 50 in 70 člani. Pripravništvo traja dve leti. V tem času ima dva mentorja, ki ga usmerjata. Po dveletnem staležu opravi izpit pred komisijo Savinjsko-Kozjanske lovske zveze, ki vsebuje praktični in teoretični del. Ta vsebuje balistiko, živaloslovje, biotehnični del, kinologijo in seveda tudi lovsko zakonodajo in vse, kar je v zvezi z lovom.”
“Kaj pa športni lov? Kako je to organizirano v LD Žalec?”
“Tudi nekaj športa je v družini. Trenutno se lahko pohvalimo, da imamo v občini najboljšo strelsko ekipo v streljanju na glinaste golobe. Temu v prid pa je tudi lepo urejeno strelišče, ki je med najboljšimi v občini.”
“Kaj pa težave? Kako se sprijaznite z njimi? Ničesar nisva povedala o krivolovu. Kako je z njim? Ali morda upada?” “Nasprotno! Krivolova je izredno veliko. Pojavila se je povsem nova kategorija. To so motorizirani krivolovci, katerim je zelo težko slediti. Po zadnji osamosvojitveni vojni imajo ljudje doma zelo veliko orožja. Ti nam povzročajo ogromno škode. Tudi urejene gozdne ceste so temu pridodale. Vse to povzroča iztrebitev neke vrste divjadi. Res ne samo zaradi krivolova. Divjad ima rada mir, človek s svojimi posegi pogosto tega ruši. Tudi objestna vožnja naredi ogromno škode. Mnogi menijo, da če povozijo zajca, bodo imeli od njega meso, vendar ga navadno zdrobijo. Zajcu so vzeli življenje in nimajo nobene koristi. Tako se godi tudi ubogim ježkom. Z malo pozornosti bi jih lahko očuvali, saj so zelo koristni.”
“Kako pa je s prehodi čez avtocesto? Ali so načrtovalci in izvajalci upoštevali lovska priporočila, če ste sploh bili zraven?” “Ko se je avtocesta načrtovala, smo vedeli za vsa stečišča divjačine in priporočali, naj se tam izdelajo prehodi. Sedaj, ko je realizacija v teku, so pa izgleda na vse obljube pozabili. Zaradi tega lahko nastane veliko težav. Lahko bi se celo zgodilo, da bi nekatera področja ostala brez divjadi. To pa bi bila velika biološka škoda.” “Kako pa je z lovsko fotografijo, ki se pri lovcih vse bolj uveljavlja? Je tudi v LD Žalec že kaj fotolova?”
“Tega je kar veliko. Lahko bi rekli, da preko 30 odstotkov lovcev nosi s seboj fotoaparate. Nekateri so si kupili celo kamere in na skritih prežah opazujejo in snemajo igro mladičev, naj bodo to srne, lisice ali zajčki in podobno. To pa tudi potrjuje, da so lovci veliki ljubitelji narave.” “Za vaše odgovore najlepša hvala in kot lovci pravite: “Dober pogled!”
“Hvala tudi vam.”
IVAN JURHAR
Jože Kuder:
v
Levec, ki se v arhivih fare v Petrovčah prvič omenja že okoli leta 1400, je bil ves čas izrazito kmečko naselje z močnimi kmetijami, po besedah Jožeta Kadra, predsednika vaškega sveta, pa se značaj kraja spreminja.
Jože Kuder: "Na zboru krajanov smo pobudo za samostojno KS podprli vsi!”
“V zadnjih tridesetih letih se število kmetij zmanjšuje, le redke so, ki še imajo mlajše naslednike. Specifičnosti naselja se spreminjajo, vse bolj postajamo primestno naselje s poudarkom na razvoju trgovske dejavnosti. Število prebivalstva sicer ne upada, saj smo imeli nekaj let nazaj pravi razcvet novogradenj, žal pa se je v zadnjem času razvoj v to smer nekoliko ustavil. Vzrok za to tiči delno v tem, da so ozke meje zazidljivosti že dosežene, bolj problematično pa je, da je Levec na vodnovarstvenem območju in so zato gradnje omejene z odlokom za varovanje podtalne vode, ki velja za celjsko območje. Ker ni novogradenj, pa se naše naselje
opazno stara. Pred leti sem bil pobudnik za gradnjo otroškega vrtca v Levcu, saj je bilo takrat otrok zelo veliko, sedaj pa je prav zaradi staranja prebivalstva vprašanje, koliko časa bo še rentabilen. Levec je danes tako zanimiv predvsem zaradi razvijajoče se trgovske dejavnosti, ki se odvija predvsem v okviru prodajnega centra. Ker je naše naselje v bližini mesta in ob magistralni cesti, ima kljub vsemu perspektivo za razvoj.”
KOPICA TEŽAV ZA LEVEC
Vendar pa je magistralna cesta po besedah predsednika vaške skupnosti tudi eden od problemov Levca, saj je promet tu izjemno gost.
“Iz leta v leto prihaja do smrtnih žrtev, ko tudi domačini umirajo sredi vasi. Za primer naj povem, da smo predlani imeli kar tri takšne primere, ki so se končali s smrtjo. Včasih je promet zelo gost tudi ponoči, in ljudje ob tej cesti so zelo razburjeni, pa tudi ogorčeni, ker se za to nihče ne zmeni. Prav tako je problematičen izvoz Letališke ceste na magistralno, pločnik na južni strani ceste je skrajno nestrokovno narejen, zato le upam, da nameravajo čez naselje dati še eno plast asfalta, potrebno pa bo urediti tudi križišče pred blagovnico Lena in prodajni center nekako povezati z naseljem. Pred tem bo treba pridobiti še dovoljenja nekaterih vaščanov, vendar nas tudi podjetja, ki se nahajajo v prodajnem centru, pri tem podpirajo. Magistralna cesta je tudi preslabo osvetljena in nasploh Levec na določenih mestih nima _ ustrezne javne razsvetljave. Žalostno je, da nam kanalizacijo gradi Celje, žalska občina pa ni bila pripravljena odpraviti ostalih nastajajočih problemov. Urediti bi bilo potrebno še cesto, ki vodi do brvi preko Savinje, pa
LEVEC (1/23, Celjska kotlina, Žalec), v Levcu (244 m), levški, Lečani (372, 378, 433 preb.). Ravninsko gručasto naselje v vzhodnem delu Spodnje Savinjske doline leži med Žalcem in Celjem. Na severu sega do regulirane rečice Ložnice in na jugu do savinjske železnice. V zadnjem času je v naselju vse več nekmečkih domov. Na kmetijah se ukvarjajo z živinorejo in s hmeljarstvom. Kmetijski kombinat iz Žalca ima tu obsežna hmeljišča in druge obdelovalne površine. Razvite so različne obrti, v zadnjem času pa se uveljavlja podjet-nišvo. Zaposelni krajani delajo doma, v Celju, Žalcu in drugod. V vzhodnem delu naselja je novo nakupovalno središče z veleblagovnico in trgovino s pohištvom. Severno od kraja je na levem bregu Ložnice od leta 1939 športno letališče.
(Priročni krajevni leksikon Slovenije)
tudi infrastrukturo, ki ni sledila razvoju naše vasi.
Sicer pa po mojem mnenju kmetijstvo v Levcu nima več velike perspektive predvsem zato, ker smo na vodnovarstvenem območju. Odlok o vodnovarstvenem območju je bil sprejet leta 1983, vendar takrat nas ni nihče nič vprašal, čeprav so najbolj prizadeti prav levški kmetje. Kmetom je potrebno pomagati, da bodo prišli do nekakšne odškodnine, saj na svojih njivah in travnikih ne smejo gnojiti, pridelek pa je zato tudi manjši in kmetije usihajo. V Levcu razumemo, da je za Celje pitna voda zelo pomembna, vendar moramo take stvari reševati skupaj. Povezava med krajani Levca in zakonodajnimi organi je nujna, če naj se Levec še razvija, tako pa je manjša tudi možnost, da kdo vodo onesnažuje nenadzorovano.”
SAMOSTOJNA KS NAJ BO!
“Očitno je, da smo bili s strani občine res zanemarjeni,” pove Jože Kuder. “Prodajni center je šel po poti razvoja, reševanje vseh ostalih problemov pa se ni premaknilo z mrtve točke. Petrovče so le prevelika krajevna skupnost, vemo, da bi lahko bila celo občina, mi pa smo kot obrobna vas v razvoju petrovške krajevne skupnosti ostali ob strani. Končno smo spoznali, da moramo usodo našega kraja vzeti v svoje roke. Ker se po našem mnenju lahko stvari v Levcu premaknejo v smeri napredka samo, če se bomo na občino obračali kot samostojna krajevna skupnost, smo v to smer že naredili potrebne korake. Izmed malo manj kot 50 odstotkov prebivalcev z volilno pravico, ki so se 8. decembra lani na referendumu za spremembo volilne zakonodaje odločali tudi o samostojni KS, se jih je preko 80 odstotkov izreklo za samostojno KS. Ker je bila udeležba na referendumu razmeroma majhna, sem zatem sklical še zbor krajanov, na katerem pa so pobudo za samostojno KS podprli vsi. Tako smo že imenovali iniciativni odbor, ki naj bi speljal pravno plat osnovanja lastne KS in mu
predseduje ing. Viktor Drama, bivši direktor Zarje Petrovče. Menim, da nam pristojni organi morajo prisluhniti in upamo, da bo to čim prej, saj so problemi iz dneva v dan večji. Jaz sem v petrovski krajevni skupnosti trenutno edini predstavnik za Levec. Če bomo samostojna krajevna skupnost s svojim predsednikom in s svetom KS, bomo takoj zasnovali društva in razvoj Levca ne bo več samo stvar mene samega. V sedanji KS sem praktično nemočen, saj sem pogosto preglasovan, v Levcu pa bi prav gotovo imeli dovolj kadrov za vsa področja v KS, saj sem osebno kontakti-ral z ljudmi, ki bi bili pripravljeni delati. Četudi menim, da
PODJETJE d.o.o. Levec
Podjetje Univrt, proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o., Levec, posluje od leta 1992. Sedež podjetja smo v letu 1994 prestavili iz Mariborske v Celju na lokacijo v Levec. Vrtnarske pridelave, s kooperacijsko pridelavo kot trženjem. Predvsem smo želeli pridelovalcem na našem območju ponuditi kvalitetno opremo za pridelavo. Vse te dosežke smo predstavljali na izobraževalnem področju, saj so te storitve še vedno ena naših ključnih dejavnosti.
Na prodajnem področju naša ponudba obsega namakalne sisteme in zaščitene prostore. Univrt že od začetka svojega poslovanja sodeluje s priznanimi proizvajalci na tem področju.
Vrtnarji se zavedajo, da je zelenjavo v slovenskem prostoru težko prodati. Ni pa lahko doseči visokega in kvalitetnega pridelka, ki ga lahko pridelovalec ponudi trgu. Namakanje je smiselno pri vseh kulturah, vendar je najbolj ekonomsko upravičeno prav pri vrtninah, ker le tako dosežemo izenačen pridelek, skrajša pa se tudi vegetacija. Najbolj enostaven je sistem namakanja z razpršilci. Drug klasičen sistem je kapljični. Za slednjega jc značilno, da potrebujemo zelo majhen pritisk, saj ne poškoduje rastlin, ker voda ne prši, ampak le kaplja. Avtomatska namakalna rampa je nov dosežek domačih strokovnjakov. V istem prostoru je možno namakati po sekcijah, ki zahtevajo različen režim vlage. Ta sistem je zaenkrat še
je nastanek samostojne KS nujen, pa naj takoj poudarim, da ne držijo govorice, naj bi bila naša druga pot odcepitev in priključitev k Celju. O tem ne razmišljamo, ker preprosto vemo, da bi imeli pod Čeljani prav zaradi vodnovarstvenega območja težke čase, po drugi strani pa imamo v Žalcu pokopališče, v Petrovčah faro in nasploh se Levčani počutimo Savinjčane.
Razvoj občine tako vidim v sklopu prodajnega centra, Levec je privlačna lokacija tudi za lokale, poudarek pa naj bi bil tudi na obrtniški dejavnosti, kot je Renault servis, ki namerava v bližnji prihodnosti graditi poslovno-trgovski objekt z
UNIVRT
marsikomu cenovno nedosegljiv. Večji proizvajalci lahko z uporabo avtomatike precej skrajšajo čas svojega dela. Človeško delo še vedno predstavlja precejšen strošek v vrtnarski pridelavi. Za namakanje smemo uporabiti le neoporečeno vodo. Razvoj sistema čiščenja vode je zelo dovršen, saj so ob filtraciji le majhne izgube tlaka. Nekateri pridelovalci se odločajo za različna zajetja. Za pridelovanje’ v zaščitenih prostorih se izven sezone odločajo pridelovalci zelenjave tako tisti za lastne potrebe kot tržni. Takšen prostor nam omogoča ekonomično proizvodnjo v vmesnih časih (zima - pomlad in jesen - zima). Kupcu lahko nudimo nizek tunel, visok tunel, zaprto gredo, zimski vrt ali kovinski rastlinjak. Pri nas je možno dobiti vse nadomestne dele. V prihajajoči sezoni bomo nudili kvalitetno folijo po konkurenčni ceni. S širitvijo naše dejavnosti uvajamo nove programe. Nudimo gozdarske vitle, vlečne moči 3 - 6 ton. Vitli so sodobne konstrukcije, kar prispeva k večji varnosti in storilnosti. Poleg tega imamo vedno na zalogi žične vrvi, različnih premerov. Podjetje želi v prihodnosti še bolj razviti lastno proizvodnjo, ki bo po kakovosti in cenah ustrezala zahtevam zahodnega evropskega trga. Na domačem trgu želimo ponuditi poleg lastnega programa tudi izdelke priznanih proizvajalcev.
Drago Pintar, Jelko Hrustal
Katarstrski načrt Levca v starih mapah
avtopralnico in z bazo za tehnične preglede. Vse to pa bo, kot že rečeno, nekoliko lažje, takoj ko bomo samostojna KS, saj bomo potem lažje kontaktirali tudi z občinskimi službami. V načrtu imamo kar nekaj novih pridobitev za Levec. Treba bo narediti prizidek k staremu gasilskemu domu, ki naj bi dobil dvorano za prireditve kulturno-prosvetnega in družabnega značaja, zatem želimo, da bi tudi prodajni center še nekoliko razširil svojo ponudbo, predvsem pa bi morali urediti jarke ob magistralni cesti. Opustošeno grmovje tu je skrajno neokusno, ti jarki, ki so bili pred napeljavo kanalizacije namenjeni odvodnjavanju, so odslužili svojemu namenu. Z vodnovarstvenega vidika so jarki v takem stanju celo škodljivi, ker v njih gnijejo tudi povožene živali, zato bi v pristojnosti KS in s pomočjo Cestnega podjetja, pomagali pri saniranju in zasaditvi teh jarkov. Prav bi bilo, da bi dokončali primarno kanalizacijo, ki bi naj šla naprej do Drešinje vasi oziroma do dela Petrovč, da bi lahko potem ta jarek ob magistralni cesti zasuli, nasadili kako drevje, kar bi spremenilo tudi ambient v Levcu. Sele po zasutju jarka bi bilo v Levcu mogoče razmišljati tudi o snovanju kolesarske oziroma trim steze, ki bi jo lahko naredili med travnikom in morebitnim nasipom. Obstajajo tudi načrti, naj bi bil do Levca primestni avtobus, to bi bilo pa možno samo, če bi bili semaforji, da lahko avtobus obrne. V ta namen bi morali odkupili del tega travnika med staro in novo občinsko cesto,
kjer bi naredili nekaj parkirnih prostorov in nasadili zelenico, da bi se Levec lahko pokazal v najboljši luči.
Vendar pa se ima Levec po besedah Jožeta Kudra tudi sedaj že z marsičem pohvaliti.
“V Levcu smo bili ves čas zelo aktivni na področju prostovoljnega dela, saj sta bila tako zgrajena dva gasilska domova, zgrajeni temelji za vrtec in urejeno igrišče za rokomet oziroma košarko. Naše gasilsko društvo je za današnje razmere zelo zadovoljivo opremljeno, aktivno deluje sekcija mlajših judoistov, malce mrtvila jia je na področju kulturnih prireditev, ki po eni strani niso ravno donosne, po drugi strani pa je v Levcu dvorana premajhna, potrebovala bi vsaj prizidek odra. Levčani imamo sicer na tem področju staro tradicijo, saj je pri nas še dolgo po vojni obstajal pevski zbor in nekatere igralske skupine, čeprav samostojnega kulturnega društva ni bilo še nikoli. Vendar pa nameravamo oživeti tudi to, ko bo L^evec samostojna KS. Tudi letališče, na katerega smo zaradi prometa in hrupa dostikrat jezni, je sestavni del naše vasi, ki ga ne gre zanemariti.
Rekel bi torej, da se je Levec v zadnjih letih kljub vsemu precej razvil in napredoval v eno gospodarsko najmočnejših vasi, za katero upamo, da bo čim prej samostojna krajevna skupnost.”
DOMINIKA SAMBOLIČ
§iii i4
M X’! JJ(
Požari se premikajo iz zunanjosti stavb v notranjost poslopij, kar je prav gotovo posledica gradnje z bolj obstojnimi, manj vnetljivimi materiali. Včasih, ko je nekje zagorelo, se je ogenj hitro razširil, danes pa so ponekod zidovi že takšni, da se ogenj tudi iz enega v drug prostor težko prebija. Zato so nujno potrebni del opreme dihalni aparati, saj je treba zaščititi gasilca, ki se v prostor poda. Gasilna sredstva, kot je polivanje z vodo z vseh strani, kakor je bilo nekoč v navadi, v zaprtih prostorih ne pridejo več do izraza, pa še precej škode lahko naredijo.
vneme za delo v gasilskem društvu nasploh ni več. Tega je v veliki meri kriv boj za preživetje, ki ljudem pušča le malo časa za druge dejavnosti. Še kar nekaj časa v povojnih letih je imelo gasilsko društvo dokaj velik vpliv, ki je sedaj nekoliko upadel, vendar kljub temu menim, da lahko na vasi še vedno združuje dejavnosti, ki so v mestih razvejane na posamezna društva.
Gasilsko društvo v Levcu je bilo nekoč tudi nosilec kulturnih dejavnosti. Najbolj so bili v njegovem okviru aktivni pevci in dramska skupina. Vendar se je s prihodom televizije na tem po-
Prostovoljno gasilsko društvo Levec obstaja že od leta 1909. O vlogi gasilstva v Levcu pa največ pove dejstvo, da imajo v tem kraju kar dva gasilska objekta.
Jelko Hrustel
Jelko Hrustel, ki je predsednik Gasilskega društva Levec od leta 1993, ve povedati, da so si prvi gasilski dom levški gasilci postavili kar kmalu po ustanovitvi.
DVA DOMOVA IN ZASTARELA OPREMA
“Sprva je bila to lesena stavba, ki se je do leta 1976 večkrat adaptirala. Od takrat je obdržala današnjo podobo. Novi objekt je bil svojemu namenu predan nekje do leta 1990, od takrat pa so v njem gasilska vozila ter oprema. Oba objekta sta bila zgrajena večinoma iz prispevkov krajanov. Gasilci smo leta 1993 asfaltirali okolico nove gasilske orodjarne, v letu 1996 pa okolico gasilskega doma, ki je bila uničena ob izgradnji kanalizacije. Verjetno si marsikdo v vasi želi, da bi bil gasilski dom z orodjarno in vozili na eni lokaciji, vendar nam pot zapira cesta. Kljub vsemu je nekaj možnosti, naši načrti so ambiciozni, vendar zaenkrat še nobena varianta ni bila prava.
Glede opreme lahko povem, da imamo dve gasilski vozili, in sicer kombinirano vozilo, ki je bilo že ob nabavi rabljeno, danes pa je staro 25 let, ter orodno vozilo, ki je bilo kupljeno novo, a mu teče že deveto leto. Ker je očitno, da je vsaj kombinirano vozilo potrebno zamenjave, se že kakšna tri leta intenzivno trudimo, da bi ga lahko kupili. Kot vselej so problem sredstva, ki jih gasilskim društvom za nabavo tehnike in opreme določa občina. Vsota za nabavo novega vozila je tolikšna, da je sami ne zmoremo, zato potrebujemo sponzorje. Čez dve
leti naj bi bila 90-letnica društva in upamo, da nam bo do takrat kombinirano vozilo uspelo zamenjati.
Kot že rečeno, je problem financiranje, saj je v žalski občini kar 39 gasilskih društev in samo v petrovski KS so štiri. Vsekakor si levški gasilci nekaj obetamo od samostojne krajevne skupnosti, saj bi se tako finančna sredstva razporedila bolj v našo korist. Finančna sredstva dobivamo preko sklada za požarno varnost bčine Žalec, torej preko Gasilske zveze v Žalcu, pri čemer je del sredstev namenjen za vzdrževanje društev in že vnaprej določen, drugi del pa dobimo za nabavo tehnike in opreme in ga določa komisija. Precejšen delež denarja naberemo s prostovoljnimi prispevki krajanov Levca, pri večjih investicijah pa za pomoč zaprosimo tudi podjetja v Levcu, in lahko se pohvalim, da smo povsod lepo sprejeti. Prav s pomočjo podjetij nam je lani uspelo dobiti nov gasilski prapor, ki smo ga razvili ob prevzemu motorne brizgalne. V Levcu si pri financiranju pomagamo tako, da imamo v obeh gasilskih objektih najemnika, ki nam pokrivata del stroškov vzdrževanja.”
VISOKO
USPOSOBLJENI ZA INTERVENCIJE
“K sreči v Levcu kakšnih večjih požarov ne beležimo, zato priskočimo na pomoč drugim gasilskim društvom, celo gasilcem iz Gailske zveze Celje. Na leto opravimo povprečno okoli šest intervencij, čeprav je alarmov neprimerno več. Razen v primeru, da je požar v KS Petrovče, ko ukrepamo v vsakem primeru, se ob alarmu javimo centrali v Žalcu, kjer nas obvestijo, če je izvoz potreben ali ne. Smo pa za intervencije zelo usposobljeni, saj imamo precej strokovnega kadra, podčastnikov in častnikov. Pri gašenju so prav gotovo pomembne izkušnje, saj je danes vodilni človek osebno odgovoren za svoje dejanje in s tem za kakršno koli nepravilnost. Ravno zato si dandanes marsikdo ne želi več biti funkcionar, saj je treba resnično paziti, da se naredi čim manj škode. • Vsakdo, ki vodi požar, mora premisliti, koga bo imel s sabo - to naj ne bo nekdo, ki je zelo vnet, temveč tisti, ki je preudaren - da bo škoda čim manjša - tako s strani ognja kot gasilcev.
Levški gasilci v akciji
Za vsak izhod kombiniranega vozila so potrebni najmanj trije operativci, ki jih lahko v Levcu ob vsakem času zelo hitro dobimo. Imamo okoli 50 članov, želimo pa si seveda čim več operativcev, torej aktivnih članov. Pohvalim se lahko, da imamo trenutno v društvu tekmovalno desetino, ki hodi po hitrostnih tekmovanjih in se od sile veseli vsakega doseženega prvega mesta. So krepki mladi zagnani fantje, na katere smo prav res lahko ponosni.”
ŽELIMO SI VEČ PODMLADKA
“Žal moram povedati, da zanimanje za gasilstvo vsaj pri otrocih upada. Pri tem, da se mladi odločajo sodelovati v dejavnostih gasilskega društva, ima prav gotovo velik vpliv gasilska tradicija v njihovih družinah. V našem gasilskem društvo si želimo, da bi se ta tradicija nadaljevala, saj bi se otroci morali zavedati zapuščine predhodnikov, jo ceniti in vzdrževati. Mislim, da take
dročju prisotnost gasilcev zmanjšala, čeprav še posebej v zadnjem času upamo, da bomo lahko ta trend nekoliko spremenili v svojo korist. Letos namreč že tretje leto pripravljamo srečanje nekdanjih Levčanov, ljudi, ki so v Levcu preživeli svojo mladost, potem pa so vas iz različnih vzrokov zapustili. Prav tako smo v goste povabili dramsko skupino od drugod in dvorana je bila kar premajhna za vse Levčane, ki so si hoteli lahkotno predstavo ogledati. Ker je opazno, da si ljudje še vedno želijo tovrstnega razvedrila, bomo prizadevanja v to smer še nadaljevali.
Si pa za naprej želimo razumevanja med člani, saj so ljudje zaradi trdega boja za obstanek zadnje čase zelo napeti, zato si moramo s skupnimi močmi prizadevati, da ne bi prihajalo do konfliktov. Prav tako upam, da bodo naši zanamci nadaljevali, kar smo jim ustvarili z veliko truda in z dolgimi urami prostovoljnega dela.”
DOMINIKA SAMBOL1Č
j Podjetje Salobir j iz Levca, ki bo letos praznovalo že 10-let-nico svojega obstoja, se ukvarja s proizvodnjo in prodajo očal.
Pivi začetki podjetja segajo v leto 1987, ko je bila v Grižah	us-
tanovljena obrtna delavnica, v kateri so pričeli z izdelovanjem sončnih očal in plastičnih okvirjev za očala.
Sprva so bili v obrtni delavnici zaposleni trije delavci, svoje izdelke pa je podjetje prodajalo predvsem na trgu bivše Jugoslavije. V letu 1989 je poleg proizvodnje okvirjev za očala pričela delovati tudi optika v Žalcu,
kjer sta bila zaposlena dva optika. Največji razcvet je proizvodnja okvirjev in sončnih očal doživela med leti 1988 in 1990. Leta 1991 se je pričela izgradnja poslovno-prodajnega prostora v Levcu, in ko je bil marca 1992 ta poslovni objekt dokončan, se je proizvodnja preselila iz Griž | v Levec. Prav tako se je v Levec preselila optika iz Žalca.
I Še istega leta obrtna delavnica Salobir preide v družbo z omejeno odgovornostjo in leta 1994 odpre svojo novo poslovno enoto, optiko v Kopru, ki ji leto kasneje sledita še optiki v Ljubljani in Celju. Hkrati 12 odprtjem novih poslovnih prostorov pa v podjetju Salobir še vedno skrbijo tudi za posodobitev proizvodnje, saj so v letu 1995 kupili več novih strojev za izdelavo rezkanih plastičnih okvirjev za očala, lansko leto pa so kupili tudi računalniško voden stroj za izdelavo plastičnih okvirjev. Z nakupi novih strojev in z odprtjem novih poslovnih enot so zaposlili tudi nove delavcev in podjetje Salobir ima sedaj dvajset zaposlenih.
Poslovne partnerje imajo pretežno v Italiji in so eni redkih proizvajalcev, ki svoje izdelke tja tudi izvažajo. Pohvalijo se lahko tudi z ekskluzivnim
zastopstvom priznane znamke Roc-cobarocco. Glede na njihovo lastno proizvodnjo, grosistično in maloprodajno mrežo, je v Optiki Salobir velika izbira, svojo prodajno dejavnost pa nameravajo z odprtjem novih poslovnih enot še širiti.
V njihovi optiki v Celju ob ponedeljkih in četrtkih opravljajo tudi okulistične preglede, za katere sc lahko naročite na telefonski številki 484-690, njihove prostore v Levcu pa lahko obiščete vsak delavnik od 8. do 19. ure.
OPTIKE
roccobarocco
VELIKA IN PESTRA PONUDBA SLOVENIJALESA
Poslovno enoto podjetja Slovenijales v Medlogu nam je predstavil njen vodja, dipl. ing. Danijel Ulaga, ki je pri tem spregovoril o štirih programih, v okviru katerih so oblikovali svojo ponudbo.
V programu lesnih repromaterialov Slovenijales ponuja iverne, vezane in mediapan plošče, pa iverale, lesonit, lesomal in ultrapase. Nadalje imajo v programu masive rezan les, furnir, lepljene plošče ter stavbno pohištvo, kot so okna, vhodna in notranja vrata, parket, obloge in balkonske ograje oziroma ograjne deske. V okviru gradbenega programa bi Danijel Ulaga želel poudariti tegolo Iko, OBS plošče za pod tegolo, salonit in ostale strešne kritine, novoterm, izolacijski material, keramične ploščice, sanitarno keramiko in ostale elemente za gradnjo in prenovo. Še posebej pa želijo v poslovni enoti Slovenijalesa poudariti svoj hohby program, saj kupcem v svoji hobby delavnici razrežejo plošče po njihovih željah in potrebah, tako pa lahko za malo denarja pride do kvalitetnega pohištva vsakdo, ki je rad sam svoj mojster. V hobby trgovini lahko kupci izbirajo še med okovji za pohištva, na voljo pa jim je tudi velika ponudba zaključnih letev.
Slovenijales v Medlogu pretežno ponuja blago slovenskih proizvajalcev, vendar pa je mogoče izbirati tudi med uvoženim materialom, saj je na voljo tegola Iko iz Kanade, salonit iz Slovaške, mediapan plošče iz Madžarske, pipe iz Italije, obloge in ladijski pod iz Avstrije, nasploh pa ima podjetje poslovne partnerje po celi Evropi. Trenutno imajo akcijo, v kateri so cene določenega blaga znižane. Tako je mogoče radiatorje jugoterm, kanadsko tegolo in salonit plošče nabaviti z 10-odstotnim popustom, pri nakupu plošč OBS, pip in novoterma je popust 8-odstoten, za posamezne artikle pa imajo tudi do 20-odstotna znižanja. Za nakup nad 30 tisoč tolarjev velja 3-odstotni popust, nakup nad 100 tisoč tolarjev kupcu prihrani 5 odstotkov cene, pri nakupu nad 120 tisoč tolarjev pa v Slovenijalesu nudijo še brezplačen prevoz blaga do 50 kilometrov.
Ing. Ulaga pove, da se v zadnjem času usmerjajo v širitev programa pohištva. Trenutno imajo v ponudbi predvsem kosovno pohištvo, stremijo pa k razvoju inženiring poslov, torej k opremljanju s pisarniškim pohištvom. V poslovni enoti Slovenijalesa v Medlogu je velik poudarek tudi na izobraževanju kadra, saj imajo dvakrat Jctno seminarje za prodajalce. Vpeljati želijo nove metode prodaje in uveljaviti nov pristop s poudarkom na željah kupca, prodajalci pa naj bi se tudi kar najbolje seznanili z blagom. Trenutno so v fazi predstavitve svoje hobby trgovine, v kateri širijo ponudbo, konkretne načrte pa imajo (udi že za pomlad. Do takrat nameravajo na novo postaviti razstavni prostor za program masive, prizadevajo pa si še urediti prodajni pult v zgornji etaži in razstavne prostore za keramiko ter za sanitarno keramiko.
D. S.
SLOMIJMS
Niko Kač, generalni direktor Banke Celje in predsednik Aerokluba Celje
Niko Kač ni znan le kot generalni direktor Banke Celje, pač pa je že drugi mandat tudi predsednik Aerokluba Celje.
Predsednik Aerokluba Celje Niko Kač
Foto:
“Rodil sem se leta 1944 na Polzeli v petčlanski družini. Oče je 40 let delal kot tajnik Občine Polzela. Hkrati bil organist, vodil je pevske zbore, zato je bil poznana osebnost v kraju. Zaradi tega sem imel srečo, da sem bil deležen marsikaterih možnosti, da sem kraj zelo dobro spoznal. Pri nas je bilo namreč srečališče vseh tistih ljudi, ki so iskali pravico. Moj oče je pisal prošnje, kadar so se ljudem godile krivice zaradi davkov, pokojnin in podobnega. Imel je izreden spomin, saj je za polovico takratne občine Polzela vedel za rojstne in hišne številke na pamet.
Poleg šole sem se precej angažiral tudi v športu. Od leta 1951 do 1958 sem obiskoval osnovno šolo na Polzeli, nato pa Gimnazijo v Celju. Takrat sem bil aktiven igralec nogometa v ekipi Polzele, ki je bila v takratni žalski občini najboljši nogometni klub.
Pot me je nato zanesla na gradbeno fakulteto v. Ljubljani, na katero sem se vpisal leta 1963 in jo končal leta 1969. Zaposlil sem se kot asistent na Inštitutu za matematiko, fiziko in geomehaniko v Ljubljani.
Nato sem šel v vojsko, v šolo rezervnih oficirjev v Karlovcu. Po končanem služenju vojaškega roka se nisem odločil za predavateljsko kariero, ampak sem v Ljubljani začel delati kot projektant mostov.
Po dveh letih in pol me je čisto materialna sfera nekako povezala s spremembo kraja in zaposlitve. Na poti je bila družina, stanovanjske razmere v Ljubljani so bile problematične, so pa tedaj še bili časi, ko so mladim strokovnjakom dajali stanovanja. Tako je takrat celjska podružnica Ljubljanske banke iskala tehničnega strokovnjaka za recenzijo investicijskih programov. Ponudila mi je stanovanje in tako sva se s soprogo leta 1973 znašla v Celju. Oba sva se zaploslila v banki.
Ugotovil sem, da potrebujem tudi finančno znanje, zato sem se ob delu vpisal na Ekonomsko fakulteto v Mariboru, kjer sem od leta 1976 do 1980 doštudiral. Nato sem šel po vseh stopnjah v banki, od šefa investicijske direkcije do šefa sektorja naložb in podpredsednika poslovodnega odbora. Od leta 1987 vodim to banko, v kateri delam 23 let.
Danes z družino živim na Polzeli.
Vedno sem bil pristaš športa. Zelo veliko sem bil angažiran zaradi svoje funkcije, ampak moram reči, da sem se opredelil samo za eno funkcijo, in to za predsednika Aerokluba Celje. To funkcijo opravljam že drugo mandatno obdobje. Kar me je posebej pritegnilo, je neverjeten ustvarjalen duh, ki vlada v tem klubu ter pripravljenost za delo. Ta klub uspe gospodariti z majhnimi sredstvi, gospodari pa pravzaprav s kar veliko lastnino. Imamo namreč precej jadralnih in motornih letal, posebej je pomembna tudi varnost letenja. Na srečo imamo prave ljudi na pravem mestu, saj vsi člani kluba izredno vestno opravljajo svoje delo.”
“Kaj je glavni cilj Aerokluba Levec?”
“Glavni cilj kluba je vsekakor vzgajanje mladih, ki jih veseli ta šport, v jadralne ali motorne pilote. To je ena od dejavnosti, ki zahteva popolnoma resen pristop k delu; napake v zraku so namreč nepopravljive. K sreči nam kljub temu, da imamo zelo veliko članov - preko 250 jih je, vsako leto uspe izšolati eno generacijo; od 20 do 30 otrok se izšola v jadralne pilote, nekaj manj v motorne pilote, ker je to nekoliko dražje. Se posebej je pomembno, da vsak od teh, poleg tega, da se mora veliko naučiti, veliko svojega časa, ko ni v zraku, preživi na letališču, kjer dela.”
“Kako klub pridobiva sredstva za svoje delovanje?”
“Nekoč je bil ta klub znan po tem, da je imel svojo proizvodno dejavnost in si je s tem pomagal. Zdaj tega žal ni več; zdaj smo bolj organizatorji raznih prireditev. Ugotovili smo, da je to idealno mesto za kakšne množične prireditve; tako organiziramo mitinge ter nudimo storitve za piknike. Znan je na primer piknik
slovenskih podjetnikov oziroma obrtnikov celjskega sejma. Tega piknika se v jesenskem času udeleži tudi do 2000 podjetnikov in obrtnikov. Naš klub organizira kompletno gostinsko ponudbo in vse ostalo, kar je potrebno za prijeten piknik. To seveda ni edini piknik, ki ga pripravimo, imamo pa še teniška igrišča. Kolikor moremo, skušamo vnovčiti tako, da se klub lahko preživi. Osnovna finančna podpora, ki je bila nekoč kot dotacija s strani SIS-a za telesno kulturo, je danes namreč več ali manj simbolika, zato je potrebno biti zelo iznajdljiv za to, da klub lahko ustvarja in dela.
Banka Celje je generalni pokrovitelj Aerokluba Celje in mu vsako leto nameni določena sredstva, vendar je večji del denarja, ki je namenjen poslovanju in delovanju kluba, zbran tudi z raznoraznimi aktivnostmi. Prirejamo torej razne prireditve, nudimo gostinske usluge, ponujamo pa tudi panortamske lete ob sobotah in nedeljah, kar je vse plačljivo. Panoramski leti so zanimivi tako za posameznike kot za podjetja v tej regiji, ki želijo ob lepem vremenu iz zraka pokazati to pokrajino svojim poslovnim partnerjem. Lani smo se vključili tudi v obrambo proti toči. Naš aeroklub je dobil licenco za to, da v kritičnih razmerah, ko je poklican, trosi posebne rakete in tako preprečuje točo. Tudi to je plačljivo.”
“Je pa Aeroklub Celje znan tudi po svojih dobrih letalcih.”
“Posebej pomembno je, da imamo med našimi letalci kar nekaj zanimivih tekmovalcev. Med njimi je tudi Leon Bauer, ki je že vrsto let državni prvak v natančnem letenju, udeležuje pa se tudi svetovnih prvenstev. Pred nekaj leti je v dosegel že celo peto mesto v- Čilu. Imamo tudi zelo dobre jadralne pilote, ob njih pa se razvija tudi mlajša
generacija. Tudi v tekmovalnem smislu je Aeroklub Celje na zavidljivi ravni. Mislim, da smo za Lescami drugi Aeroklub v Sloveniji.”
“Kakšne pogoje pa morajo izpolnjevati novi člani kluba?” “Novi člani morajo imeti končano osnovno šolo. Predvsem pri mladih, ki jih letenje zanima, se zelo hitro ugotovi, koliko so vztrajni. Nihče namreč ne more takoj sesti v letalo in začeti leteti. Najprej je treba osvojiti teoretično znanje, potem je treba opraviti zelo veliko vaj na tleh, spoznati letala	do
podrobnosti, nato sledi letenje z učiteljem in šele	nato
samostojno letenje. Ravno s tem se ugotovi, koliko so vztrajni. Tisti, ki so postali piloti, so tudi v poklicnem življenju	zelo
uspešni ljudje, saj je vztrajnost zelo dobra lastnost.”
“Nekateri se pritožujejo, da letala ustvarjajo preveč hrupa.” “Letališče je na robu naselja in nikoli ne letimo direktno nad krajem, tako da sem bil seznanjem, da je bilo več Problemov na Lavi kot pa v samem Levcu.
Veliko je že bilo želja, da bi bilo to letališče tudi heliodrom za helikopterje. Na to nismo Pristali, ker helikopterji ustvarjajo neprimerno večji
hrup. Letala pa večinoma niso tako hrupna. Drugo leto bomo slavili 70. obletnico delovanja, kar je že lepa tradicija. Letališče je tu torej že vrsto let, zato morajo tisti, ki se priselijo v Levec računati, da bo manjša strpnost potrebna, tako kot na primer, če bi živeli blizu železnice.”
“Ali se v klubu pojavljajo kakšni problemi?”
“Aeroklub je na nekakšnem razpotju, saj se naj bi začel uveljavljati nov zakon o društvih. Kar smo prej poznali, ko je bilo to družbeno organizirano in financirano, vse bolj prehaja na samofinanciran-
je. To so tranzicijski časi ne le za gospodarstvo, ampak tudi za športna društva. Biti je treba zelo iznajdljiv pri zbiranju sredstev za obstoj in delovanje kluba.”
“Kako pa je poskrbljeno za varnost?”
“Pravila so izredno stroga. Vsa letala imajo dobro predpisane
preglede, na določeno število ur pa mora biti opravljen tudi generalni pregled. Sele takrat je možno pridobiti licenco. To nato pregledajo za to pooblaščeni inštruktorji. Pred poletom mora pilot vedno pregledati letalo. Vedno se napiše zapisnik, kdo je zadnji zapustil
letalo in v kakšnem stanju. Na letališču sta tudi upravnik in dežurni, ki ne dovolita, da se ti predpisi ne bi upoštevali. Mladi so včasih tudi objestni, zato je treba biti zelo vztrajen. Vsak, ki v klubu naredi prekršek hujše narave, je takoj izključen ali pa vzgojno eno leto ne sme leteti. Vsaka napaka, ki ni objektivne narave, se kaznuje.”
“Kako pa se pripravljate na obeležitev 70. oblenice svojega delovanja?”
“Posebej se pripravljamo na to obletnico, ki bo leta 1998. Pogovarjamo se, kako bi razširili in posodobili stavbo kluba. Marsikaj je povezano s tem, koliko bodo sponzotji kluba pripravljeni k temu prispevati. V vsakem primeru pa mislimo obletnico obeležiti z mitingom. To bo miting, ki bo gotovo navdušil, saj nameravamo med drugim povabiti tudi tuje akrobatske skupine.
Obletnica je za zdaj še nekoliko odmaknjena, že zdaj pa vabim vse vaše bralce, naj pridejo kdaj pogledati naša letala in vrvež v našem klubu. Vabljeni so, da se kdaj popeljejo z letalom, saj to ni tako drago. Panoramski polet je lahko na primer lepa nagrada za otroke.”
NATAŠA VERK
- LGM
FMOBMM CENTER LEmC
AKCIJSKA PRODAJA STAVBNEGA POHIŠTVA OD 20. JANUARJA DO 28. FEBRUARJA 1997
n©®/®°M IP(S)IFWir 1TAIS®J]®RUM IPMIOM)
IP@ffWir Mi @ID)lL@%MF!i@ TFTUt\0]L@ ffi)® S ®]®]E®IM)WS
NUDIMO: VHODNA VRATA, GARAŽNA VRATA, NOTRANJA VRATA,
OKNA IN BALKONSKA VRATA IN VEČ VRST ZIDNIH OBLOG
Vrtno krilo mahagoni že za 7389,00 SIT Smrekov podboj že za 8312,00 SIT
DOBAVA TAKOJ ALI V ZELO KRATKEM ČASU! VELIKA IZBIRA!
H))(ifl®™n ©§]© ©dl ^ ° H S) uaircgo
TEL.: 063 / 471-330, 471-201
OD CESTNIH OGRAI SO ODVISNA TUDI ŽNUENIA LINDI
LIKO - industrija kovinske opreme, d.d., Liboje, je podjetje, katerega izdelki nas spremljajo na skoraj vsakem koraku, ki ga naredimo ob urejenih cestah. Liko namreč izdeluje, montira in vzdržuje cestne ograje. Registrirano je bilo L aprila 1984, torej pred trinajstimi leti, ki so prinesla marsikatero spremembo v gospodarstvu ter tudi v modernizaciji tehnologije. Vse spremembe so v podjetju Liku uspešno prebrodili.
Podjetje Liko je specializirano za izdelavo cestnih varnostnih ograj vseh vrst, ki stojijo ob cestah in mostovih ter nad trasami. Ograje se med seboj razlikujejo, saj so prirejene
potrebam. Ograje ob avtocestah so drugačne kot ob lokalnih ali magistralnih cestah, spet drugačne so pridržne ograje za pešce na mostovih in še bi lahko naštevali. Liko izdeluje
tudi zaščitne mreže, ki so potrebne	zlasti	v primeru
nadvoza ene ceste nad drugo ali ceste nad železnico. Ob pluženju	snega	je namreč
nevarnost, da bo spluženi sneg padel na spodnjo cesto ali železnico.	To	preprečujejo
varnostne mreže.
Direktor podjetja Liko je Roman Jordan, ki do podrobnosti pozna proizvodnjo in montažo cestnih ograj, ve pa tudi za težave, ki pri tem nastajajo. Zlasti težko je pri montaži. “Običajno so montaže ograj zelo zahtevne, saj pogosto primanjkuje časa,” je povedal Roman Jordan. “Cesta mora biti končana do danega roka, če pa prejšnji izvajalci del zamujajo, imamo mi, ki pridemo na koncu, na voljo vedno premalo časa, da bi to montažo normalno opravili. Naše delo se namreč izvaja, ko je vse drugo že gotovo, saj ko so ograje postavljene, je strojem praktično onemogočen dostop do tega dela ceste. Ograje so težke, saj tekoči meter tehta nekje od 17 do 20 kilogramov, odvisno od vrste ali tipa ograje. Pri montaži je problem tudi v tem, da ne
vemo, kaj se skriva pod površino. Odvisni smo tudi od vremenske situacije.”
“Problemi se pojavijo tudi pri sanaciji in vzdrževanju ograj. Na gradbiščih prometa praviloma nikoli ne ustavljamo, gradbišče le zavarujemo s predpisano prometno signalizacijo. Mnogi se omejitve hitrosti ne držijo, kar lahko za delavce postane zelo nevarno,” je dejal Roman Jordan.
V podjetju Liko, ki postavlja in vzdržuje cestne ograje po vsej Sloveniji, je redno zaposlenih 20 delavcev, po potrebi pa število zaposlenih povečajo z začasno zaposlenimi. V lanskem letu so posodobili svojo proizvodnjo. Ograje izdelujejo približno takšne, kot so izdelane v Avstriji, saj slovenskih standardov ni. Zavedajo se, da morajo biti izdelki kvalitetni, ker je od tega lahko odvisno tudi človeško življenje. “Če se obvaruje eno samo človeško življenje, se je denar, ki je bil vložen v ograjo, koristno obrestoval,” je dejal direktor Roman Jordan.
N.V.

PROIZVODNJA IN IZDELAVA JEANS KONFEKCIJE NA DEBELO IN DROBNO,
MARIJA GRADEC 1, 3270 LAŠKO, TEL.: 063 731 515
SUPER €ENE!
OTROŠKA TRENIRKA
OTROŠKE MIKICE
MIKICE ZA ODRASLE
OTROŠKE JEANS HLAČE (10 BARV)
JEANS HLAČE ZA ODRASLE
CASUCCI JEANS HLAČE (6 MODELOV)
OBIŠČITE NAS V NAŠIH TRGOVINAH V:
MELANIE - PC LENA LEVEC
JACK DANIEL S - PC VRTNICA CELJE
MODY, OROŽNOV TRG 5, LAŠKO
od	1.500	do	2.700	SIT
od	1.290	do	1.690	SIT
od	1.790	do	1.990	SIT
od	2.490	do	2.750	SIT
od	3.400	do	3.900	SIT
od	5.350	do	5.890	SIT
v um
v
ŽANA
LET
rahljajo način klasične veleprodaje z lastno potniško službo in transportom blaga do kupca v štiriindvajsetih urah od naročila, ter način cash and carry, s katerim so se pričeli ukvarjati kot eni prvih v Sloveniji že pred sedmimi leti. Zanimivost za vse maloprodajne kupce pa je prodaja s popustom tudi do 20 odstotkov pri nakupu večjih količin.
Pomočnik direktorja g. Franc Rezar nam je predstavil:
Prodajni center LENA je enota trgovskega podjetja ŽANA Žalec. LENA je dobro znana široki celjski regiji in tudi drugod po Sloveniji kot korekten poslovni partner. V LENI opravljajo dejavnosti diskontne in samopostrežne maloprodaje ter veleprodaje pretežno živilskega blaga in vseh ostalih življenjskih potrebščin. Preko veleprodaje LENA oskrbuje več sto maloprodajnih trgovin, gostincev in drugih večjih potrošnikov. Pri poslovanju upo-
Vabljiva ponudba novega oddelka sadja in zelenjave.
KOTO
Pritličje je pretežno namenjeno za prodajo živilskega blaga. Kot novost predstavljamo nov oddelek sadja in zelenjave, katerega dobavitelj je GEA PRODUKT iz Ljubljane. Vso sadje dnevno dovažajo z italijanskih veletržnic in iz svojih lastnih zorilnic v Luki Koper. V Jatinem kotičku pa je široka ponudba piščančjega in puranjega mesa in delikatese po diskontnih cenah.
V prvi etaži je specializirana butična ponudba, ki obsega celoten spekter športne, otroške in konfekcije za odrasle ter opremo za dojenčke. Veleprodajni kupci se lahko oskrbijo s papirno galanterijo v DZS. Sicer pa je v prvi etaži urejena prijetna sprehajalna ulica z delčkom mini živalskega vrta in igrali za otroke, ki se nadaljuje v ZOO CENTER s široko ponudbo pripomočkov in hrane za male živali. V LENI pripravljajo novo veliko prodajalno obutve KOTO SHOE s ponudbo uvožene obutve za vse priložnosti. Z otvoritvijo vas bodo
Restavracija
Prodajni center Levec tel.: 063/471-210 int: 16
WM$S
Vsak dan od ponedeljka do petka med 8.00 in 18.00 uro na dnevno malico
CENA MAUCE ŽE OD 400,00 SIT
Za abonente (nad 20 malic) nudimo še dodaten popust! Poleg malice nudimo še PIZZE in ostale jedi po naročilu.
DOBER TEK!
LENA
Več kot 2000 različnih izdelkov za male živali
presenetili v prihodnjih dneh. Prodajni center LENA je navečji na širšem celjskem področju z urejenim brezplačnim parkiriščem. Največji problem je nese-maforizirano križišče. Kljub večletnim naporom Prodajnega centra za ureditev semaforjev ter celo lastnim sofinanciranjem razširitve vozišča pred Prodajnim
centrom, niso bili uspešni, saj ima odločilno vlogo pri tem občina. V Prodajnem centru Levec optimistično upajo, da bo semaforizacija urejena še letos. Široka ponudba blaga, prijaznost osebja, konkurenčne cene, prijetno vzdušje ter številne degustacije in ostale prireditve vas bodo gotovo pritegnile k obisku.
GIMNr
pohištvena industrija d.d. polzela
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020
IZJEMNO UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA V MESECU FEBRUARJU!
^ dodatna znižanja
► bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo, vzmetnice vseh dimenzij in še in še.
► ugodna ponudba kuhinj v izvedbi HRAST
DELOVNI ČAS PRODAJALNE: pon-pet: 8.00 -18.00, sob: 8.00 -12.00
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! \Tel. 063/720-Q20\	VABLJENI!
ACTROS -TOVORNJAK LETA
Mercedes Benzje v letu 1996 prodal 348.200 gospodarskih vozil (dostavnih vozil, tovornjakov, avtobusov...), kar je za 9% več kot leto poprej. Še vedno vodijo v prodaji tovornjakov nad 6t in avtobusov nad 8t skupne teže. Za leto 1997 načrtujejo prodajo čez 350.000 teh vozil. Da se njihova strategija obrestuje, dokazuje tudi naziv »Trnek ofthe Year« -tovornjak leta, ki so ga prejeli za tovornjak Actros. Podelitev je bila 17. januarja letos v Bruslju. Nagrado letno podeljuje žirija, sestavljena iz 14 novinarjev.
Actros označujejo kot najboljšo mešanico tehnologije, ekonomičnosti, aktivne in pasivne varnosti danes. Tovornjak odlikujejo zmogljivi V motorji, nova menjalnika (avtomatski in ročni), izboljšan zavorni sistem, računalniška podpora v tovornjaku...
Večina teh sistemov sodi v skupino Telligent, kar pomeni inteligentne in povezane elektronske sisteme. V vozilih so nameščeni računalniki za pregled in kontrolo mnogih individualnih funkcij, kakor tudi za komunikacijo in izmenjavo podatkov med posameznimi vozili.
MAJHEN, MANJŠI, SEATAROSA
Na avtomobilskem salonu v Ženevi je Seat predstavil model Arosa, predstavnika razreda majhnih avtomobilov. Arosaje trivratni avtomobilček s pogonom na prednja kolesa, ki pa dosega standarde svojih večjih »bratov«. Kar pa se prostora, cene in praktičnosti tiče, nudi Arosa prednosti majhnega avtomobila.
Kljub skromnim 3,5 m dolžine Arosa ponuja dovolj prostornosti. Notranjost lahko poljubno prilagajamo
individualnim potrebam. Inženirji so se posvetili tudi aktivni in pasivni varnosti. Oprema Arose vključuje obe zračni blazini spredaj, ABS in sistem bočnih ojačitev.
Arosa je avto za ljudi, ki cenijo kvaliteto in okus, šarm in športni duh. Narejen je za tiste, ki jim užitek pri vožnji, moderni izgled, ekonomičnost, prijaznost do okolja in izvirnost pomenijo več kot klasični statusni simboli
Razvili so štiri tipe kabin, oglatih oblik, vendar mehkih linij. Kabine se lahko hidravlično dvignejo v primeru okvar, notranji prostor je nadpovprečnih dimenzij z veliko možnostjo gibanja.
Telligent zavorni sistem povečuje varnost vozila na cesti, ter ostalih uporabnikov cest. V ugodnih pogojih se Actros ustavi tudi do 20 m prej kot tovornjaki z običajnimi zavorami. Poleg tega je zaviranje
mehko kot pri osebnem avtomobilu, z vedno enakih pojemkom, ne glede na to, koliko je tovornjak naložen. Actros ima na voljo dva tipa motorjev v sedmih različicah: 6-valjni 12-litrski V motor (s 313, 354, 394 ali 428 KM) in 8-valjni 16-litrski V motor (s 476, 530 ali 571 KM).
Da ti zmogljivi motorji niso od muh, dokazuje že njihova suha teža: 885 kg za V6 oziroma 1125 kg za V8 motor.
FORMULA 1
McLaren Mercedes. 14. januarja so v Stuttgartu javno predstavili McLa-ren-Mercedesov dirkalnik Formule 1 za letošnjo sezono. Dirkalnik MP4/12 je bil deležen kar precejšnjih novosti: trčenju prilagojeni zadnji konec, manjši zračni stabilizatorji in druge spremembe, ki prispevajo k varnosti vozila. Med zadnjo sezono in pozimi so veliko razvijali mercedesov 10-valjni V motor. Izboljšali so tudi aerodinamiko in hladilni sistem.
Na predstavitvi v Londonu, 14. februarja, bodo predstavili še zunanji design. predvsem barvo, dirkalnika. Voznika v sezoni 1997 pri McLaren Mercedesu ostaneta ista kot prejšnje leto - David Coulthart in Mika Hakkinen.
Ferrari. 16. januarja pa so pri Ferrariju pričeli s sedemdnevnim testiranjem dirkalnika F310B na dirkališču Jerez v Španiji. Prvi voznik Michael Schumacher je za začetek poskušal »nabrati« čim več kilometrov z izboljšanim dirkalnikom. Pri testiranju je sodeloval tudi Eddie Irvine. Predzadnji dan testiranjaje Schumacher prevozil okoli 300 km. nato pa so ga ustavile težave z motorjem. Skupno je dirkalnik F3 I0B v sedmih dneh prevozil več kot 1500 km, to je dvakrat toliko kot F310 leta 1996 pred prvim nastopom na dirki za VN Avstralije.
Naslednja serija testiranj naj bi bila spet na istem dirkališču ali v Estorilu. Ob tej priložnosti naj bi tudi Eddie Irvine dobil svoj dirkalnik za testiranje. Pri Ferrariju so objavili tudi, da bo njihov testni voznik za leto 1997 Gianni Morbidelli.
Šlandrov trg la Žalec
tel.063 715-640
O
AVTO DELI
odprto PO-PE 7.30-16.00 SO 8.00-12.00
PEČJAK
SrVDim'
vniTjjrrn
zavorne ploščice GOLF II.	2.880 SIT
zavorne ploščice KADETT	3.600 SIT
zun.zglob polosi GOLF	9.000 SIT
Gabriel
spr. blažilec KADETT	6.120 SIT
spr. blažilec GOLF I	5.130 SIT
Valeo
sklopka kpl. R5/R9	12.260	SIT
žaromet KADETT E	5.850	SIT
žaromet ASTRA	12.600	SIT
sklopka AX	12.960	SIT
bati kpl KADETT 1.3s	27.000	SIT
bati kpl.GOLF diz 0,50mm 37.800 SIT
rr\trw
batni obročki GOLF diz. 9.900 SIT glava GOLF diz. -’86	63.000 SIT
KAROSERIJA- V	UNICAR,
neoriginal ' illlliiilK! RHIBO spr.blatnik GOLF II.	3.510	SIT
spr.blatnik KADETT E	3.960 SIT
spr.odbijač GOLF II.	4.860	SIT
spr.steklo GOLF II.	9.900	SIT
VW-AUDI, RENAULT, FORD, CITROEN, BMW, ALFA
SAVINJSKA KOŠARKAŠKA LIGA
RELM rCLZZLA ZZ
Generalni pokrovitelj SKL RELAX - Polzela ’96 je RELAX, TA Žalec, sopokrovitelji pa so: Savinjska trgovska družba Žalec, Trgovina Puckmeister, Klasje Celje, Trgovina Pinocchio, Brglez s.p. Polzela, Garant d.d. Polzela, Popco Velenje, Žana Žalec in Metro Celje.
Rezultati 11. kroga (19.1.1997):
Rossi Laško : ŠD Moz. 53 : 70 (28 : 32), Z. T. Celje : Pizzerija ?02 G. Grad 67 : 63	(33 : 36),
ŠD Vrbovec Nazarje : Norma Soft Velenje 48 : 77 (22 : 36), TD Part. Gomilsko : Plima Prebold 62 : 66 (29 : 41), S & S Medvedi Griže : Garant Polzela 44 : 52 (21 : 17)
Lestvica po 11. krogu:
Norma Soft Velenje 18 ŠD Mozirje 17 Zelena tehnika Celje 16 Pizzerija 902 Gornji Grad 15 Garant Polzela 13
Rossi Laško, ŠD Vrbovec Naz, 12
S & S M. Griže, TD P. Gom. 11
Plima Prebold 10
Pari PLAV OFF-a (2.2.1997):
8.00 ŠD Vrbovec Nazarje : Rossi Laško, 9.10 Garant Polzela : TD Partizan Gomilsko, 10.20 ŠD Mozirje : Zelena tehnika Celje, 11.30 Norma Soft Velenje : Pizzerija 902 Gornji Grad
Končna lista strelcev:
L Vladimir Rizman, N. Soft 313
2.	Marko Trobiš, Z. tehnika 300
3.	Boštjan Kuhar, Gomilsko 218
Končna lestvica strelcev trojk:
1.	Vladimir Rizman, N. Soft 45
2.	Jože Goltnik, Mozirje 44
3.	Marko Trobiš, Z. tehnika 40
Končna lestvica izvajalcev prostih metov:
1.	Marko Trobiš, Z. teh. 83,6 %
2.	Vladimir Rizman, N. S. 82,0 %
3.	David Pauiič, Vrbovec 78,6 %
PRAZNOVANJE
PESTA
Praznovanje1 pusta na našem območju je žc tako rekoč tradicionalno. Najbolj organizirano je to že vrsto let v Mozirju, kjer imajo . tudi svoje pustno društvo. Po vnaprej pripravljanjem programu : tokrat vržejo vlado in vse prevzamejo pustaki.
Začene se: na sam pustni četrtek, ki ga nekateri imenujejo tudi mali pust v svojih tradicionalnih uniformah: bele hlače, črn frak, metuljček in cilinder. In takrat je prva javna skušnja, ko sprejmejo v svoje društvo novince. To opravi domača godba, ki gre skozi trg. V petek vsi počivajo in si nabirajo moči za naslednje dni. Sobota je namenjena mladim po srcu, za katere pripravi Partizan maške-rado, v nedeljo popoldne pa rajajo otroci.
Na pustni ponedeljek je tako imenovano “ofiranje”. Včasih so šli od hiše do hiše, danes je to od ulice do ulice. Takrat preberejo vse novosti iz ulice in vsakega udari tako imenovana šiba božja. Po trgu delijo “Pustnega kurirja”, ki ga vsako leto natisnejo s posebnimi novicami.
Glavni dogodek je na sam pustni torek. Takrat zberejo pusta in gredo na občino, kjer vržejo občinsko vlado. Takrat preberejo dekret pustne vlade in gredo po podjetjih. Takrat se še: v tovarnah ustavijo stroji, da zvedo, kaj je novega. Popoldne je na glavnem trgu tudi glavno rajanje vse tja do polnoči, ko pust umre. Ko zdravnik ugotovi smrt, začno brati testament. Vso sredo leži na parah sredi trga. Tu ga popoldan potem zažgejo, nakar sledi sedmina s pustnimi prestami in gorčico iz kahel.
Pustovanje pa bodo pripravili tudi v Celju, v žalski občini pa bodo imeli na pepelnično sredo pustni pogreb.
-nko
SKK BTC LJUBNO V RAMSAU
S trenerjem in podpredsednikom Smučarskega skakalnega kluba BTC Ljubno Alojzem Murkom ter člani Robijem Kopušarjem,
Tomažem Murkom, Luko Aj-nikom in Primožem Piklom smo se z novim klubskim kombijem, ki sta ga kupila glavni
sponzor BTC in Občina Ljubno, koncem lanskega leta zapeljala v Ramsau am Dachsten na Avstrijskem Štajerskem.
V poznanem smučarskem kraju, ki z okolico šteje okrog poltretjega tisočaka prebivalcev, in ki že diha v pričakovanju svetovnega pokala v nordijskih disciplinah leta 1999, premorejo povsem novo skakalnico. Za celodnevni trening na odlični skakalni napravi, ki omogoča skoke do sto metrov, je potrebno odšteti 200 ATS po osebi. Alojz Murko, ki je tudi letos popeljal v Ramsau svoje fante že nekajkrat, meni, da to vsekakor ni stran vržen denar. Člani edinega uspešnega smučarskega skakalnega kluba v Zgornjesavinjsi dolini so na začetku zimske sezone zmerno optimistični. Devetnajsletna Tomaž Murko in Robi Kapušar sta namreč pravkar odslužila vojaški rok, Luka Anjik in Primož Piki pa sta, s štirinajstimi leti, še nekoliko premlada za vrhunske rezultate, čeravno vse kaže, da jih bosta desegla že v kratkem. Pred kratkim so se ljubenski skakalci vrnili iz nekajdnevnega treninga v Zakopanih na Češkem in so po zagotovilih Alojza Murka v odlični formi.
F.F.
PRODAJA
Rečica ob Paki 45 tel.: 063/885-218
SERVIS
PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV - SERVISNE STORITVE -KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA - VULKANIZERSTVO - AVTOVLEKA
/v\<?vidl&& že	od	naprej
ESCORT
že	od	naprej
že	od	naprej
Možnost ugodnih kreditov, leasing in staro za novo!
SUŽENJSTVO RUŠENJ V MOZIRJU
Dasiravno smo izkoriščanja deklet iz držav s področja nekdanje Sovjetske zveze navajeni tudi v Sloveniji, je podlost, ki jo je odbojkarski klub iz Mozirja prizadejal sedemindvajsetletni Nadejdi Troubatchevi in dva leta starejši Mariji Kopylovi iz Rusije, nekaj posebnega. Pomeni neplačevanje poštenega dela, neizpolnjevanje pogodb in izsiljevanje v zgornjesavinjski prestolnici nov način pridobivanja in zadrževanja odličnih športnikov v vrstah slovenskih ekip ali gre zgolj za usamljen presedan?
Cveto Napotnik s športnicama
Ko si na tujem in v Mozirju...
Slučaj je hotel, da smo Mašo in Nadjo v Mozirju obiskali le dan pred iztekom njunih delovnih viz. Da se simpatični športnici nista znašli na cesti brez prebitega stotina v žepu, je v največji meri poskrbel njun stanodajalec, oseminštiridesetletni Cveto Napotnik, ki ju je pod streho svoje dvonadstropne hiše v Aškerčevi ulici sprejel v ponedeljek, 20. januarja.
“Pred štirinajstimi dnevi se je pri nas oglasil Srečo Skok, ki predseduje Odbojkarskemu klubu Zgornjesavin-jska dolina v Mozirju, in me prosil, če bi vzeli na stanovanje dve klubski igralki iz Rusije. Dotlej sta dekleti stanovali na Rečici pri učitelju telesne vzgoje na mozirski osnovni šoli, Andreju Štefanoviču. Slednji je bojda Maši in Nadji pokazal vrata, čeprav so imeli skljenjeno pogodbo do 15. maja tega leta. Po tem dokumentu bi Stefanovič očitno moral o odpovedi stanovanja dekleti obvestiti dva meseca prej, da bi se njun stanovanjski problem ustrezno rešil. Po mojem poznejšem izkustvu z Srečkom Skokom, ga povsem razumem. Skok nam je namreč obljubil, da bo dogovorjeno vsoto, 400 mark na mesec za obe stanovalki, izplačal v enkratnem znesku za vse tri mesece, ko naj bi bile pri nas. Po spremebi njegove odločitve, da bo ob vselitvi dal 400 in kmalu nato še preostalih 800 mark, je ostalo pri tem, da je dekleti s prtljago pripeljal, ni podpisal najemne pogodbe in v nekaj dneh povsem “pozabil” plačati. Tako se račun nikakor ne more iziti, saj moramo kot
stanodajalci plačati 25 odstotni davek in še 120 tolarjev dnevne turistične takse. Dekleti imata na voljo apartma v pritličju naše hiše in sta zelo zadovoljni. Le denarja nimata,” je povedal Cveto Napotnik.
Čeravno se je Mašina in Nadjina zgodba začela v bistvu pisati šele z njunim prihodom v Moziije, ne moremo brez tega, da se ne spomnimo, da se je Maša rodila v Sankt Petersburgu, ta krat še Leningradu, kjer je končala trenersko visoko šolo in kot igralka košarke in odbojke nadaljevala svojo športno kariero. Ker v Rusiji ni mogoče zaslužiti niti športnikom, je Maša v Slovenijo prišla že pred slabimi tremi leti in dve prejšnji sezoni igrala za Odbojkarski klub In-fond Branik v Mariboru. Na Mariborčane ima lepe spomine, saj je bila korektno plačana, so se pa pojavili zdravstveni problemi, zato si je želela poiskati klub, kjer bi bilo manj napornih treningov in več denarja. In to naj bi bilo v Mozirju! Približno ista novica o Indiji Koromandiji in o njej pripadajočemu medu in mleku v Mozirju je po bogve kakšnih kanalih priromala tudi na ušesa Nadje, ki si je do lanskega avgusta služila kruh kot igralka pri nekem odbojkarskem klubu na Bavarskem. Sicer se je plavolaska rodila v mestu Iževsk na Uralu in doštudirala za inženirja mehanike. Kot igralka odbojke je morala skrbeti za danes štiriletnega sina, ki je ostal pri njunih starših. In tako
sta se dve Rusinji prvič srečali v Mozirju.
Ko delaš zato, da boš lažje stradal
“Najino delo v mozirskem klubu se je začelo 15. avgusta 1996 in naj bi trajalo do 15. maja letošnjega leta. Mesec zatem je iz Rusije prišla najina managerka z namenom, da podpišemo pogodbo, vendar se je vrnila, ne da bi videla kakršne koli papirje. Papirji so prišli na vrsto šele koncem oktobra. Slo je za dve pogodbi. Prvo, ki sva podpisali, je vsaki posebej določala višino mesečne plače in dodatke in je bila namenjena za občino, druga, ki je dejansko nisva niti podpisali, pa je vsebovala večje številke v ameriških dolarjih, ki naj bi jih prejemali mesečno. Doslej pa se je Srečko samo izgovarjal in sva vsega skupaj na roko dobili samo 58 tisoč tolarjev. Da sva preživeli, sva imeli v diskontu v Mozirju na voljo mesečno 250 mark. S tem denarjem sva si kupovali hrano in toaletne potrebščine. Na srečo imava prijateljice iz Rusije v Šoštanju, kjer sva se lahko kdaj najedli za več dni vnaprej. Ker odbojkarski klub uporablja za treninge osnovnošolsko telovadnico v Mozirju, sva morali brezplačno trenirati tudi tukajšnjo mladino, ki se ukvarja z odbojko. Jutri nama bo potekla delovna viza in nama grozi izgon iz Slovenije, če si nama ne bo uspelo zagotoviti turistične vize. Toda nimava denarja niti za pot do madžarske meje,” pravita Maša in Nadja.
Vse kaže, da se je vodstvo Odbojkarskega kluba Zgornja Savinjska dolina, ki je v prejšnji sezoni iz 1A padel v IB ligo, namenilo zaslužiti na račun zavedenih Rusinj. Pogodba, ki je bila pripravljena in podpisana očitno samo za potrebe dacarjev je vsebovala takšno številko, ki je dovolj majhna, da niso obdavčitve prevelike in ravno dovolj velika, da ne postane sumljiva. Ona druga pa naj bi dekleti prepričal o tem, kako bosta služili v resnici. Seveda je bilo dekletoma strogo zabičano, da o kakršnih kolih številkah molčita, kar je lepo razvidno iz 10. člena pogodbe: “Vsebina te pogodbe je poslovna tajnost. Kršitev določil poslovne tajnosti pomeni hujši disciplinski prekršek in zaradi tega lahko klub prekine veljavno pogodbo z igralko...” V slednjem primeru pa seveda stopi v veljavo 8. člen taistega papirja, ki Maši in Nadji nalaga vračilo vsega denarja, ki jima ga je klub izplačal. Sicer se dekleti nimata česa bati, saj nista dobili v vsem tem času več kot nekaj bednih tisočakov tolarjev. Rusinji sta v času igranja za mozirske odbojkarice porabile vse
prihranke od prej, brezplačno trenirali na osnovni šoli v Mozirju in mogoče jedli travo na poti domov. Ob tem pa naj bi OK Zgornjesavinjska dobil po neuradnih podatkih od Občine Mozirje velike denarce.
Maša in Nadja sta ostali brez vsega Facit?
Kljub temu, da sta dekleti pri Napotnikovih bivali le nekaj dni, so se Cveto, soproga Dragica in otroka Marijana in Robert namenih Maši in Nadji pomagati, kolikor bo mogoče. Dan pred zaključkom redakcije te številke časopisa je Cveto Napotnik povedal, da se dogovarja s pristojnimi na občini, da bi dekletoma izplačali dolg odbojkarskega kluba in njunega dela v osnovni šoli. Bodo Mozirjani poskrbeli, da po preteku delovnega vizuma, ko prevzame tujki ministrstvo za notranje zadeve, Maša in Nadja domov ne bosta ponesli preveč grenkega okusa po vasi, ki bi bila rada mesto?
Tekst in foto: Franc Furland
PLANINCI NA POHOD DRAMLJE - ŽICE
Planinci žalskega območja sc bodo letos spet udeležili tradicionalnega pohoda Dramlje -Žiče, ki bo tokrat že šestnajstič. Omenimo, Sa so med snovatelji tega pohoda tudi Žalčani, ki so veliko pripomogli skupaj s šolskimi otroci iz Žalca in Griž in njihovimi mentorji, da se je pohod sploh uveljavil.
Letos bo pohod : 8. fcbruaiia. na kulturni praznik, zato verjamemo, da se ga bo udeležilo večje število ljubiteljev takih pohodov. Do Dramelj se bomo odpeljali s posebnim avtobusom oziroma s ko mbiji. Cena prevoza je 1.000 SIT in se vplača ob prijavi. Prijave sprejema Ivan Jurhar, Velenjska cesta 12, Žalec.________________
SLADKI GROZDI SO ME ZAMIKALI
Napočil je čas trgatve. Skupaj s starši smo se odpravili k teti v Veliko Pirešico - Gorco.
a, nas je čakala malica, da bi se dela lažje lotili in ne bi snedli prevelike količine grozdja.
Lotili smo se trgatve. Vsak od nas je dobil vedro, kamor smo polagali	grozdje,	in
vinogradniške škarje, da bi nam delo lažje šlo od rok. Pri trgatvi smo pazili, da ne bi padale
KAKO PRIKRITI STARŠEM SLABO OCENO?
-	Z mamico se pogovarjam po telefonu. Ko me vpraša, kako je bilo v šoli, planem v jok in povem za nesrečo - slabo oceno. Ko pride iz službe, se zgovarjam na težino testa.
Tadej
-	Slaba pisna ocena! Doma se zgovarjaj, da pisnega izdelka nisi dobil. Ko oceno popraviš, pokažeš, češ da je učiteljica nalogo našla. Jaz bi napravil tako...
Franci
-	Našel bi razne izgovore, kot na primer, nisem vedel, da pišemo; mnogo nezadostnih ocen je bilo; naloge so bile težke...
Davor
-	Doma ne bi povedala. Na govorilne ure ne bi rekla, da učiteljica vabi, njej pa bi se zgovorila, da starši nimajo časa priti. Torej, izgovor na izgovor, ki bi se verjetno končal: “Učiteljica me ima ’na piki’.” Upam, da mi ne bo nikoli potrebno razmišljati o tem, ampak samo v tej anketi.
Metka
-	Če starši redno obiskujejo govorilne ure, je to kar precej težko. Toda izgovor se najde. Učiteljica testov ni popravila, dokler ti ne popraviš slabe ocene. Morda te ima učitelj “na piki”.
Saša
-	Upala bi, da bi mami pozabila, da smo sploh kdaj pisali in da ne bo šla kmalu na govorilne ure! Sicer bi pa rekla, da je moja slaba ocena tako zelo dobra, ker je bilo veliko nezadostnih ocen.
Veronika
-	Ne bi povedala slabe ocene, ampak boljšo. Nato bi jo popravila v upanju, da starši ne bi izvedeli resnice. Če pa... potem bi bil kriv kdo drug kot učitelj.
Vanja
ČLANI LIT KROŽKA OS ŠEMPETER V SA VINJSKI DOLINI
jagode po tleh, kaj ti ^nobenemu ne leži pobiranje. Se posebej smo pazili, da ne bi zraven trgali gnilega grozdja. Med delom sta dva moška hodila po vinogradih z brento na rami, mi pa smo jima jih polnili s sladkimi grozdi. Da ne pozabim na ljudsko petje, ki se je razlegalo med obiralci grozdja. Delo je hitro minevalo, medtem se nisem dolgočasila. Končno je sledila malica, kajti tokrat mi je že pošteno krulilo po trebuhu. Med obedom je bratranec veselo zaigral na harmoniko in pozneje so se odrasli zavrteli in tudi zapeli.
Res sem se imela super in prisežem, da bom še hodila na take trgatve.
MATEJA KQS, 7.e OS ŽALEC
ŠOLA
Čudežna hiša ; v Rakovijah stoji,
vanjo zahajamo reveži mi.
Učitelji nam znanje delijo tako,
da na koncu že čisto izčrpani smo.
(ulomki, SSKJ, skelet)
Večkrat je kriza (spet enka! Razbita šipa.
Uha, ta njen pogled). Solze teko.
A vseeno -v šoli ic vedno lepo. (Opazil me je.
Papirčki med poukom. Zmazal sem se.)
Želimo,
da hiša še dolgo stoji, da znanost in znanje nam glavo bistri. ;:
PETRA MQGEL, 6.a
OŠ Braslovče
MOJA HIŠNA LJUBLJENCA
Doma imam dva hišna ljubljenca. To sta pes in muca. Želo ju imam rada. Mucku je ime Maksi, psu pa Svcn. Zelo radi se igramo. Psa je potrebno voditi na sprehode, treba ga je tudi hraniti in česati. Mucek pa ima posodo s peskom, kamor hodi kakat in lulat. Zato mu moram pesek vsak dan menjati. Tudi sestrica ju ima že zdaj zelo rada. Tudi ona se rada igra z njima. V njuni družbi je vsak dan bolj vesel. Obe sva zelo veseli, ker imava lepe in zdrave živali.
KAJA STANJAR, 2.a OS Vransko
MOQc / cpTRAJCOTDOlOSTJ
Predgovor
Poklic je področje dela in dejavnosti, ki ga človek opravlja v okviru družbeno-ekonomske ureditve kot svojo trajno nalogo, večinoma je hkrati vir za njegovo preživljanje.
V	besedi POKLIC se skriva toliko drugih besed, mnenj... Besedo sestavlja samo šest črk, pa vendar je od nje in od samega sebe odvisna tvoja prihodnost. Prihodnost, v kateri potrdiš svojo dušo, vero in samozaupanje.
Kirurgi so zdravniki specialisti, ki z operativnimi posegi zdravijo svoje paciente. Nemalokrat so kirurgi pravi umetniki, ko s kirurškim nožem rešujejo človeška življenja.
Velikokrat gledam nadaljevanke, kot sta Urgenca in Chicago Hope in ob vseh teh meni nerazumljivih besedah me kar spreleti srh. Ko sem na dnu z moralo, se velikokrat sprašujem: “Ali mi bo uspelo?” Ali pa: “Ali je vredno?” In odgovor je zmeraj: “Da, vredno je.” Bilo je nekoč
Zgodovina je polna zdravnikov in človekoljubov - hvala Bogu -sicer, kaj bi mi brez Hipokrata, Pareja, Rocha, IVellsa, Rontgena in drugih.
Ljudje so se zdravili od vsega začetka. V kameni dobi so gotovo poznali zdravilne rastline, seveda zelo malo, ampak kakšen kašelj tu pa tam so gotovo zatrli.
V	Egiptu so imeli že celo kirurge, bolj v narekovajih, ampak nekaterim pacientom je z njihovo pomočjo celo uspelo preživeti. Eden izmed najslavnejših zdravnikov, predhodnik sodobne medicine, je živel pred več kot 1500 leti v Stari Grčiji - Hipokrates. Ta slavni zdravnik, mož načel, je usNaril Hipokratovo prisego, s katero se zdravniki obvežejo, da bodo spoštovali njegova načela in bili v ponos medicini.
Velikokrat si preberem njegovo prisego, vendar so na univerzah še zvesti trdiciji, v praksi pa to le redkokdaj velja - denar je močnejši.
V	zgodovini je Cerkev velikokrat zatirala zdravnike z novimi izumi, dognanji, a nekaterim je uspelo priti skozi ta obroč in postali so slavni in nekateri so celo napisali knjige o svojih medicinskih postopkih kot npr. Ambroise Pare.
Pogosto se sprašujem, kaj jih je naredilo takšne: močna osebnost, želja po znanju, odkrivanju samega sebe, denar, moč - kaj?
...in je danes
Za medicino in za nas je leto 1996 kar srečno. Slovenska kirurgija je namreč v vrhu svetovne kirurgije. Toda v vrh prideš težko. Naporno delo, ki pa se obrestuje. Zmeraj, ko se začnem poglabljati v to, pridem do zaključka, da je to v mojih letih preveč zame in si raje zavrtim Celine Dion. Velikokrat obupam že na začetku in odneham, za razliko od moje sestre, ki vztraja. Sploh se ne spominjam, kdaj me je prijelo, da bom kirurginja, vem pa, da že pred leti, tako kot mojo sestro.
Velikokrat sva si z zamišljali, kaj bova postali. Sanjali sva o stevardesah, biljeterkah, manekenkah, slikarkah... Spominjam se, da sem hotela bili arhitektka, ker je v knjigi “Kaj naj postanem” narisana lepa ženska. Včasih sem si še želela biti učiteljica, zdaj pa ne več, ker sem ugotovila, da je to prenaporno za učence in učitelje. Vendar nas poklici spremljajo že od začetka življenja. Kot majhni otroci se igramo zdravnike, v prvih letih šole se igramo učitelje, potem pa počasi odraščamo. Zavemo se resnosti poklica, resnosti odločitve o poklicu. In potem pride osmi razred. Napisati moraš svojo izbiro, svojo skrivnost, ki se je z leti spreminjala, preoblikovala gladila, jo napisati - svojo ljubezen. In to je kot pri poroki, ko rečeš končni 'da’, upaš, da je to pravo, da je večno. Pravzaprav ne vem, zakaj si želim postati kirurginja. Vem pa, da si želim gledati v človekovo notanjost. Tako v dušo kot v telo. Privlači me sestava človeškega telesa. Mi smo tako zapleteni: te kapilare, encimi, črevesje, alveole... Vse to poznajo, vje to obvladajo, vsako celico telesa, ti umetniki človeških življenj.
Ne vem, če bom kirurginja ali kaj drugega, ne vem, ali bom obupala ali rte, ali sploh ne bom tega doživela, vem pa, da bom upala, in da bo prišel čas, ko si ne bom mogla več zavrteti Celine Dion - prišel bo čas odraslosti in samostojnosti.
HANA HABJAN, 8.a OŠ VERE ŠLANDER POLZELA
NEW YORK
New York je bilo presenečenje,4 ki smo ga bili deležni izključno Soros študenti. Bilo je vključeno v našo štipendijo, vse pa so organizirali Vera ter še dva mentorja: Bret in Carol. Ko smo tako na enem naših sestankov izvedeli, da odhajamo za tri dni v New York, smo bili seveda polni entuzijazma. Kar preveč, saj nam je vse, kar so nam govorili o osebni varnosti v “velikem jabolku”, šlo skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven. Pa vendar v velikem mestu, kakršno je New York, nisi nikoli dovolj previden. Tako smo
KOKOSOVE
KEPICE
Sestavine:
-	za maso
120 gramov masla ali margarine
300 gramov sladkorja
2 celi jajci
120 gramov kokosove moke
350 gramov gladke bele moke
1 pecilni prašek
-	za okras
marmelada
Na manjše kose razrezanemu maslu dodamo sladkor, jajca ter pol zavitka pecilnega praška in te sestavine stepamo na najmanjši hitrosti (ali približno 10 minut mešamo s kuhalnico), dokler masa ni gladka.
Nato primešamo še kokosovo moko in belo moko, ki smo ji primešali preostanek pecilnega praška: Masa naj bo gosta (po potrebi dodamo še nekaj moke), preden jo izoblikujemo v kepice.
Te položimo v nenamašcen pekač in na vsaki s prstom napra-vimo vdolbinico, v katero damo malo marmelade. Kepice pečemo 10-15 minut na temperaturi: 180 C, dokler zlato ne zarumenijo.
Dober tek!
dobili liste z urnikom za vse tri dni, na katerih je bil tudi naslov našega hotela. Pravila pa, ki so nam jih neprestano ponavljali, so bila:
-	ne ločuj se od skupine in ne zapuščaj hotela sam
-	če se izgubiš, se nemudoma s taksijem vrni v hotel
-	pazi na stvari, ki jih imaš s sabo na cesti
-	ne dajaj denarja beračem, sicer boš kmalu ostal brez njega
-	ne bulji v ljudi, večina je na to zelo občutljiva
A za nas je bilo prezgodaj obremenjevati se s tem, vsaj dokler nismo prišli v New York.
PRVI DAN
Syracuse smo zapustili na petek, 19. julija, ob osmih zjutraj (skorajda sredi noči). Rana ura odhoda je tudi botrovala temu, da nas je večina velik del poti do New Yorka prespala. Vožnja je trajala približno pet ur, in ko smo prispeli v veliko mesto, smo vsi začudeni opazovali ogromne stavbe in mreže šest- ali večpasovnih avtocest. Najprej smo se namenili v Battery Park na skrajnem jugu Manhattana, od koder smo s trajektom odšli do kipa svobode. Po skorajda neskončnem čakanju v kači ljudi se nas je večina odpravila do razgledne terase, nekaj pa se jih je napotilo proti kroni. Izkazalo se je, da smo se prvi odločili pravilneje, saj smo se do razgledne terase lahko peljali z dvigalom, medtem ko do krone vodijo le okrog dva metra široke, strme in zavite stopnice. To pa v takšni gneči, kot je bila tisti dan, ni bilo preveč zabavno. Skratka, mi prvi smo se, ko smo menili, da nas je močan veter že dovolj razkuštral, odpravili proti trajektu, kjer smo bili dogovorjeni z ostalimi. Vendar ob uri, ko bi bili morali oditi, še vedno nismo bili vsi. Manjkala je Carol in njena skupina, ki je odšla do krone,_ vendar so čez nekaj časa le prišli. Še vedno pa sta manjkala Otakar in Jan iz Češke, o katerih
Piše LIDIJA COKAN
ni bilo ne duha ne sluha. Medtem, ko smo nanju še vedno čakali, je začelo deževati in zatekli smo se v pokrit kompleks restavracij in trgovinic.
KATERI TRAJEKT?
Bližal se je odhod zadnjega trajekta, zato smo si za zaščito pred dežjem nakupili pelerine, potiskane s kipom svobode, ter smeh vzbujajoči odšli na trajekt. Bili smo zaskrbljeni zaradi Čehov, vendar je mavrica, ki se je prikazala, ko je dež ponehal, obetala srečen razplet. Ob pristanku smo najprej zagledali Otakarja in Jana, ki sta nam z olajšanjem mahala. Zamešala sta trajekte, edina posledica tega pa je bila ta, da nam je zaradi tega odpadel ogled otoka Ellis. Tam so sprejemali imigrante, ki so prihajali v ZDA in z njimi tudi precej slabo ravnali. Vendar pa so nas že čakale druge znamenitosti tega veličastnega mesta. Odšli smo v Seaport, turistično urejeno pristanišče, kjer
smo imeli čas za večeijo v eni od mnogih (pa tudi precej dragih) picerij oziroma restavracij ter za nakupe. Sploh je New York zelo drag; tam se ne splača kupovati niti znamk za pisma. Na naši poti naprej smo se sprehodili tudi mimo Wall Streeta in mestne hiše ter se odpravili proti World Trade Centru, ki se s tistim v Ljubljani sploh ne more primerjati. Ameriški WTC namreč sestavljata dve vrtoglavo visoki stavbi, Američani pa ju imenujejo kar Twin Towers (stolpa dvojčka). Še ena značilnost teh stavb je, da imajo grozljivo hitra dvigala, ki v eni sekundi peljejo mimo približno dveh nadstropij. To je pravzaprav nujno, saj bi drugače porabili preveč časa samo za pot. Zgornje nadstropje je v celoti namenjeno turistom, od tam pa se v lepem vremenu da priti tudi na razgledno ploščad. Tja sicer zaradi močnega vetra nismo mogli, pa vendar se je tudi skozi okna ponujal prečudovit pogled na mesto, kjer je vedno božič. Naj povem še, da je bila ob našem prihodu na vrh noč in mesto se je kopalo v milijonih lučk.
Iz bontona
POSODA ZA HRANO IN PIJAČO - 2. DEL
Podstavili plitki krožniki stojijo v sredini med jedilnim priborom, nanje pa postavljamo krožnike za posamezne jedi. Pri prazničnih kosilih in večerjah nanje nikoli ne nalagamo hrane.
Plitki krožniki služijo za predjed, vmesno in glavno jed (za vsak obrok poseben krožnik).
Globoke krožnike postavljamo na podstavni plitki krožnik in vanje nalivamo juho ali nalagamo prikuho. Običajno jih zložimo na kup pri servirni mizi, kjer jih polnimo z zajemalko in prinašamo k mizi.
Krožnike za tople jedi prej ogrejemo.
Mali krožniki služijo za kruh, predjed, solato. Krožnički s kruhom in solato stojijo praviloma na levi strani podstavnega krožnika.
Na malih krožnikih za pecivo postrežemo s pecivom in s podobnimi de-: serti.
Sklede se ponavadi uporabljajo za juho, solato in drugo, kadar te jedi ponudimo naravnost na mizi, tako da si jih jemljejo gostje sami z zajemalko ali posebno žlico in vilicami.
Skodelice so lahko čisto plitke in v njih postrežemo s solato, kakšno pre-djedjo, juho, kompotom, sladoledom, pudingom itd. Kadar se jedo raki, beluši ali olupljeno sadje, postavimo na levo stran glavnega krožnika skodelico s toplo vodo in koščkom limone.
Skodelice za čaj, belo kavo, dvojno črno kavo, mleko, kislo mleko, kakav, juho ipd. obvezno postavimo na ustrezen krožniček. Z limono za čaj postrežemo na posebnem krožničku in ne na tistem s skodelico. Kadar postrežemo z juho v skodelici, jo skupaj s krožničkom postavimo na podstavni krožnik.
Male skodelice s krožnički uporabljamo za črno kavo.
Kozarci so pomemben del pogrinjka, zato ni vseeno, za kaj bomo katerega uporabili. Vsaki pijači ustreza poseben kozarec s posebno obliko;
belo vino pijemo iz srednje velikih kozracev v obliki tulipana in z daljšim pecljem, črna vina postrežemo v ovalnih trebušastih kozarcih s krajšim pecljem, peneča vina ponudimo v kozarcih, ki so pri dnu zoženi. Žganje pijemo iz majhnih kozarcev, viski iz kozarcev za vodo, vinjak postrežemo v podobnih kozarcih kot črno vino, le da imajo krajše peclje. Kozarce postavimo desno zgoraj od podstavnega krožnika in jih razvrstimo glede na vrstni red uporabe od desne proti levi, tako da so bolj na desni tisti kozači, ki jih bomo prej uporabili. Kozarce za pivo postavljamo na podstavke.
Ustekleničena vina nalivamo iz originalnih steklenic, prav tako tudi mineralno vodo. Navadna voda se streže v prozornem steklenem vrču, kakršnega uporabljamo tudi, kadar vino pretakamo v vrč.
(se nadaljuje)
ZHElETm DOTIK
Žamet ima že nekaj stoletno tradicijo in je bil pivotno namenjen priviligirdncem. V šestdesetih letih je mladi SAINT LAURENT skreiral lep hlačni kostim iz črnega gladkega žameta, ki je vžgal že nekoliko pozabljeno iskro. Žamet je ponovno zaživel, večinoma za večerne in slovesne priložnosti.
In zdaj je spet tu.
Gladek žamet v nešteto različicah: elastičen, potiskan, ročno poslikan.
Za žamet so se odločili v vseh rnodnih prestolnicah. Iz njega so
iv /;iio picdl.i^.i	v lonlcj-
Cvetličarne tu in tam že deccm-
sko siljenje uporabne tudi šmarnice iz nttših gozdov. Tam se razra-JB®! podzemnimi pr.itlikami vsaj rako zanesljivo kot pirnica. Ko so enkrat posajene v vrtu, so za najbolj redoljubne vrtnarje lahko nadležne: eden od angleških kole-
jfcSLj/ia Jasminova troba ali trobovec je V/Z* M	raščava lesna popenjalka z vpadlji-
vimi listi in cvetovi. Zato je zelo priljubljena. Po steni se poganjki kar sami vzpenjajo, ker se podobno kot bršljan oprijemajo z oprije-malnimi koreninami. Te pa se zarinejo med zrna plastične imitacije pranega terarca in fasada: zanesljivo dobi “pečat dendrologije”. Oprijemalne korenine predrejo plastično vezivo in se pod površino razraščajo, klasičen cementrm te-raco pa je pred takšno razgradnjo varen. Z bršljanom v podobnih o-koliščinah še niniam slabih izkušenj. .
mmčAmA'
Polzela
tel.: 720 319
fi
^MERKUR
i . .p-	mius-f-mo
mm pomm mm m ornim
AKUSTIKE
(SONY, PHILIPS, SAMSUNG, GOLDSTAR, GRUNDIG)
BELE TEHNIKE IN MGA
(GORENJE, BOSCH, CANDY, BAUKNECHT, SIEMENS)
ŠIROKE POTROŠNJE
(IZDELKI IZ STEKLA, PORCELANA, KERAMIKE, PLASTIKE, POSODA IZ NERJAVEČEGA JEKLA)
VODOVODA IN VODOVODNIH INSTALACIJ
(ARMAL, UNITAS, KOVINA ŠMARTNO, KERAMIKA AMBRA)
CENTRALNO OGREVANJE
(LTŽ PEČI, FERROLI, EKOTHERM, RADIATORJI VOGELNOOT)
ORODJA IN ZELENI PROGRAM
(ISKRA, SKIL DE WALT, BOSCH, BLACK & DECKER, GARDENA, CLABER, AL-KO)
VIJAKOV IN OKOVJA
(FRIULSIDER, OKOVJE KROPA, KLJUKE MARDELLI, PREMAR HOPPE, SARIENI)
ELEKTRO
(TEM ČATEŽ, PROMIS, ISKRA, ELEKTROMATERIALI LENDAVA, TELEFONI PANASONIC, LE-TEHNIKA,
ISKRA, DEKOTEL)
BARV IN LAKOV
(HELIOS, BELINKA, JUB)
■iiiisf puiiu
- za gotovino - na 2, 3 ali 4 čeke
- na Merkurjevo posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev brez pologa
- z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje - s kreditno kartico Diners-Merkur 4% ceneje
s,________	■ ■ -	_■ ____________________X
UGODNI POGOJI NABAVE REPKOMA TEPI AL A ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE
VSAK MESEC MERKURJEVE VROČE CENE
Kdo ne pozna trenutno najbolj iskanega vrtnarja pri nas? To je človek, ki je razburkal slovensko sceno z dvema zelo atraktivnima spotoma, na kolena spravil celo prvo damo slovenskega show bussinesa in veliko pripomogel k temu, da se v naš prostor vrača tako pogrešani balkanski melos. Nekaj vprašanj smo temu izrednemu šarmerju, čigar čarom se nobeni Ženski ni moč upreti, zastavili po koncertu (mimogrede, kdor ni bil tam, mu je lahko žal) v BAR FLY-ju.
“Po razpadu skupin HOT HOT HOT in RENDEZ VOUS ni bilo dolgo časa nič slišati o tebi. Kje si se izgubil in kaj si počel?”
“Predvsem sem se načrtno umaknil zato, da sem si izšolal glas. Moj moto je, da raje ne delam nič, dokler nisem siguren vase. Čeprav zdajle zvenim malo v pizdi, saj so v tem vikendu za mano že trije koncerti in je to prevelik napor za glasilke. Poleg tega sem ustvaijal in zbiral komade, ki so kasneje končali na plošči.”
“Imaš najboljše ustvarjalce (avtorje) pri nas: Fajon, Nace, Zmazek, Magnifico. Kakšni občutki so ob tem?”
“To je nesporazum. Mnogi mislijo, ker se to pojavlja v medijih, da so oni avtorji. Na kaseti in CD-ju je devet pesmi, od katerih sta glasbo za eno pesem napisala Fajon in Nace skupaj, ostalo pa je moje avtorsko delo. Predvsem pa sta pri tekstih sodelovala Zmazek in Magnifico. Dokler mediji niso vprašali, se ni vedela prava resnica. Vsi so mislili, da oni delajo vse.”
“Zakaj je kaseta kljub svojim sporočilom naprodaj? Kaj pomeni naslov oziroma zakaj NOT FOR ŠALE?”
“To je dobro vprašanje. Ha, ha, ha. Ne pomeni, da ni naprodaj. Za to obstajata dve anekdoti:
Že od malih nog me vsi prijatelji kličejo ŠALE. Vedeli so, da imam jaz druge opravke, in ko so zvedeli, da bom snemal kaseto, so se mi vsi režali, češ ŠALE, NI TO ZATE...
Bil sem v Angliji na študiju in ko sem prišel v prodajalno, je povsod pisalo moje ime: ŠALE, ŠALE, ŠALE. Ko sem to videl, sem tako dol padel. Vsi so me poznali in vsi so me pozdravljali. Sele potem sem ugotovil, da to pomeni razprodaja.”
“Kako ti je uspelo v obeh spotih k sodelovanju privabiti toliko eminentnih slovenskih estradni-kov in zvezd?”
“Uf! Imam šablono, po kateri delam. Kar koli delam, delam sistematsko. Raje malo počakam in potem naredim toliko boljše.
V prvem spotu sem k sodelovanju povabil Magnifica, Zmazka, Lovšina, Durota in Šekija, takrat še mojega managerja.
Če je delo timsko, pomagamo drug drugemu. Tudi jaz sem pomagal v studiu snemati back vokale Perčiju in Zmazku Lenobi. V spotu Kdo je čefur sem nastopal v kadru, ko se tepemo z Magnificom. In zakaj ne bi jaz delal s skupino Interceptor, če smo frendi? Če delam, delam iz srca ali pa ne delam. Na primer z Nacetom Junkarjem, ki ga organsko ne prebavljam, ne bi šel snemat, tudi če bi mi ponudil 1000 DEM za komad. Za Interceptor pa bi to naredil za burek in pivo. V drugem spotu sem se odločil za ženske, ker mi je bila ta ideja blazno všeč. Metka Albreht, Barabara Drnač, Deja Mušič, Tanja Ribič, Brigita Bukovec, Spela Pretnar in Miša Molk so se z veseljem odzvale. Tudi ena ni nič računala.”
“Ali Miša Molk hoče na koncu spota 328-652 povedati kaj konkretnega? Se ni mogoče upreti tvojim šarmom? Kaj pomeni tvoj nasmeh za konec?” “Ni dala te številke. Dala je svojo. Ha, ha, ha.
Takšen sem. Vedno se režim, zato ne vem, kaj pomeni nasmeh. V bistvu je bila Miša Molk meni vedno izredno seksi-pilna ženska in sem si vedno želel kje pojaviti ali nastopati z njo. Njen nasmeh na koncu pa pomeni samo odobravanje tega sodelovanja.”
“Kakšen je pomen številke 328-652?”
“Ta številka v omrežni skupni 061 ne obstaja. Najprej smo se pozanimali o obstoju, da ne bi kasneje kakšen ljubosumen mož ali Mehmed Pašič dobil, pa ti češ moju Ženu da guziš, majku ti jebem, pa da me ubije. Za pomen pa je potrebno vprašati Zmazka, saj je on tekstopisec. Verjetno se mu je dobro rimalo.”
“Koncertiraš s skupino Voodoo X, včasih spremljevalno skupino Deje Mušič in Vilija Resnika. Kakšno je sodelovanje z njimi?”
“Prva liga. Našli smo se takoj. Vadimo skupaj že od avgusta 1996. Klapamo. Ker sem v duši rocker, mislim, da je glasba brez kitar kurac in tudi oni to čutijo. Ne prenesem techna.”
“Kako se počutiš kot trenutno najbolj iskani vrtnar takšnih ali drugačnih cvetlic (rožic)?”
“Moram reči, da zelo dobro. To mi laska.
Z Zmazkom sva stara prijatelja, in ker se že dolgo časa druživa, me zelo dobro pozna ali celo najbolje. Napisal je besedilo meni na kožo. To je moja samoiz-poved in moj način življenja. To sem jaz. Vrtnar.”
“V nekem intervjuju sem zasledil, da si velik oboževalec zlatnine in vedno obkrožen z lepimi dekleti. Od kod tvoja strast po zlatnini in kako se braniš pred oboževalkami?”
“Meni so vse ženske dobre. Če jih je več, si vzamem čas za vse. Zelo rad sem v družbi lepih žensk in se jih nikoli ne branim. Oboževanje zlatnine je verjetno povezano z mladostniškim kompleksom, ker si je nisem mogel privoščiti kljub veliki želji po zlatu na sebi. Zdaj, ko sem sam svoj človek in imam denar, je zlato vedno z mano. Moram reči, da imam trenutno samo tole ketno, pol kile, narejeno ročno zame. Doma imam še nekaj keten in zapestnic. Ne morem več nositi toliko zlatnine, ker se je formirala finančna policija in so se že začeli spraševati, od kod mi toliko zlata.
Ha, ha, ha.”
“Če bi živel v Holly-woodu, bi bil velikim
poslovnežem, katerih žene so same doma, čistilec bazenov ali vrtnar? Kako si predstavljaš delo?”
“Ne, bil bi zvezda. Prepričan sem, da bi uspel. Sam bi imel svoje vrtnarke in čistilke bazenov.
Bil sem po svetu in sem videl, da je Slovenija za vse evropske države, verjemite mi, El Dorado, obljubljena dežela.
Če pa slučajno ne bi uspel kot glasbenik, potem bi bil batler, siva eminenca hiše. Človek, ki drži hišo. Zdolgočasene žene bo-gatunov bi sigurno dobro obdelal, da bi bil dober batler in ne bi dobil noge. V primeru, da bi odšel, bi dobil dobro priporočilo. Skrbel bi za mir v hiši. Če je ženska nezadovoljna, hiša razpade, saj za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Zenske so gonilna sila tega sveta.”
Gregor Čulk, tnj


IZPOD ODRA
Stran 31
THE HOLMES BROTHERS
MUDDY VVATERS / GOT MY MOJO VVOKKING
Danes je na trgu veliko bolj ali manj kvalitetnih plošč z večino zelo podobnim izborom skladb Muddy NVatersa. :Zato je sledeči zapis bolj predstavitev; 1 njegove glasbe kot pa plošče same.
Muddv Wateis je bil v 50-ih letih poleg Howlin’ Wolga največji zvezdnik čikaškega bluesa in je med prvimi ekeltificiral akustičen podeželski blucs iz delte Mississip-p:ja. Njegova glasba je temeljila rta zavijajočem zvoku slide kitare, globokem temačnem vokalu ter virtuoznih vragolijah orgličarja Liltle Wallerja. Skozi njegovo spremljevalno skupino so poleg 'Valterja šli praktično vsi ghisbe-niki, ki so igrah moderen čikaški blues: James Cotlon, Willic Dixon, Junior Wclls, Budv (inv. Walter Horton in mnogi drugi. Na plošči je 16 skladb od katerih je večina že skoraj ponarodelih uspešnic kot Good Morning Little Schoolgirl, Got My Mojo VVorking, Manish Boy in hm Your Hoochie Coochie Man. Meni najljubše so v tradicio-
nalnem slogu delta bluesa zaigrane skladbe od Rollin’ And Tumblin’ do Feel Like Goin’ Home iri Rollin Stone, ki je posadila ime skupini Rolling Stones. Muddy Waters je eden od velikih, če že ne največji, z glasbo razpeto med tradicionalnim in sodobnim ter odličen; uvod v bogato zapuščino čikaškega bluesa.
THE SMASHING PUMPKINS NAPADAJO NAGRADE
Začelo se je 1988. I3illy Corgan in James fha sta prvič; nastopila v nekem poljskem baru v Chicagu. Prvi pravi nastop skupine Smash-ing Pumpkins se je zgo® še z basistko :D’Arcy v klubu Avalon Nightclub. Ritem mašino je na njihovem četrtem nastopu, bili so predskupina Jane’s Addiction, zamenjal bobnar Jimmy Chamber-lein. V Chicagu je bil vse bolj prisoten kult Smashing Pumpkins. ki so po začetnih singlih pričeli snemati ploščo z Butchem Vigom (producent Nevcrmind /“Nirvana, vodja skupine Garbagč). Leta 1991 so izdali prvi album Gish in jeseni 1991 bili na turneji z Bed Hot Chili Pappers in Pearl jam. 1992 invazija na Evropo, predvsem na Veliko Britanijo; Leta 1993 sb prestopih k založbi Hut. ki deluje pod okriljem Virgin in izdali album Siamese Dream. Ta je rušil vse rekorde in Smashing Pumpkins so po tekočem traku pobiral MTV nagrade, Grammvje in ostale prestižne nagrade glasbene industrije. Leta 1994 so: na CD-ju izdali zbirko B strani singlov, naslovili so jo Piesces Iscariot. Leta 1995 so izdali tretji album, dvojni CD
ZGODILO SE JE FEBRUARJA
1966 - Sonny Bono in Cher sta vzbudila veliko začudenja in
zgražanja, ker sta kupila enega pivih videorekorderjev. "Posneti si filme s televizije in jih gledati pozneje? Le kaj si bosta še izmislila?” so se glasili komentarji.
1968	- Cliff Richard je sprejel povabilo, da bi v mesecu maju kot
gost vodil tri maše v Londonu.
1969	- An Garfunkel je sprejel vlogo v filmu Catch 22.
1970	- Singapurske lokalne oblasti so prepovedale koncert skupine
Led Zeppelin zaradi njihovih predolgih las.
1972 - Jethro Tuli izdajo nov album Thick As A Brick, na katerem je ena sama, 45 minut dolga skladba s kontroverznim besedilom, ki ga je napisal 8-letni deček, zanj dobil državno nagrado, nato pa so ga prav zaradi te pesmi poslali na psihiatrične preglede.
1974 - Bob Dylan je v Los Angelesu zaključil svojo veliko in zelo
odmevno turnejo po ZDA. Imel je 39 koncertov v 21 mestih.
1976	- Umrla je Florence Ballard iz skupine Supremes.
1977	- Fleetwood Mac so izdali svoj novi album Rumours.
1978	- Sid Vicious (The Sex Pistols): “Mislim, da bi me sveži zrak
ubil. ”
1978	- Bobu Marleyu so na Jamajki, kjer je vladala napeta politična
situacija, grozili s smrtjo.
1979	- The Clash so pričeli s svojo pivo turnejo po ZDA.
1980	- Bon Scott, pevec kupine AC/DC je umrl 20. februarja.
Mellon Coilic and the Infinite Sadness, evforija okoli Smashing Pumpkins pa je bila vse večja. 11. maja 1996 je na njihovem koncertu v Dublinu žalostno preminila 17-letna Bernardette 0’Brien, 12. julija pa so zaradi posedovanja mamil aretirali bobnarja Jimmyja iChamberlina. Tega je; šef Billy Corgan takoj odpustil, Smashing Pumpkins pa so kljub številnim tragičnim in neprijetnim dogodkom postlai .še večji in še bolj kontroverzni.;
Skupina je letos nominirala za 7 Grammy nagrad:
Posnetek leta “1979"
Album leta MELLON COLLIE Najboljši pop instrumenta! “Mellon Coilic’-Najboljši rock nastop “1979" : Najboljši:	bard rock nastop
/“Bulici”'
Najboljši alternativni nastop MELLON COLLIE Najboljši video spot “Tonight” Nagrade bodo podeljene 28. februarja v Ncw Yorku.
Skupina je bila1 nagrajena: po izboru bralcev Rolling Stona za “skupino leta”, “album leta” in “pesem leta”, po izboru kritikov pa za “skupino leta”.
Smashing Pumpkins so nominirali tudi /.a BRUS nagrado za “najboljšo mednarodno skupino”.
VASJA VOL/IVŠEK
/---------------------V
MAJVEČJA IZBIRA CD plošč in kaset
Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 N__________________Z
December je že po tradiciji namenjen različnim prireditvam, ki so bolj ah manj povezane z božičnimi prazniki. Mednje je sodil tudi koncert, ki ga je ameriška skupina The Holmes Brothers imela 17. decembra v Novi Gorici. Ker so njihov repertoar sestavljale pretežno tradicionalne gospel skladbe, je malce nenavadno, da so nastopih v razvpiti Perli oziroma Captain’s Hook Clubu, ki sodi v sklop igralnice. Zaključne takte skladbe Amazing Grace je tako namesto cerkvenih zvonov spremljalo cingljanje igralnih avtomatov.
Sicer pa se izvedbe skupine The Holmes Brothers precej razlikujejo od klasičnega gospela. Glasbena podlaga njihovemu petju je oster, ušesa parajoč kitarski blues, ki velja v nasprotju s pobožnim gospelom za hudičevo glasbo. In obratno, bluesovske in rock’n’roll klasike, kot sta skladbi Hi Heel Sneakers in Whole Lotta Shakin’ so odpeli v tradicionalnem gospel slogu.
Duša in motor skupine je odličen kitarist in občasno klaviaturist Wendel Holmes, ritem sekcijo pa sestavljata njegov brat Sherman na basu in bobnar Popsy Dixon. Poleg odlične uigranosti vsi trije čudovito pojejo, še posebej Popsy Dixon, ki je s svojim izredno visokim falze-tom že kar zaščitni znak njihove glasbe. Poleg gospela so zaigrali tudi nekaj bluesovskih in celo countryjevskih instrumentalnih skladb, v katerih se je izkazalo vse mojstrstvo kitarista Wendela Holm-sa, navdušeno občinstvo pa jih je še dvakrat priklicalo na oder.
Prava škoda je, da so se lahko The Holmes Brothers predstavili slovenskemu občinstvu na samo enem koncertu v Novi Gorici, saj gre za skupino, ki lahko zadovolji tako zabave željne, kot tudi zahtevnejše poslušalce. Vsekakor je bil koncert pika na i bogate koncertne ponudbe v letu 1996.
VASJA VOLAVŠEK
Ni vsaka kava Trapic kava!
VEBNO IAMMWA P&NUBM V KAVNEM EUTFKM
V o Pic ®
CAFFE - JROPIC d.o.o.
ŽALEC
tel.xfax: 714 - 285
MLETA KAVA M m AS (lOOg)
AKABICA (lOO g)
ziž/j smm®
SMdlM -progrm/T:
KOZINE
L!D SMMjl!
SADNI BOMBONI
SERVIRNI SLADKOR (Sg)
Eim mmm
Zgodba o Katji in Karlu_______________________________
KONEC ROMANCE
Ko me je prosil, naj ne grem na prijateljičino poroko, sem se uprla. Odločila sem se, da bom šla, ne da bi mu povedala, saj je Karl sobote navadno preživljal s svojo ženo. A ravno, ko sem se oblekla, sem zaslišala ključ v ključavnici mojega stanovanja. “In kam se odpravljaš?” je vzkipel, ko me je videl lepo urejeno. Še nikdaj ga nisem videla tako jeznega in to me je prestrašilo. Vendar se je nekaj v meni uprlo in zakričala sem: “Svoje življenje hočem nazaj!” “Kaj res?” je sarkastično odvrnil Karl. “Torej ti v resnici ni bilo do najine zveze. Samo zato si spala z mano, da bi najrredovala v službi. Jaz to vem in ti to veš; pravzaprav vedo to prav vsi.” “To ni res, Karl,” sem žalostno rekla. “Res te ljubim...”
Hotela sem razčistiti z njim, da ga nisem prav nič izkoriščala, a bila sem tako jezna zaradi njegovega posmehovanja, da sploh nisem mogla nič reči. Vrgla sem se na posteljo in zajokala. Karl je položil ključ na omarico in brez besed odšel. Jokala sem ves dan in še pozno v noč. Sovražila sem Karla in še bolj sem sovražila sebe. Mislila sem, da sem nekaj posebnega, ker si me je želel, zdaj pa sem ugotovila, da me je hotel le nadzorovati. Ko sem se uprla, me je takoj zapustil.
V ponedeljek sem se morala prisiliti, da sem šla v službo. Del mene je upal, da me bo Karl poklical v svojo pisarno in me prosil odpuščanja, a vedela sem, da me čaka vse kaj drugega.
Ko sem prišla v svojo pisarno, sem naglo zaprla vrata in se pričela pripravljati na sestanek, ki smo ga imeli vsak ponedeljek. Pred sestankom sem se ustavila pri Mariji in ji vse povedala, vendar ni bila presenečena. “Kaj pa si sploh pričakovala?” je zašepetala. “Karl je to storil že večkrat. Pazi pa se Marte, ene izmed direktoric, saj ta sovraži vse, ki so preko postelje prišle do napredovanja. ”
“Zakaj mi tega nisi prej povedala?” sem jo vprašala.
“Saj me ne bi poslušala, samo jezna bi bila name.”
Marija je imela prav. Cele mesece sem bila v oblakih, počutila sem se vzvišeno in neranljivo. Zdaj, ko sem uvidela, kaj si ljudje mislijo o meni, me je zgrabila panika. Slekla sem v stranišče in
MEKO B1AG0 f POZAMENMIA tMODNI DODATKI
V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM
VAM
NUDIMO:
X
Vt
P
IZ
Pt
f
K
VI
P
IZ
/t
-	velika izbira kvalitetnega jesensko/zimskega blaga
-	umetno krzno
-	velika izbira svile
-	nova kolekcija chanel vzorcev
■	enobarvne mikrojibre in kupre
■	volneni velurji za plašče
-	vzorčaste mikrofibre in viskoze
-	vse barve diolenov in voln 1.990 SIT
-	velika izbira gladkih zametov
-	svilene rute
-	več kot tisoč vrst gumbov
Kvaliteto
prodajamo poceni!
KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC
K
VI
P
IZ
st
t
X
Ti
P
IZ
/t
?ICAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM
se zjokala, pa zato zamudila sestanek. Zasopla in neurejena sem planila v sobo za sestanke, kjer so že vsi sedeli za dolgo mizo. “Veseli nas, da ste uspeli priti, gospodična Heler, ” je hladno rekel Karl. Sedla sem in sestanek se je nadaljeval. Ko sem kaj rekla, me je Karl utišal ali zavrnil. Nisem več vedela, ali so moje pripombe res neumne ali pa se mi samo želi maščevati. Skozi teden se je situacija še poslabšala. Odvzeli so mi nekaj nalog, vse moje ideje so naletele na ostro kritiko, vsi sodelavci - razen Marije - so se me izogibali. Karl me niti pogledal ni več.
Ko sem mislila, da huje že ne more biti, so najeli še nekoga na enako delovno mesto, kot je bilo moje. Bila je mlada ženska in Karl se je kmalu pričel naslanjati na njeno mizo ter jo gledati natanko tako, kot je gledal mene. Zdaj sem morala dokončno priznati, da sem bila nora, ko sem nasedla njegovim lažem.
UMIK IN PREMISLEK
Takrat mi je na pomoč priskočila Marija. Vedela je, kako obupno si želim najti drugo službo, zato mi je prišepnila za podobno delovno mesto v konkurenčnem podjetju. Delo bi zahtevalo od mene več, kot sem trenutno znala, a iz obupa sem se prijavila na razpis.
Povabljena sem bila na pogovor z direktorjem, resnim, strogim, a vljudnim moškim. Rekel mi je, da me z mojim znanjem ne more zaposliti, a sem ga prosila, naj me vzame vsaj na poskusno delo. Ce se bom dokazala, naj me zaposlijo, če ne, bom ob službo in verjetno tudi ob kariero. Izplačalo se je in nekaj let sem bila zaposlena v tem podjetju.
Hkrati sem dolgo razmišljala, zakaj sem se spustila v afero s Karlom, čeprav sem ves čas slutila, da se ne bo dobro iztekla. Morda sem podzavestno res pričakovala, da me bodo zaradi zveze z njim bolj spoštovali in bom lahko dosegla več. On pa se je morda počutil močnejšega, ko je zapeljeval mlada dekleta, saj so se njemu delovna leta in z njimi vpliv, že iztekala.
Cez nekaj let sem izvedela, da je Karl šel predaleč in da ga je ena izmed zaposlenih prijavila. Izgubil je službo, vendar je bila to zame slaba tolažba. Priznati sem si namreč morala, da je bil del krivde za najino ponesrečeno razmerje tudi na moji strani.
Vprašanje: Stara sem 23. let in sem po naravi zelo veselo, zgovorno in živahno dekle. Zaposlena sem kot trgovka in sem zelo zadovoljna. Opravljam delo, ki mi je pisano na kožo. Ali mi bo v prihodnje dano, da bom imela redno službo? Moja večja skrb je zdravje, predvsem me zanima področje ledvic, prebavil in rodil. Zanima me, kaj mi bo prihodnost prinesla glede ljubezni. Imam fanta, s katerim sem skupaj 6 let. Vendar imava dostikrat krize. Celo dvakrat sva se razšla za daljši čas. Oba sva v tem obdobju poizkusila z novim partnerjem. Ni se obneslo. Meni se je moj partner ubil z motorjem tik za tistim, ko sva se že zelo lepo ujela! Zakaj se je morala prav takrat ta lepa zveza končati in začeti nazaj stara zveza?
Šifra: Carmen
gične izgube prijatelja je slika iz tvojega življenja, ki jo je potrebno sprejeti in razumeti. Le tako bodo naslednje epizode morda manj boleče in matij usodne.
AMBICIOZNA
Zanima te služba, zdravje in ljubezen - tako kot vse ljudi na tem svetu. Obstaja še ena “malenkost”, ki jo moraš spoznati -to si namreč ti sama. Kaj nam torej povedo zvezde o tebi? Po Soncu si dvojček, ki skupaj s Saturnom sedi na vrhu neba. To samo po sebi govori, da se ti za službo res ni treba bati. Si ambiciozna, veš kaj hočeš, vztrajna, temeljita ( v okviru dvojčkove površnosti, seveda). Za svoj položaj si pripravljena marsikaj storiti, in ne boš se zlepa
VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA
M-frgic line g
090 41 231
TUDI PISNO p.p. 34 Lj. Črnuče_156 SIT/min
Odgovor:
usoda
Hvala za pretresljivo pismo, ki lepo govori, kako usoda človeka lovi. Ne moremo ji ubežati. To kar moramo spoznati in doživeli je neizbežno, in tudi če menjamo znance in prijatelje, tudi če se Preselimo in iščemo novo službo, a^di za nami usoda v obliki življenske naloge. Prej ali slej zahteva od nas odgovor. Zakaj? Vprašanje in odgovor sta stara toliko kot človeštvo: marsikaj v življenju lahko sami naredimo in spremenimo, marsikaj pa se nam zgodi in moramo enostavno sprejeti. Kaj lahko storiš ob mrtvem prijatelju? Vse, kar lahko aarediš, je, da sprejmeš dejstvo, ki namiguje, da naletiš v življenju tja partnerje, ki imajo usojene bpolj grobe življenske vzorce. Poznamo primere žensk, ki so Vse partnerje izgubile v prometnih 'tesrečah. To je izrazita usojenost, “G izbiramo prijatelje, ki so zaznamovani z nasilno smrtjo. Kakor koli obrneš, dogodek tra-
predala v boju za stolček in pozicijo. Na nek način si rada v soju pozornosti, med ljudmi; nisi tip za pisarne. Včasih si prav borbeno razpoložena in znaš pokazati svoje zobe. Lahko še doživiš -napade nase, vendar se boš znala upreti; vendar ne pretiravaj s silo. Lahko se ti povrne v obliki kakšnega nasilneža.
NESREČE
To govori tudi Mars v sedmi, partnerski hiši in zgodba tvojega pisma lepo potrjuje astrološke teorije. Iščeš partnerje, ki jih odlikuje agresivna, marsovska natura. Ni čudno, da se zapletejo tudi v nesreče in nasilne dogodke. Ta položaj označuje tudi tvojo prepirljivost in borbenost - pravzaprav partnerski dvoboj. Včasih si zablokirana, zavrta, frustrirana in jezna, spet drugič izbruhneš in ni dobro biti v tvoji bližini. Lahko si izbiraš bolj nasilne vzorce vedenja in tudi partnerji so take narave. Na tvojem mestu bi bil pazljiv in bi dobro premislil, kakšne ljudi bi si izbiral in v kakšne dogodke se podajal. Na primer: ali ti je nek moški všeč, ker je odločen ali pa je že -nasilen? Odsvetujem ti brezglavost in avanturizem. Spet primer: ne dovoli, da te pozno ponoči pelje domov vinjen znanec. Kdor je nagnjen k nesrečam, naj vedno ohrani pozornost in pametno presojo. Vsako karakterno lastnost lahko človek poboljša ali poslabša. Usoda sicer je, toda najbolj usodni smo samemu sebi.
Luno imaš v Vagi skupaj z Uranom in v lepem trikotniku s Soncem. To ti daje mnogo originalnih potez. Si svojevrstna, svojska, neodvisna, hitra, odzivna. Ideje ti hitro pridejo na um, znaš si izmisliti nove prijeme, po svoje si bistra in neulovljiva. Zato ti tudi ne diši, da bi si prehitro naredila nek klasičen dom in se postavila za štedilnik. Bolj ti odgovarja neka mera svobode in neodvisnosti. Dobro bi bilo, da to prebere tudi tvoj prijatelj - da ne bo rekel, da ga nisem opozoril.
VČASIH ZASANJANA
Zanimiva je še ena točka tvojega karakterja, ki bi jo poimenoval šibka. Venero imaš v Raku in v napetem kotu z Neptunom. To pomeni, da marsikatero uro pre-sanjariš in čakaš princa iz sanj. Vsake kvarte te obseda ideal romantične ljubezni, morda celo s prijateljicami dolge ure klepetaš o zaljubljenosti, ki bi morala biti
Imate zdravstvene težave? Ste v življenski zagati?
Želite odgovor astrologa? Potrebujete dober nasvet?
PIŠITE NAM, NAŠI SODELAVCI VAM BODO ODGOVORILI NA STRANEH GLASA SAVINJSKE!
tako rahla in veličastna... Vsi imamo svoje sanje in tako tudi ti. V resnici si sestavljena iz drugačnega testa in bi se ob kakšnem prenežnem tipu hitro zdolgočasila. Bolj so ti všeč korajžni fantje, ki naredijo tudi kakšno neumnost. Spet pa bi ti položil na srce, da ne pretiravaj v tej smeri. Imam občutek, da boš marsikaj morala kar sama narediti, razumeti in ne čakaj predolgo na druge. Velja za službo in privatno življenje. Kar se zdravja tiče, imaš bolj rahle ledvice, burno prebavo, nagnjena si k zlomom kosti in nesrečam (ali pa tvoji bližnji). K poklicnim uspehom ti bo pomagal Jupiter na konici 6. hiše, ki se lepo veže na vrh neba. Izkoristi svoje prednosti in pazi se nevarnosti, pa bo vse v redu. Lep pozdrav ti pošilja
Trigon
Z	A
TRAFIKA
BčGflfflfl
PETROVČE
(Pri železniški postaji Petrovče)
Ponudimo vam lahko:
$ veliko izbiro časopisov in revij
♦	kompleten tobačni program
♦	šolske potrebščine
♦	igrače
♦	kozmetika
♦	darilni program
♦	bonboni, slaščice, sokovi,...
OBIŠČITE NAS. PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI TAKO Z RAZNOLIKO PONUDBO, KOT TUDI S CENAMI!
GLASsavinjske
Po Js-a^nsko zimsko obutev
v prodajalno
Rešitve pošljite do 8.2.1997 na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec. Prva nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 SIT
:
UČnELJGA
ZAFRKAVA
Mali Jožek je zopet prinesel domov slabo oceno. Oče ga kara.
Veš, oči, to je zato, ker me učitelj zafrkava!
???
Oče pride v šolo in zato pobara učitelja.
Ne bo držalo! se čudi učitelj ter pokliče Jožeka. Vpričo očeta ga vprašuje: Koliko je dva in dva?
Štiri.
In štiri?
Osem.
In štiri?
Dvanajst, manj pet?
Sedem.
Oče se zadovoljno smeje. Učitelj pa vpraša naprej: Deljeno z dve?
Jožek pogleda najprej učitelja, nato še očeta: Vidiš, očka, zopet zafrkava, če rečem trije premalo, če rečem štiri, mu je preveč.
KAJ PA GENERALE
Ko so med drugo svetovno vojno novačili nove borce, so se fantje radi poskrili. Zato so pogosto opravili tudi preiskavo.
Nekega dne najdejo vsega preplašenega na skednju sedemdesetletn ika.
Oča, vam se pa ni bilo potrebno skriti! Prestari ste za vojaka!
Kaj, a generalov ne rabite? se čudi starček.
NAJRAJE VNUKA
Ko je soseda rodila petega otroka in to zopet punčko, jo
radovedna soseda vpraša: Kaj si želiš kot naslednjega otroka?
Najraje vnuka!
V VESOLJU
Z Apola kliče ameriški kozmonavt bazo: Približuje se mi sovjetski Sputnik Zdi se mi, da imajo za okencem pripravljeno kamero. Ja, so že začeli snemati. Kaj naj storim? Navodilo iz baze: Nasmehnite se!
VSE PO STAREM
O, Jože, dolgo te že nisem videl. Je kaj novega?
Raje ne sprašuj! Žena me vara...
Ah, pusti to. Pravim, ali je kaj novega...
ENAKO ZA OBA
Polde, zdaj boš pa moral nehati kaditi. Poglej, cigarete so se spet podražile.
Bom, ljubica, samo če...
Kaj samo če?
Samo če boš ti nehala tu stanovati, ker so se stanarine tudi povišale.
DOMIŠLJAVOSTI'
Ko se bom poročil, bodo mnoge žalovale.
Jaz bi rekel, da samo ena, in sicer tvoja izbranka.
KER SE NE PR I I OŽI
Churchilje poleg tega, daje bil politik, tudi slikal in pisal. Nek njegov prijatelj gaje vprašal: Zaka slikate samo pokrajine?
Zato, ker se še nikoli nobeno drevo ni pritožilo!
Podjetje za gradbeništvo in trgovino d.o.o.
Arja vas 82, 3301 Petrovče Tel./Fax: 063/708 602 Mobitel: 0609/640-929 DIMNIK MARJAN
KINO ŽALEC
četrtek, 23.jan., ob 20.00 PRAVI POGUM - vojna drama petek, 24. jan., ob 18.00 KRETENČKOVI - komedija ob 20.00 TRAINSPOTTING -drama
sobota, 25. jan., ob 18.00 KRETENČKOVI - komedija ob 20.00 PRAVI POGUM -vojna drama
ob 22.00 TRAINSPOTTING -drama
nedelja, 26. jan., ob 18.00 KRETENČKOVI - komedija ob 20.00 PRAVI POGUM -vojna drama
četrtek, 30. jan., ob 20.00 NENEVARNA SRČECA -komedija
petek, 31. jan, ob 20.00 DAN NEODVISNOSTI -znanstveno fantastični speaktakel sobota, 1. feb., ob 18.00 DAN NEODVISNOSTI ob 20.30 NENEVARNA SRČECA - komedija nedelja, 2. feb., ob 18.00 NENEVARNA SRČECA -komedija
ob 20.00 NENEVARNA SRČECA - komedija četrtek, 6.feb., ob 20.00 NE ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV - psihološki triler 7. feb,. - 9. feb.,
ODKUPNINA - drama,
NA VSE ALI NIČ - komedija 13. feb., - 16. feb.,
LOM VALOV - drama,
KLUB VRAŽJIH BABNIC -komedija
CELJSKI** KINEMATOGRAFI *
ODKUPNINA, akcijski film Režija: Ron Howard; vloge: Mel Gibson, Rene Russo, Gary Siniše (na programu do 5. 2.)
KLUB VRAŽJIH BABNIC,
komedija
Režija: Hugh Wilson; vloge: Gol-die Hawn, Diane Keaton, Bette Midler, Sarah Smith, Sarah Jess-ica Parker (na prog. do 9. 2.)
MOGOČNA AFRODITA,
komična drama
Režija: Woody Allen; vloge: Woo-dy Allen, F Mwray Abraham, Helena Bonham Carter, Mira Sorvino, Michael Rapaport (Mali Union do 5. 2.)
SLEEPERS, thriller-drama Režija: Barry Levinson; vloge: Brad Pitt, Jason Patrick, Robert de Niro, Dustin Hoffman, Kevin Bacon (Union do 5. 2.) SVETLOBA, akcijski thriller Režija: Rob Cohen; vloge: Syl Stallone, Amy Brennenman, Vig-go Mortensen (Metropol od 6. 2.)
Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3000 SIT prispeva
nmm&aade
duma in obutev, d.o.o.
Nagrajenka iz prejšnje številke: Branka ROMK, Polzela 89a,
3313 Polzela
Nagrado dobi v uredništvu.
Rok za prevzem nagrade je 30 dni.
Rešitev križanke iz št 45: INTERSPORT TURNEJA
/Rf\
d.o.o.
TRGOVINA - BARVE LAKI
^ MOV© - mio V © NOVO
LAK SPRAVI V VSEH NIANSAH
Po naročilu
i
i
MEŠANJE AVTOLAKOV COLOMIX, SIKKENS MEŠANJE BARV ZA LES, KOVINO,
STENE PO SISTEMU MONICOLOR
Ostali materiali za pleskarje in avtoličarje.
OČMALU NA NOVI LOKACUiVlEVClT(bljzu _pČ)_i
Trgovina - mobitel: 0609/622-047, tel.&fax: 063/451-614 3301 Petrovče, Dobriša vas 18 (Pri Zlatem križu)

TRGOVINA & BISTRO
Ljudmila Kuder Podlog 11 c, 3311 Šempeter Tel.: 063 701-475
Pri nakupu nad 3.000 SIT dobite kavico, nad 5.000 SIT pa štangico.
Pri tmkupu nad 10.000 SIT -5% popust ali plačilo na 2 čeka.
—k
O KAJA
Karmen Janc S. P. VRBJE 88 F 3310 Žalec tel. 063-716-020 fax 063-716-020
V mesecu januarju nudimo vsem strankam brezplačno razvijanje filmov._______

IZREŽITE IN PRIHRANITE!
CLASEK
Kupon za ugoden nakupi
PODJETJE S TRGOVINO	/jb./
INSTALACIJE IN STORITVE	i/*0'0'
Parižlje 1, 3314 BRASLOVČE
Tel.: 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441
-	CENTRALNO OGREVANJE
-	VODOVOD
-	OPREMA KOPALNIC
ugodni plačilni pogoji: obročno odplačevanje, bančni krediti, gotovinski popust (3= dostava na dom, montaža
©V
[TfebboijljI
EUROFIRE
... DA VAM BO TOPLEJE!
Bistro Amadeus vas vabi na veliko

ki bo v soboto, 8.2.1997, ob 19. uri
v HMELJARSKI DVORANI v Petrovčah.
PUSTNA MASKOTA in POVEZOVALEC programa bo SAŠO HRIBAR-
m tfokih	GLOBUS BENO
timkk® mpkmU # /utr«.
NAJIZVIRNEJŠE MASKE BODO BOGATO NAGRAJENE!
Vljudno VABLJENI!
TRGOVINA S KURILNIM OLJEM
O
T^ses
UBOJE
<97
Teflonska zaščita motorjev
Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230
ttintex
Trgovina in storitve Talne obloge
ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tel./fax: 063/ 715-931
NUDIMO VAM:
-	Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv
-	tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren,
-	material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,...
ROBLJENJE IN POLAGANJE VSEH VRST TALNIH OBLOG
zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, tapiciranje sedežnih garnitur svetovanje na domu
CITROEN
JOŽE MURŠIČ s.p.
SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, VELENJE
tel.: 063 856 852

Z novim letom in znižanjem carinskih stopenj
v _
nove NIŽJE cene!
^BS3SS3SJtS^L.
Hill
Prtljažnik za smuči za Citroen BX ugodno prodam. Tel.: 713-262. Prodam videorekorder Dubrovkinja, garancija delovanja pol leta, cena: 30.000,00 SIT Tel: 471-673.
Prodam TOMOS AVTOMATIK, 1. 88, cena 250 DEM. Tel.: 471-673. Literaturne - kasete Prodam nemščino 2000S na kasetah, kovček, 12. kaset, trije učbeniki, slovar. Cena: 5000 SIT.
Tel.: 0602/22-843
Prodam telefonski aparat KX-T2365 28 spominov, digitalni, LCD, spea-kerphone, hand free.
Cena: 13.000 SIT še 22. mesecev v garanciji. Tel.: 0602/22-843 Prodam telefonsko roko.
Tel.: 0602/22-843. Cena; 5000 SIT Glasbeni stolp Panasonic SCCH 74 star 1 mesecev. Cena: 850 DEM. Garancija še 23 mesecev. Tel.: 0602/22-843.
Prodam nekaj kaset posnetih v techno verzijah. Tel.: 0602/22-843 Kupim mobitel Delto od najboljšega ponudnika, lahko kompenzaciia. Tel.: 0602/22-843.
Raznašamo reklamni material po Koroški. Tel.: 0602/22-843.
;:':L
Pranje, likanje belega perila, odej hitro in poceni. Tel.: 831-653. Popravilo vodovodnih inštalacij in montaža novih ter odtaljevanje zamrznjenih inštalacij. Tel.: 474-673.
Šivilski servis NON-STOP. Izdelujemo ženska in moška oblačila za močnejše postave od št. 48 - 62 iz vašega ah našega materiala, tudi ostale manjše številke
po meri.
PopravljamoJ tudi vse vrste oblačil, tudi iz jeansa in usnja, predelava in izdelava posteljnine vseh dimenzij. Strokovno svetujemo pri predelavi starih oblačil in kvalitetno opravimo naročeno storitev. Opravimo razna popravila delovnih oblačil, uniform za s.p. in d.o.o. Tel.: 062/301-381.
Smo najstarejša strokovna svetovalnica za življenje. Iščemo dekleta in zenske, od 25. do 40. let, ki bi se želele poročiti na urejene, mehanizirane kmetije. Lahko ste brez zaposlitve, otrok ni ovira. Velika izbira urejenih, preprostih kmečkih fantov brez obveznosti.
Tel.: 062/101-891, 0609/647-848, 069/22-713 in 0602/22-843.
Klub ojrtimistov SLO tudi v letošnjem letu vabi v svojo družbo vse, ki ste osamljeni, razočarani, brez partnerja. Poiščemo vam partnerja za trajnejšo zvezo ali prijateljstvo. Vabimo pa vas tudi na spoznavna družabna srečanja ob glasbi, ki so v Ljubljani vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 19.00 uri v restavraciji pod Gradom Streliška 12, v Mariboru vsako prvo in tretjo soboto v mesecu ob 20.00 uri v kavarni Astoria. Pridružite se preko 3000 zadovoljnim članom s podobno usodo.
AVTOHISA JAKOPEC
ZALOGA RABUENIH VOZIL
DAIHATSU CUORE, moder,
1. 91, 85.000 km, 7.900 DEM
C 15
I.	91,
RENAULT 21.
II.	900 DEM
HVUNDAI PONY 1.5 GLS, bel, 1. 90, 87.000 km, 9.600 DEM
CORSA SWING 1. 94, 34.000 km,
FEROZA, 1.	93, poškodovana
streha, 12.700 DEM.
Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let. Informacije:
D podaljšan - tovorni, bel, 120.000 km, 12.500 DEM
1. 91, 40.200 km,
1.4, 5 vrat, 16.100 DEM.
leasing do 063/855-975.
ZALOGA RABUENIH VOZIL SEAT TOLEDO 2.0 GT, rdeč, 1. 94, 24.990 DEM
OPEL CORSA, rdeč,
1. 91, 9.200 DEM R5 CAMPUS, bel,
1. 90, 7.950 DEM R5 CAMPUS diesel, rdeč,
1. 90, 7.110 DEM LADA SAMARA, bela,
1. 92, 5.700 DEM
AX CIMOS 1.4 RD, m. srebrn,
1. 89, 6.900 DEM
CITROEN BX 1.6 TRS, rdeč,
l.	84, 3.500 DEM HVUNDAI PONV 1.5 GLS,
m.	moder, 1. 90, 8.800 DEM GOLF JXD, rdeča,
1. 86, 7.220 DEM TIPO 1.4 IE, m. siv,
1. 93, 14.200 DEM R5 EXPRES, rdeč,
1. 89, 7.280 DEM
SEAT TERRA 1.4 D, modra,
1. 91, 6.970 DEM ŠKODA PRAKTIK, bela,
I. 94, 6.800 DEM RENAULT CLIO 1.2 RN,
I. 93, 11.700 DEM GOLF JXD, rdeč,
1. 88, 9.000 DEM ŠKODA FORMAN, zelena,
1. 92, 5.600 DEM
VUGO 60, rdeč, 1. 90, 3.300 DEM
GOLF JXD, m. siva,
1. 88, 7.990 DEM LADA SAMARA, rjava,
1. 88, 3.600 DEM LADA SAMARA, m. siva,
1. 93, 5.400 DEM
Informacije na telefon 063/708-670
in 063/708-669.
Tv
i

, T--
r c -'■N'

F
N
J/V
Avtocenter Meh
ZALOGA RABLJENIH VOZIL
AX 1.1, kovinsko siv,
1. 91, 7.000 DEM
GOLF JXD, bel, I. 91, 12.800
DEM
AUDI 80 1.6, moder,
I. 87, 11.000 DEM
AUDI A6 2.6, 1. 95, 48.500 DEM
AUDI 100 2.6 automatic,
I. 93, 35.000 DEM
Za vsa rabljena vozila veljajo
krediti in popust za gotovino.
/k
lili
fil
V lepo urejenem gostinskem lokalu zaposlim dekle z veseljem do strežbe. Ostalo po dogovoru. Tel.: 841-088.
Iščemo	ugodnega in resnega
naročnika za izdelavo ženskih m moških	oblačil	za močnejše
postave od št. 48 - 62 iz vašega Fai našega materiala. Tel.: 062/301-381 ali fax.: 062/36-941.
Avto hiša KOS
ZALOGA
RABLJENIH VOZIL
NISSAN SUNNV 1.6, 1. 90
CITROEN ZX, 1. 92
Informacije na telefon 702-230.



T7T
V/g
--F
Vi.'-'
AMhin n? teeft-O MOšUJtC CP. 35
£3? o63 w OSJ
Tel.: 062/101-891, 0609/647 •848, 0602/22-843, 069/22-713 in 063/31-125.
1
h: radij i lali aparatov, t£T liskaMkori.
/acimaMsIdh

AC LEVEC
AVTO
'o-va
PRODAJA RABLJENIH VOZIL Mercedes 190 D 2.5, bel,
1. 86, 16.990 DEM Ford Fiesta 1.8 D, srebrna,
1. 92, 11.900 DEM Ford Sierra 2.0 GLXi, bel,
1. 91, 15.500 DEM Alfa Romeo 33 1.3, rdeča,
1. 88, 6.490 DEM Lada Samara 1.3, rdeča,
1. 95, 9.490 DEM VW Passat 1.8, m. siv,
I. 93, 18.700 DEM Zastava 128 Skala 55, rdeča,
1. 88, 2.350 DEM TAM 75 T5, moder,
I. 82, 6.990 DEM
TAM 80, moder, 1. 86, 5.500 DEM
Jugo 45 koral, rumen,
1. 89, 2.300 DEM
Hvndai Ponv 1.3 3V, srebrn,
I. 90, 7.900 DEM
Informacije na telefon 063/412-245.
PONUDBA RABUENIH VOZIL Honda CIVIC HB 1.5 GTI,
1. 91, 13.500 DEM Volvo 460 GL, 1. 93, 21.000 DEM Kombi Mercedes Benz sprinter 312 D, 1. 96, 53.000 DEM Mercedes Benz E 250 TD.
1. 93, 46.000 DEM Mercedez Benz E 200 D,
1. 90, 25.000 DEM Mercedes Benz C 200 D,
1. 95, 48.000 DEM Opel Frontera - Šport 4X4 2.0i, 1. 96, prevzem leasinga Peugeot 605, 1. 93, 25.000 DEM Audi 100 2.6 V6,
1. 93, 27.000 DEM Seat Ibiza 1.4 GLX,
1. 94, 15.000 DEM
Za vsa rabljena vozila je možen
kredit. Informacije: 063/472-409.
JOŽE MURŠIČ s.p.
ZALOGA RABUENIH VOZIL
AX ALURE 1.1,
I. 92, 736.000,00 SIT
AX 1.4 RD, 1. 90, 704.000,00 SIT
CITROEN ZX karavan,
1. 12/94, 1,530.000,00 SIT Vsi avtomobili so tehnično pregledani. Informacije: 063/856-852.
iwa-ntyou
F0Rfc& §m£
NEAREST RECRUIT1NG STATION
ŽALEC, MESTNI TRG 6
mm šrum ram
mraEM DUMA !B IME
mmn os mi tuši pri m:
DELOVNI CAS VSAK DAN OD 9.00 DO 12.00 IN OD 15.00 DO 19.00 OB SOBOTAH OD 9.00 DO 13.00
OmilTE SVET MERIŠK! MOŠE
Milko Mikola_______________________________________
STARA INDUSTRIJSKA PODJETJA NA CELJSKEM
V zvezi s proučevanjem starih industrijskih podjetij na Celjskem se postavlja tudi vprašanje, kdo so bili ljudje, ki so jih ustanavljali. Ugotovimo lahko, da so bili med ustanovitelji tako domačini kot tujci. Za ustanavljanje najstarejših obratov (glažut, jiižin, opekarn itd.) v 18. stoletju in v prvi polovici 19. stoletja so bili zlasti zaslužni nekateri domači zemljiški gospodje. Med njimi so bili pomembni predvsem: Attemsi, Win-dischgrdtzi, planinski graščak Kazimir Prothasi, novoceljski graščak Anton Gaisruk, kozjanski graščak Josef Wintershofen, grof Maksimilijan Montecuccoli, Otto Withalm, lastnik graščine v Marija Gradcu. Med tujci, ki so na širšem celjskem območju ustanavljali industrijska podjetja od sredine prejšnjega stoletja dalje, so sprva imeli pomembno vlogo zlasti posamezni tržaški trgovci, kot so bili npr.: Gustav Adolf Uhlich, ustanovitelj predilnice in tkalnice v St. Pavlu pri Preboldu in utemeljitelj pivovarne v Laškem; Franc Gossleth, ustanovitelj tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku; Jakob di Centa in Bontempelli, ustanovitelja velikih lesnih podjetij s parnima žagama v Celju; in še bi lahko naštevali.
Po nacionalni pripadnosti so med ustanovitelji industrijskih podjetij na Celjskem do prve svetovne vojne absolutno prevladovali Nemci in Italijani, Slovencev je bilo do takrat med njimi le malo. Eden redkih slovenskih podjetnikov na Celjskem iz prve polovice prejšnjega stoletja je bil Ignacij Novak, ki je bil lastnik steklarne v Rakovcu nad Vitanjem, Spodnjega Lanovža pri Celju, Jelšingrada pri Šmarju in izvirov kisle vode v Kostrivnici; ustanovil pa je tudi rudarsko podjetje v Pečovju, ob katerem se je nato razvila tudi železarna v Štorah. Na več Slovencev naletimo med industrijskimi podjetniki na Celjskem šele konec 19. stoletja. Takrat so se uveljavili npr. Peter Majdič, lastnik parnega mlina na Sp. Hudinji, tekstilne tovarne v Škofji vasi, tovarne šamota v Štorah in trgovskega podjetja Merkur v Celju; Simon Kukec, lastnik pivovarn v Žalcu in Laškem; Ivan Rebek, ustanovitelj tovarne tehtnic v Celju; Josip Lorber in Josip Čretnik, ustanovitelja podjetij za izdelovanje poljedeljskih strojev v Žalcu oziroma v Sv. Juriju pri Celju itd. Njihova podjetja so bila nekakšna protiutež nemškemu kapitalu na Celjskem, oni sami pa so predstavljali pomembno oporo slovenstvu v njegovem boju z nemštvom. Bile so tudi izjeme, ko so se podjetniki slovenskega rodu ponemčili. Takšen primer je bil Lovrenc Lavrič, lastnik tovarne usnja v Slovenskih Konjicah. Izhajal je iz slovenske družine, vendar se je kasneje ponemčil, kar se je navzven kazalo tudi v pisavi njegovega priimka. Najprej ga je spremenil v Lauritsch, nato pa v Laurich.
Povsem drugačna slika pa se nam ponudi v obdobju med obema vojnama. Takrat so med ustanovitelji novih industrijskih podjetij na Celjskem absolutno prevladovali Slovenci.
(se nadaljuje)
PUBLIKACIJE ZGODOVINSKEGA ARHIVA V CELJU
Spoznajte tradicijo podjetništva na Celjskem; ki ima korenine že v 19. stoletju, iz knjige mag. Milka Mikole: Stara industrijska podjetja na Celjskem (izčrpna vsebina, številne priloge, stare fotografije).
Cena le 1500,00 SIT. V kompletu s knjigo Sodni procesi na
Celjskem 1944 - 1951 (zopet zelo aktualna knjigi plačali le 2.025,00 SIT.
tema), boste za obe
Knjigi lahko kupite osebno v Zgodovinskem arhivu v Celju, Trg Celjskih knezov 10, ali pa ju naročite po pošti.
j'J A M Jj H J Jj j J J H A
Naročam_____izvodov knjige Stara industrijska podjetja na Celjskem
Naročam_____kompletov knjig Stara industrijska podjetja na Celjskem
in Sodni procesi na Celjskem 1944 - 1951.
Ime in priimek: ______________________________________________
Naslov:
Diane Keaton, Goldie Havm, Bette Midler |
Kine VRAŽJIH RA6NI3
Zakonsko življenje se je za Brendo, Eilise in Annie zmšilo. Vse tri dobro situirane ženske iz Manhattna so bile dobre prijateljice že v študentskih letih, vendar je kasneje vsaka šla svojo pot. Brenda se je poročila z velikašem elektronskega tržišča, Eilise je postala filmska igraka, Annie pa je bila doma in skrbela za dnižino. Sedaj pa je vsako mož brezčutno zapustil zaradi mlajše in privlačnejše ženske. Te krožijo po Manhattnu, nabite s silikonom in stlačene v seksi spodnje perilo.
Brenda, Elise in Annie se združijo in izdelajo zelo natančen načrt za sladko maščevanje. Vojna je napovedana in terjala bo nekaj najpomembnejših manhattnskih poslovnežev. Vojna se odvija odvija na najvišjih nivojih v poslovnih pisarnah in spalnicah Manhattna. Klub vražjih babnic so tri dame, s katerimi se ni šaliti.
“Film je zabaven, saj je maščevanje v komediji zabavno, ” pravi Goldie Hawn. “Toda te tri gospe spremenijo svoje maščevanje v nekaj pozitivnega s tem, ko hočejo pomagati dmgim ženskam. ”
“Vesela sem, da lahko igram razgibano komedijo, ” razlaga Diane Keaton, “ker vedno igram v filmih, kjer je treba govoriti, govoriti in govoriti. Zabavno je igrati maščevanje, saj imamo redko priložnost to početi v vsakodnevnem življenju. ”
i-IMtZ/M * KZ BRASLOVČE
KOVIliOOPREMA Parižlje
..	, tel./fax.: 063 722-055
Hmezad
BOJlKSrilDŽR!]©
# BUCK SL DECKER
ELEKTRIČNI VRTALNIKI že od 8.987 SIT dalje KROŽNA ŽAGA 1020VV samo 16.522 SIT HILTI VRTALNIK samo 44.811 SIT
VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC §[M(OW KOPALNIŠKA OPREMA
NE POZABITE: @ 063 / 722 - 055
PROIZVODNJA
Branko ZOTTEL s.p.
Dobriša vas 59, 3301 Petrovče
Fax: 063-715-484, Mobitel: 0609-635-868
SE PRIPOROČAMO
Dobrteša vas 57a
3311 Šempeter v Savinjski dolini, Telefon: 063/ 701-335
PONUDBA: - izdelava pohištva po naročilu
-	tapiciranje notranjosti tovornih vozil
-	izdelava notranjih stopnic in ograj
-	VZDRŽEVALNA DELA IN STORITVE
STAVBNO MIZARSTVO
Ploštajner Roman
V ARJI VASI št. 70 (v neposredni bližini križišča CELJE-ŽALEC-VELENJE) Tel., fax: 063/707-250
Ponujamo vam vse vrste živil, delikatese, čistila, časopise in drugo.
POSEBEJ UGODNO
PERSIL green power 3,6 kg	879,90 SIT
ARIEL 3,6 kg	899,90 SIT
AVIA 2,2 kg	619,00 SIT
REX 3 kg	499,90 SIT
SVNCAL detergent za pomivanje posode 1,51	199,90 SIT
LENOR mehčalec koncentrat 11	499,00 SIT
OLJE ZVEZDA steklenica 11	159,90 SIT
SLADKOR 2/1 1 kg	119,45 SIT
ROZINE 500 g	169,90 SIT
ČOKOLEŠNIK 200 g	189,80 SIT
CHAPV hrana za pse 1,2 kg	269,00 SIT
Plačilo je možno s kreditnimi karticami: ACTIVA - EUROCARD, VISA, H KS, DINERS in s čeki z odloaom plačila.	
	
STUDIO
FORMA
Pečnikova 2, 3310 Žalec
tel.: (063) 716-116, fax: (063) 711-153
*+■ izdelava predstavitvenih spotov urejanje posnetkov z Vaših potovanj (VHS, S-VHS, VHS-C) snemanje porok in ostalih priložnosti izdelava videostrani
^ obdelava posnetkov s pomočjo računalnika in ostalih dodatnih efektov
NAROČILNICA:
Naročam-o GLAS Savinjske:
Q 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT CJ 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT
Telefon:
X
Podpis in žig:
Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu!
SfIRSfl d.o.o.
Velenjska cesta 12 3310 ŽALEC
Montaža Košir Levec
Že od leta 1992 montiramo okna AJM. V svojem programu nudimo kot zastopnik podjetja AJM prodajo, montažo in servisiranje vseh AJM proizvodov. AJM profili so iz umetne snovi, ojačani s kovino, so stabilni, odporni zoper udarce, ne prevajajo elektrike, so negorljivi, z obstojno barvo in odporni na onesnaževanje zraka. Trajnost jim je neomejena in imajo odlično zvočno in toplotno izolacijo.
Geometrija konstrukcije preprečuje vsakršno zvijanje,
posebna
notranja
ojačitev
pa omogoča
izvedbo
različnih
velikosti.
MM
OKNA ■ VRATA ■ SENČILA
PROIZVODNJA EXPORT- IMPORT
ZASTOPNIK
□
VGRADNJA
□
SERVISIRANJE
□
PRODAJA
tel.: 063 472-596
MONTAŽA KOŠIR, Levec 9, 3301 Petrovče, tel.: 063 472-596
CENIK - GS
Jg A£ 1 C\/Cf	LEVEC 18, PETROVČE
bb ▼ b W	TEL - FAX: 063 472-409
SERVIS
Uradni prodajalec in montažer NOKIA GSM
MOBITEL Vladimir Jager, s.p.
LEVEC 46, TEL.: 063/452 000, MTEL:04 1/660875
98.000,00
Nokia 2 110
74.000,00
Nokia 1610
Teža: 197 g Dimenzija: 56x148x23 Čas delovanja:
-	v mirovanju 20-50 ur
-	čas pogovora min:1h 10min max: 3h
Teža: 250 g Dimenzija: 58x160x28 Čas delovanja:
-v mirovanju 100-200 ur - čas pogovora min: 3h 30min max: 7h
139.000,00
			
G	Bj	Teža: 151 g Dimenzija: 141x48x25 Čas delovanja: •v mirovanju 70-150 ur - čas pogovora min: 2h 5min max: 5h	d
J	I	Teža: 397 g Dimenzija: 173x64x38 Čas delovanja: -v mirovanju 30ur-1 teden -čas pogovora: 2h	||
Celje - skladišče
D-Per
^ovs 131/1997
Ne surfajte po vodi! r Ne surfajte po netu! Privoščite si
CRAZY BANANA!
FREEStriE SIa1qM
VElESlAlOM

INFORMACIJE: ŠPORT SHOP ŽALEC Tel.: 715-184 ŠPORT SHOP CELJE Tel.: 442-335