• — Največji tlovouki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 New York celo leto - S 7.00 $7.00 Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA __lisi: slovenskihi delavceryAmerilri. i- The largest Slovenian Daily ki the United States. a Issued every day except Sundays I and legal Hotiday.3. 75,000 Readers. TELKPON^ CHeliea 3—3878 NO 34. — ŠTEV 34. Entered ag Second Clasi Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3 1870 " ---- * i ■ — _i_ NEW YORK, FRIDAY, FEBRU AJtY 10, 1933. — PETEK, 10. FE BBUARJA 1933 TELEFON: CHelaea 3—3878 VOLUME XLL — LETNIK XLL Ua IN JAPONSKA IZTRAJATA NA SVOJEM STALIŠČU japonska odkrito priznava, da bo začela v par dneh prodirati v provinco džehol Japonci zatrjujejo, da niso sovražni Kitajski njihov cilj pa je napraviti mir. — Kitajci ropajo po provinci, da se morejo preživeti. — Liga vztraja pri svojem sklepu, da ne prizna nove mandžurske države. — Sprava med Kitajsko in Japonsko ni mogoča. 2ENEVA, S vi ca, 9. februarja. — Odbor devetnajstih Društva narodov je po razpravi o novih predlogih, katere je stavil japonski delegat Yosuke Mat-suoka, sklenil, da vztraja pri svojem prvotnem sklepu, da ne prizna nove Mančukuo države. Odbor je tudi sklenil, da naprosi japonsko delegacijo, da jasno pove, ako je pri volji pritrditi, da nadaljni obstoj države Mančukuo ne more rešiti ki-tajsko-japonskega spora. Odbor je prišel do zaključka, da sprava med obema državam«! ni mogoča, dokler Japonska ne prizna, da ima Kitajska popolno pravico nad Mandžurijo in da Japonska prizna, da obstoj sedanjih raz mer je velika ovira za poravnavo. Odbor devetnajstih je mnenja, da predlogi japonskega delegata niso v tem oziru dovolj jasni, ki pa so središče celega problema. Odbor je sestavil pismo na delegata Mantsuoka in ga prosil, da odgovori pismeno. Odbor je tudi naprosil delegata, da naj sporoči, ako bi bila japonska vlada pripravljena obljubiti, da ne bo razširila svojih vojaških operacij v provinco Džehol. Odbor je dolgo časa razpravljal o položaju v Džehol in smatra to vprašanje za veliko važnost. CINCOV, Kitajska, 9. februarja. — Kitajci so iz Džehol provincije vdrli preko meje v Mukden pro-vincijo ter so napadli dve vasi. Japonci so naglo poslali vojaštvo iz Suičunga, da brani vasi. Tekom napada ste bili zažgani obe vasi in prebivalci so iskali zavetja v bližnjih hribih. Prebivalci vasi so se upirali vpadu Kitajcev, toda po kratkem boju so se morali umakniti. Jeponci zatrjujejo, da so kitajski vojaki del armade maršala Cang Hsiao-lianga, ki se je odločil, da bo branil Džehol proti japonski vojski. TOKIO, Japonska, 9. februarja. — V svojem poročilu pravi japonsko vojno ministrstvo, da bodo japonske čete pričele s svojim prodiranjem v provin-cijo Džehol v nekaj dneh. Dasiravno sedaj še ni nikakih vidnih znakov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, kdaj se bo pričelo to prodiranje, japonsko časopisje namiguje, da se bo pričelo v dveh dneh. Japonska zatrjuje, da to prodiranje ne bo pomenilo nikake sovražnosti proti Kitajski, ker ima samo namen napraviti "mir" v Mančukuo, ker Japonska smatra Džehol za del Mančukuo. ne pa za del Kitajske. Japonska ima samo namen "nadzirati razmere v Džeholu in varovati Mančukuo pred kitajskim napadom." Iz vsega dosedanjega japonskega nastopa v Mandžuriji je razvidno, da hoče Japonska tudi v Džeholu nastopiti na isti način kot je nastopila v treh severnih provincijah, iz katerih je ustanovila novo državo Mančukuo. Vojaki, aeroplani, oklopni vlaki in moderno vojno orožje je do seda j podpiralo Japonce, da so pregnali kitajske prostovoljne čete. Japonsko uradno poročilo zagovarja pravico države Mančukuo, da vzdržuje red v bogati in strate-gični provinciji. Vojno ministrstvo izjavlja, da je Džehol bistven del države Mančukuo. Japonska vlada dolži poveljnka kitajske severne armade maršala Cang Hsiao-lianga, da je poslal armado v Džehol, katero deželo Kitajci ©e vedno Lindbergh ima zopet pošla z izsiljevalci n. thomas preiskuje razmere Predsedniški kandidat socialistične stranke je priporočil vladno kontrolo nad premogovno industrijo. Belleville, 111., 0. februarja. — Pred kratkim jo govoril tukaj Norman Thomas, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral na soei-jalistienem tiketu za predsedniško mesto. Poslušat pra je prišlo nad tritisoc o*el>. večinoma majner-jev. Kekel je, da jo natančno proučil razmere po premogovnih krajili Illinois;! tor prišel do zaključka. da so neznosne. Položaj se je izboljšal lo v slučaju, če bi vlada prevzela premogovnike, ter jih obratovala potom rouneila. ki bi ga tvorili zastopniki premogarjev in odjemalcev. Posebna oblast naj bi določevala ceno .premogu in plače premolar jenj. Glede spora med linijskimi premoga rji v Illinoisn je rekH Thomas, da simpatizira s Progre.sive Miner Union, dočim United Mine "Workers kontrolirajo gospodarji. Nadalje je rekel govornik, da bi noben premogar ne smel delati več kot trideset ur na teden. Zagovarjal je tudi državno zavarovanje proti nezaposlenosti. POVELJNIK URUGVAJSKE ARMADE ARETIRAN Montevideo, Urugvaj, 9. febr. Poveljnik nrugajske armade general Martinez je bil aretiran v zvezi s poročili o revolucijonarnein preobratu. Zadnje čase so se pojavili obsežni nemiri in je ljudstvo zahtevalo ustavno izpremembo, toda vlada se ne boji nikakih resnejših nemirov. NEMČIJA JE POSVARILA ŠVEDSKO Berlin, Nemčija, 9. februarja. Zunanje ministrstvo je obvestilo »vedsko vlado po poslaniku, da želi. da bi švedsko časopisje .prenehalo napadati kanclerja Adolfa Hitlerja in njegovo vlado. Nemški poslanik v Stoekholmu baron Rosenberg je švedskemu zunanjemu ministru pojasnil, da kritiziranie kanulerja Hitlerja v švedskih listih zelo neugodno vpliva na nemško javnost. Minister Herman (iocrig je rekel, da so ti napadi velika nevarnost za prijateljske odnošaje med obema narodoma. lastno mater je zadavil Sedem članov družine obtoženih umora. — Starka je postala žrtev ver* ske zaslepljenosti. Inez, Ky, D. februarja. — Danes so začeli v tukajšnji jetnišni-ci s silo hraniti John II, Millsa, ki je obolžen, da je zadušil svojo mater. Možak že dva dni ni hotel zaužiti nobene hrane. Ko so mu zdravniki s silo vlili v usta nekaj mleka, je zaceJ tako divjati, da so ga morali pazniki ukleniti. Aretiranih je bilo tndi šest članov Millsove družine in sicer: nadaljni sin. dve hčeri. vnuk. zPt in sinaha. Vsi so obdolženi sokrivde pri zilor-inu. John Mills je za-dušil svojo 72 let staro mater z veri pro. Zdi se. da se je med prebibalci tukajšnjega gorovja zopet pojavila neke vrste verska blaznost. V koči, kjer je stanovala Mill-sova družina, so se že par dni vršile "verske eerimoni je" -, molili so. peli in plesali- Aretiranei pravijo, da so dobili z neba povelje, da morajo žrtvovati nekega človeka. Slednji! je bila za žrtev izbrana stara mati. Sosedje, ki so slišali obupne kli-ee starke .so obvestili oblasti. Ko je dospela policija, so verski blazneži že napravili oltar, na katerem so hoteli sežgati truplo zadavljene starke. Coronerjeva porota je obtožila John Millsa umora, ostalih šest članov družine pa sokrivde pri umoru. Aretiranei v ječi neprestano molijo in pojejo. zdravljenje alkoholikov Zdravnikom se je posrečilo popolnoma dzdravi-ti moža, ki je bolehal na delirium tremens. STAVKARJI SO SE VRNILI NA DELO Detroit, Micih., 0. februarja. — Hudson Motor Company je naznanila. da je zopet pričela z dc*-lom. Polovica 3000 delavcev družbe. ki so v torek zastavkali. .se je vrnila zopet na delo. Pod predsednik družbe Max F. TVollering je izjavil, da je v tovarni za avtomobilska ogrodja na delu 1000 delasveev. v glavni tovarni pa "2000. AVoHering pravi, da so se delavci vrnili na delo, ker je družba obvestila 5000 svojih delavcev, da je pripravljena pogajati se ž njimi glede plače in drugih zadev. Piketi so moško zdržali svoje nadzorstvo .pred tovarno, ko je kazal toplomer 10 stopinj pod ničlo. Ithaca, N. Y., 9. februarja. — Iz zapisnika "National Academy of Science" je razvidno, da je William D. Bancroft iznašel nov način zdravljenja pijancev. Za eno z Baneroftom sta podpisala poročilo dr. John J. Rutzler in dr. Rot S. Gutsol. Zdravniki so zdravili dvanajst alkoholikov z novim sredstvom, ki se imenuje"sodium rhodanate". Neki moški, ki je imel delirium tremerus v zadnjem stadiju, je bil že naslednjga dne popolnoma o-•zdravljen. Omenjeni zdravniki pravijo, da mogoče s tem sredstvom ozdraviti vsakega alkoholika pod .pogojem, da ima bolnik trdno voljo, da ne bo nikdar več pil. zasledovanje pobegle križarke Holandske bojne ladje so tesno za pobeglo kri žarko. — Vsak čas pričakujejo bitko. Batavi^, Java, 9. februarja. — ' V kratkem času se bo mogoče vnela pomorska bitka med uporno križarko De Zeven Provincien in liolandskimi bojnimi ladjami ter aeroplani. ki zasledujejo pobeglo križarko po Indijskem oceanu ob obrežju Sumatre. Mornarji križarke, ki so Malaj-ci, so ponudili pogojno predajo, katere pa je holandska mornariška oblast zavrnila in je zahteva-la brezpogojno preda jo ter zagro-' žila, da bo zasledujoča mornarica pričela streljati, ako .se . uporniki ne podajo. i policija je aretirala dva mlada človeka v roanoke ROANOKE, Va., 9. februarja. — Policija je a-retirala 1 9 let starega Joe Bryanta in Normana Harvey pod obdolžbo, da sta zahtevala od Ckarlesa A. Lindbergha, da jima plača $6000 pod grožnjo, da mu ukradeta drugega njegovega sina. Bryant je bil aretiran v State & City Bank, ko je hotel izmenjati ček za $17,000, katerega so mu poslali detektivi, ki ga zasledujejo že od 1. deeembra. Policijski komisar Manning je rekel, da je 1. decembra sprejel od načelnika policije v državi New Jersey Norma n Schwarzkopf pismo, v katerem mu naznanja, da je nek mož v Roanoke ponudil Lindberghu informacijo glede od-vedbe njegovega otroka za ceno $50,000. Od tega časa naprej je policija vedno zasledovala pisalca pisma. Polieija je večkrat po naročilu iztirjevalca položila v neko stavo drevo pisma. In četudi so detektivi stalno ,pazili nanj. ga niso nikdar mogli zaslediti. Konečno pa so detektivi položili v duplino drevesa ček za $17,000 kot prvo plačilo za informacijo o odvedenju Lindbergho-vega otroka. Ko je prišel Bryant včeraj, v State & City Bank, da bi izmenjal ček, je bil uradnik na njegov prihod že pripravljen. — Kak denar želite? — ga vpraša uradnik. — Velike bankovce, — odgovori Bryant^ Uradnik mu pravi, naj nekoliko počaka in gre v drugo sobo. Ko se vrne, prinese zavitek in ga izroči Bryantu. POBIJANJE OVAC San Julian, Argentina, 0. febr. Ovčjerejci v okraju San Julian so sklenili, da bodo pokla-li in .sežgali 60,000 ova e. ker živali ne morejo prodati za primerno ceno. Ilolandska vojna admiraliteta ne poroč-a o gibanju zasledujoeih ladij, ker ima križarka De Zeven Provincien brezžični brzojav in bi mogla tozadevno poročilo prest reči. Križa rka vozi proti jugu po sedem vozlov na uro. smatrajo za del Kitajske in katero hočejo braniti braniti proti Japoncem. Kot zatrjujejo Japonci, Kitajci ropajo po deželi, da se morejo preživeti. Japonci tudi zatrjujejo, da Cangovi vojaki nadlegujejo prebivalstvo in grozijo, da se bodo polastili železnic. Japonsko zagotovilo tudi pravi, da prodiranj japonske armade v Džehol ni v ni kaki zvezi z osvojitvijo mesta Sanhajkwana, kajti po mnenju Japonske je Džehol del Mančukuo, mesto Sanhajkwan pa pripada Kitajski. ZVIŠANJE DAVKA V NEMČIJI Berlin, Nemčija, 9. februarja. Hitlerjev kabinet je oznanil najvišje davke v zgodovini Nemčiji, posebno n i me.so in mast. V mnogih slučajih je davek podvojen. (Novi davki so: Živo govedo in prašiči $12.50 za 220 funtov, mesto $6.50. Ovce: $11 za 220 funtov, mesto $5.50. Meso: $G5 za 220 funtov, mesto $10 do $30. Mast: $12 za 200 futov, mesto $'100. Xovi davki .stopijo v veljavo z 15. februarjem Z resnostjo in 'zmernimi besedami < je kancler Hitler zagotovil neonskemu narodu, da hoče nje go- j va vlada storiti vse, da napravi; narod areenejii in svobodnejši. Španski izgnanci ___v biaritz Kraljevi pristali so se naselili v športnem kraju« Prej je kralj Alfonz hodil na zimski šport. Pariz, Francija, 9. februarja. — Glavno mesto francoske pokrajine Basque, liiaritz, kamor je nekdanji španski kralj imel navado hoditi na zimski šport, je sedaj bivalnščo izgnanih prijateljev španskega kralja. Ko je padla španska monarhija. so kraljevi pristaši naglo bežali proti francoski meji. Kevnej-ši begunci so se nastanili v manjših francoskih mestih ob meji. Zelo malo jih je. prišlo v Pariz in Fontenebleau, kjer se je nastanil kralj Alfonz. Kdor pa je imel nekoliko več denarja, "se je nastanil v Biaritzu ter sedaj čaka. da bo mogoče zopet poklican v domovino. Ta naselbina španskih beguncev tako blizu španske meje je zelo razburila sedanje španske vladarje, ki žele, da bi francoske o-zlasti te begunce odstranile iz obmejnega mesta. V prejšnjih časih, ko je bila Španska še kraljevina, je francoska vlada španske republikance, ki so se naselili v Franciji blizu španske meje, vedno poslala više proti severu, ker se je bala, da bi zaradi njih mogoče prišlo do kakega spora s .ftpansko. Navzlic temu, da so bili španski monarhLsti obdolženi, da so povzročili ponesrečeno mornahi- stično revolucijo generala Sanju-rio. je francoska vlada dovolila pobeglim monarhistom. da so smeli ostati v Biaritzu. Francozi so sami za sebe zadovoljni, da mo- j narhisti ne kujejo nikake zarote proti Španski. Alfonz sani ni hotel, da bi se njegovi pristaši naselili v njegovi bližini v Fontenebleau ali pa v bližini Pariza. Kralj Alfonz ima v svoji okolici le malo svojih prijateljev, med katerimi je najvažnejši vojvoda ^Iiranda. ki ivedno potuje z bivšim kraljem in ve za vsako njegovo tajnost. Tudi kraljica ima -zelo malo svojih nekdanjih dvornih dam v hotelu, v katerem stanuje. Kraljica pravi, da ni več tako bogata, da bi mogla htocti toliko dvornih dam kot nekdaj. Z zavitkom pod svojo pazduho Bryant naglo odide iz banke in zunaj se mu pridruži Harvey. Policisti so takoj navalili na nju, predno sta mogla napraviti le en korak. MORILEC SE JE SODU SAM .Dunaj, Avstrija, 7. februarja. Franz Leitgoeb. ki je umoril sedem žensk in je bil obsojen na dosmrtno ječo. je umrl po operaciji. Leitgoeb je (pogoltnil zobno krtačo, ker je mislil, dfr bo vsled tega prepeljan v bolnišnico, od koder je hotel pobegniti. PLAČE V DRŽAVI ILLINOIS Chicago, EL, 9. februarja. — Poročila iz 977 tavam naznanja-ja, da so plače znatno nižje kot so bile lani meseca jiilija lanskega leta. * Izmed 100 delavcev, ki so bili pred šestimi leti zar.osleni, jih je sedaj 56 brez tlela. Od $100, tu so bili tedaj 'zasluženi in izplačani, jih danes ni $70 izplačanih. PONESREČENI GASILCI Omaha, Neb., 9. februarja. —• Pod več tonami razvalin je zakopanih šest gasilcev, ko se je porušila stena gorečega hotela Millard, ko so iskali med razvalinami za človeškimi žrtvami. ' Irii KUBA PRED NOVO REVOLUCIJO Havana, Kuba, 9. februarja. — Vlada je danes priznala, da se pripravlja vstaja proti nji. Snujejo jo oni Kubanci, ki so pobegnili iv Združeni države oziroma v razno centralno-ameriške republike. Vstaja je naperjena proti predsedniku Gerardu MVhadu, lisL * "GLAS VABODAM NSW YORK, FRIDAY. FBBKUARY 10, 1983 t 1 "Glas Naroda" E========== Owned and Published by BLOVRNIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) huk Sakser. Prestdant IM W. of btulncM of the corporation and add lath Street, Boraugh of Manhattan. of above officer*: New York City, N. ¥. - O L A S N A K O D A * (Voice Um People) Every Day Except Han in ye and Holiday* ta celo leto veUa Kanado ........ It pol leta....... (a Četrt leta •••• aa Amerika In $8.00 93.00 $1.60 Za New York ca celo leto......$7.00 Za pol leta ....»•.......•«»■«•■ $3.50 Za inosemstvo aa celo leto.......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $0.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lihaja vsaki dan izrzemfil nedelj In praznikov. Dopisi brez podpisa In oaebnostl se ne priobfrijejo. Denar naj se blagovoli foMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa . mm tudi prejšnje birallfife naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N. \ Telephone: CHelsea 3—3378 SKRAJNA POTREBA THE LARGE8T SLOVENE DAILY in U. 8. A. GRME Poslanska zbornica so jc slednjič vendarle toliko zganila, da je odpravila nekatere metode, ki se jih poslužujejo oblasti pri izvajanju prohibieijske postave. Nad temi metodami se mora zgražati vsak pošten človek, in je skrajni ras, da jih je »enkrat za vselej konec. Osemnajsti amendment in Volsteadova postava ne po-inenjata kaj prkla v moranem pogledu. Način kako skušajo zadostiti Vloločham te postave, se pa mora slehernemu pntsiti. Primerov je na stotine in na tisoče. Ped prohibicijo je bilo v Xe\v Vorku približno deset iisoč salonov. Sedaj, ko ni salonov, je nad štirideset tisoč spikizijev i>d najslabše do najelegantnejše vrste. Po Broadwayu jih kar mrgoli. V najelegantnejših klubih toči jo in prodajajo opojno pijačo. Dostop v take lokale imajo l.jiflje > posebnimi izkaznicami. No, subaški agent je si znajo pomagati. Agent si preskrbi vstopnico, si natakne frak, vzame za spremeljevalko elegantno ob)ečeno žensko, nakar so podata na 4kbojni' pohod. V spikiziju pijeta in jesta ter vzameta seboj malo steklenico opojne pijače, ki sta jo z;> drag denar kupila. Steklenica oziroma nje vsebina .-hm za dokaz, da je gostitelj kršilec Volsteadove postave. Dosedaj so bili agentu povrnjeni vse stroški za frak, spremljevalko, za jed in za pijačo. Zaračunal je pač, kolikor Ke mu je zl j ubilo. Najeti in dobro plačani so bili tudi Ijifljc. ki so se z lastniki špelunk seznanili in sprijaznili v edinem namenu, da so jili pozneje ovadli oblastim. Poslanska zbornica je slednjič odiočila, da take me. tode niso umestne in da suhaški agent je. ki so jih poslužujejo, ne bodo dobili za to nobene posebne plare oziroma nagrada. Precej časa je trajalo, p redno so narodni zastopniki spoznali, da je strahovito umazano, najprej napotiti človeka k kaznjivem dejanju in ga nato ovaditi. Nadalje je zbornica prepovedala suhaškim agentom, pripenjati slušalke k telefonskim žicam in poslušati telefonske pogovore. Tak postopek naj bi bil istotako kaznjiv kot je odpiranje tujih pisem. Upati je, da bo tudi senat pot i4 J il tozadevne sklepe poslanske zbornice. Ako se bo »to zgodilo, bo bodočnost izvajanje določb probibicijske postave nekoliko bolj pošteno kot je bilo tlosedaj. Precej vode*bo še steklo v morje, predno bo preklicana postava, ki omejuje osebno svobodo. Toda i>ostava izgublja ččVlalje več svoje moči. ( 'o ne bo kmalu preklicana, bo tako oslabela, da se ne bo nihče več zmenil zanjo. Ostala bo le na papirju, in bo še poznim rodovom v za smeh. Sovjeti pripraljajo velike slav-nosti ob deveti obletnici Ljenino-ve smrti. Te slavnosti stoje v znamenju hudega mraza, ki je 20. januarja znašal 33 stopinj O pod nielo. Kljub temu stoje vsak dan pred Ljeninovim mavzoljem ob kreineljskem zidu dolge vrste ljudi, da si ogledajo mumijo umrlega voditelja za steklenim sarkofagom. Kdor je bil priča dolgi vrsti vernikov, ki se je svojca s v pravoslavnih katedralah pomikala ob krstah, v katerih so ležale relikvije svetnikov, ki so jih So-vjeti kot praznoverstvo ali uničili ali pa .spravili kot "spomin na žalostno dobo za vedno minulega malikovalst va?\ v svoje protiver-ske muzeje, ta se seveda ob pogledu na častilce balzamiranega I^jeninovega trupla ne more libra ni t i čuvstev n« j pik rej še ironije. . . .Posebni pomp ob devet letnici očeta moderne Rusije naj zakrije veltke težave sovjetskega gospodarstva in !e bolj kritične čase, katerim gre sovjet.ski režim brez dvoma nasproti. Da poročila o te.m niso bila -pretirana, dokazuje najnovejša odredba Sovje-Tov. ki je izšla kot rezultat diskusij v iz v r sevalnem odboru SSSR le dni in ki namesto dosedanjega načina oddajanja žita državi uvaja zopet naturalni davek, kakor gm je bil uvedel Ljenin leta 1022. Ko se je namreč začela prva petletka, so uveljavili način oddaje žita državi, ki je popolnoma uničil vsak interes kmeta na produkciji. Oblast je določala, koliko mora ali kolektiv ali posameznik posejati in žeti in koliko ima državi oddati. Količina državnega deleža pa se ni določala niti ob setvi niti tekom leta. ampak ob žetvi ali eelo šele po njej po cenitvah državnih organov ki so bile čestokrat samovoljne. Xa ta način se je v kmetu ubil vsak interes na večjem donosu. Sovjeti dolgo niso uvideli, kako škodljiv je ta način, katerega jim je diktirala njihova teoretična kolektivi-,stična trma. dokler jih niso poučili letošnji žalostni rezultati knietske petletke. Petletko je izpolnila v agrarnem ozirtt samo mala tatarska, republika (bivša gubernija Ffa). dočim sta Fkra-jina in severni Kavkaz, žitnici Rusije, skoro popolnoma odpovedala. Prehrana delavca in armade je sicer še vedno za si gu rana. toda prehrambeni delež je precej padel. Povratek k fiksnemu n at ura I-nemu davku, ki je sedaj uveden in ki bi -za vsako kmetijo, naj bo kolektivna ali privatna last, od oblasti moral biti določen najkasneje že do 15. marca, bo imel to dobro, da bo kmet že vnaprej točno vedel, koliko bo pripadlo od njegovega pridelka državi, tako da bo imel interes na tem, da čim vee pridela zase oziroma za trg. kjer bo lahko svoja žita zopet prodajal po več ali manj svobodnih cenah. Ta odredba torej pomeni čisto očividno revizijo dosedanje gospodarske politike na agrarnem * polju, ali nekt» druge vrste "N'ep", I to je koncesije zasebni incijativi. kakor jo jc svojčas po treh letin najhujšega marksističnega orto-dokxizma bil inavjruiraJ Ljenin. prisiljen po dejanskih razmerah. Toda danes je položaj precej drugačen in mnogi so mnenja, da je odredba tovariša Stalina prišla prepozno. Davčna norma še ni določena, vendar je Stalin predpisal mero-dajnim oblastem maksimum obdavčenja. preko katerega v nobenem slučaju ne bodo smele iti. V Ukrajini, kjer se povprečno na hektar pridela 10 in pol pudov. bo znašal naturalni davek 2.7 do 3.3 pudov na hektar, če gre za kolektivno gospodarstvo, d oči m bo za posameznega kmečkega posestnika. kolikor takih sploh še je. znašal "> do 10^r. V kmečkih o-krajih obiroma za kolektivna gospodarstva. ki se nahajajo v o-fcroju velikih mest. to je v okrožjih okoli Moskve. Ljeningrada. Nižncga Novgorod a itd., pa je določen znatno manjši delež za državo. namreč samo 1.3 do 1.7 pudov na hektar, to pa zaradi tega, ker .se hoče olajšati preskrba delavstva *z živili. Delavci se namreč danes v Rusiji prehranjujejo od tovarne, same. to se pravi, da dobijo velik del plače in natura (•podobno kakor v srednjem veku). in Sovjeti hočejo s privilegiranim ravnanjem s kmeti, ki živijo okoli velikih industrijskih središč, poskrbeti za zadostno oskrbo fabričnih gospodarstve. kakor tudi posameznih delavcev, v kolikor morajo ti to, s čemer jih ne preskrbuje tavarniško vodstvo, nakupiti na svobodnem trgu. Tudi sicer se je gospodarska kriza v Rusiji znatno povečala. Začela se je namreč vsled defla-cijske politike vlade, ki hoče revalorizirati červonee, splošna redukcija -plač oziroma tistega dela, ki ga za svoje delo delavec dobi izven prehrane v naturi. Tu di je postalo težko vprašanje zaposlitve oziroma prehrane onega uradnratva. ki je bilo reducirano, in tega je povprečno 30^-r. Da te težave premagajo, so .sovjeti sklenili, kakor znano, energično čiščenje stranke, so mnogo funkcijonarje.v odstavili in nekaj desničarjev zopet deportirali v Sibirijo. kleta. ki sedaj nimajo še nobene svoje organizacije. Poleg t»*ga lipam, da bodo našemu vzgledu sledili tudi ostali fantje ler se pridružili naši skupili organizaciji. Ker je namen te prireditve tako važen in koristen za naselbino, apeliram na vse zavedne Slovence in Slovenke v Oreater Nmv Vorku in okolici, da posetijo to prireditev ter s tem pokažejo svojo naklonjenost naši mladi organizaciji. Ker znaša vstopnina samo 35c. mislim, da je pojset zabave omogočen vsem našim ljudem. Mar v Orehek. Naši v Ameriki. LISTNICA UREDNIŠTVA. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO 8LJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM Dtn XI0 DCb S00 ¥ JUGOSLAVIJO Din tOO Din 1000 ... $ 3.35 Lir ... t 4.80 Lir ... $ OJOR Lir ... $ 7.80 II Lir $15.35 Lir MM $75.—■ Lir 1000 V ITALIJO 100 200 800 ij MVMlm, bodici *r«h d*v«4uj«m* *• bolj« pogoj«. ■STLAČILA V AMXR1&KH1 DOLARJIH M fcpiačilo $ 5.00 morate poslati_$ 6.70 " " $10.00 " " _ $104$ » " $18.00 » » _ $18.80 " $G8jM * .....$21.00 " - $40.00 » '* _ S81JU8 »■ gMLOO » - . -. ffl tt v item kraja l^Ufllo t dolarjih. LBTTBIt aa $ 8.70 $11.20 $10.40 $21.78 $28.78 S52-50 ainarjin ali 81. TRAVEL BUREAU (FRANK 1AMMMB) . YOBK, JT. T. IŠČE SE dIVALKE — izvežbane na malem »troju za moške cotton braid klobuke. Celo dnevno delo in overtime. — JACOK KORRER, Inc., 588 B 'way, 8th floor. New York. N Y. (3x) A K., Cleveland, Ohio. — Ako pošljete nas list oziroma izrezke iz našega lista v zaprti koverti v domovino, bo pošiljatev najbrž dospela na označen naslov. Najbolje zoper pravi gospa iz Buffalo "Več let me jr mučil revmatixem. Potem mhi tzvetlcla zn A uctur 1'fcin-Ex; filer in sem k* kupiU »tckicni-cu. Ko »em se prvič iiumiala, mi je takoj i .umazalo. Porabila tea coo stekleiucu in uaara upravljati delo brez pn«\ hrookvnska dekleta, misliti na svojo organizacijo, s katero bi mogle koristiti svoji naselbini in se.b i. Kot Amcrikanke se v prvi vrsti zanimamo za šport, ki ima namen razviti in utrditi našt* telo. kajti zavedamo se starega reka. da v zdravem tele.su biva zdrava duša. Da je to resnica, nam kažejo posamezniki kakor tudi celi narodi. Vsepovsod vidimo, tla so oni posamezniki in oni narodi, ki so telesno zdravi in krepki, v vsakem ozira mnogo naprednejši od drugilh. Ker pa je v Greater New Yorku edina naša samostojna športna organizacija Jugoslovanski Sokol, smo s<* domenile, da nam on pomaga pri ustanovitvi organizacije, kakršno si želimo. V ta namen priredi Jugoslovanski Sokol v nedeljo 10. februarja 1033 v Slovenskem Domu. 2i53 Irving Ave.. Brooklyn, zelo zanimivo prireditev, na kateri bo najinte-resantnejša točka — barvni film o Jugoslaviji. Ob tej priliki bo nastopil tudi Sokol, v kolikor je to mogoče v Slovenskem Domu, in sicer s svojimi mladimi slovenskimi telovadci. Poleg tega bo na programu tudi starokrajska svatba v slovenskih narodnih nošah. Xa ta način bomo združili našo staro in novo domovino na tej prireditvi, kar bo, kakor tipam, pomagalo 'zbližati naše tu-rojene in priseljene Slovence ter tako premostiti prepad, ki tako pogosto zija med slovenskimi stariši in njihovimi otroci. j se morala vrniti v Habarovsk, ker Namen te prireditve je torej, j je bil vihar tako silovit, da jim organizirati' naša tu rojena de-»je grozil z uničenjem. INFLACIJA. Joseph Delae je pred štirimi meseci pobegnil iz zavoda za umo-bolne v Clevelandu. Odšel je na jugoza,pad in v San Antoniu, Texas, so ga prijeli in zaprli. Zdaj pa je njegova žena. ki živi v Clevelandu. .sprejela vpst iz .stare domovine, da «o ga ameriške o-blasti poslale tja. Delae je bil ameriški državljan, kljub temu so ga ameriške oblasti enostavno de-portiral«*. - — V Petersburgu, 111., se bo 20. februarja začela sodnijska obravnava proti pomožnemu šerifu Skinnerju. ki je obdolžen umora našega rojaka Martina Viranta. ki je bil ,pred več meseci v ječi pretepen do *mrti. potem pa obešen. in so pomožni šerifi prvotno trdili, da se je sani obesil. Da se je obravnava tako dolgo zavlekla. so krivi odvetniki obtožencev, ki vedno dobijo kak izgovor, da zavlačujejo obravnavo. Njih zadnji izgovor je bil. da je glavni obtoženec bolan. Sorodniki pokojnega rojaka Viranta bodo imeli svoje posebne zagovornike pred sodiščem. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" fiuitfo, pol po -vri CUE ZA OGLASE SO SUSHI - - ■■ USOD A POTNIŠKE LADJE "SAHAUN" Preko Tokija prihaja poročilo, da je riiska potniška ladja "Sa-lialiif v veliki nevarnosti. Paraik ima na krovu 2o() oseb. Nesreč* ga je po dosedanjih vesteh, ki >i pa silno nasprotujejo, doletela v Ohotskeni morju. Ruska poročila pravijo, da j«' nastal na ladji ogenj, druge vesti pripovedujejo, da je postal tkSa-halin" žrtev viharnega vremena. Ponesrečeni ladji sta odhitela na pomoč ruska «ledolomilca "Dobri-nija Nikitir" in "Sverdlovsk". Po teh poročilih je obtičal "Sahaliu" 300 »km severovzhodno Sahalina v ledu. Te vesti tudi navajajo, da na ladji ne razsaja požar. Vremenske razmere pa .so za reševalce tako neugodne, da slabejse ne morejo biti. Vihar divja z nepopisno srditostjo in lati je. ki niso opremljene s posebnimi pripravami. si ne- smejo upati v bližino "Sahalina". -Štiri leta. ki so hotela startati, da bi dognala natančno pozicijo ponesrečene ladje, so ' J Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati letos v domovino, m stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila xa potovanje in prepričal se bo, da bo sa mal denar ndobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West lBth Street : Hew York, V. T. Dve besedi sta se nenadoma pojavili: teluiokracija in inflaciji). Pravijo, da je v tehnokraciji in inflaciji odrešenje tega sveia. predvsem pa Amerike. Kaj je teluiokracija in kaj je inflacija * Tehnokraciji bi se reklo po naše: vlada ntašin in inži-nirjev, inflaciji pa : napihnenost. Xapihuenoiit denarja, seveda. O tehnokraciji bom enkrat pozneje govoril, dočim bom danes povedal, kako je. če se denar napihne. To jc iz življenja vzeta zgodba. Pravil mi jo je moj prijatelj Rudi Seršen. paintar po poklicu, ko sva predlanski* zimo sedela v topli kuhinji ter z nekako naslado poslušala burjo, ki je brila po new-jersevskih "meadows". — SaLamensko brije. — sem povzel. on mi je pa takoj nresekel besedo: — Ah. kaj bo to. To je nedolžna sapica v primeri /. viharji, ki smo jih doživljali P»14 leta v Karpatih. Nato mi je pripovedoval, kako je bil preuredil* doma hišo in je v to svrho potreboval par tis«"' kron. Pridnemu in izvežbanemu o-brtniku jih je. domača hranilnica kaj rada posodila. (Joresti so bile precej visok'*, toda SerŠen se je tolažil: — Ho že kako. C*e bom zdrav in če bom pridno delal, bom v par letih prav lahko vse pošteno plačal. Dom j«- izboljša:! in popravil, takrat je pa izbruhnila vojna. Poklicali so ga in pcxslali na rusko fronto. Slovo ni bilo kaj prijetno od precej velike družine. Težko se je bilo posloviti od prenovljene hiše. na kateri je kakor mora ležalo par tisočakov dolga. Toda vojna je vojna. S tistimi krajcerji. ki ti jih dajo za krvavo rokodelstvo ne moreš plačevati niti obresti, kaj še. da bi odrini! nekaj na dolg. Obrestno mero so povišali, in začele so teči obresti od obresti. Seršenu se je kar meglilo v glavi, ko je pomislil, tla bo zdajpazdaj zapel boben pred hišo. Ko se je po štirih letih vračal domov, sploh računal ni vee. češ, saj je itak vs? izgubljeno. Domov prišedši je našel dom in družino. Svojo družino, ne pa svojega doma. Že vsaj zdelo se mu je tako. Te bojazni ni nikomur izrazil, ampak je le mirno in vdano čakal kdaj ga bo hranilnica pognala na eesto. Tri dni je čakal, četrti dan mu pa sporoče. da bi ravnatelj hranilnice rad govoril ž njim. — No — si je mislit Uudi — sedaj je prišlo tisto, kar bo huje zame kot pa vsa vojna. Ravnatelj mu je pc frratkeni in prijaznem pozdravit rekel, da bo treba hranilnico prepaintati, naj gre torej domov po orodje in naj se preobleče za delo. — Salamensko me bodo pritisnili — si je mislil Rudi. istočasno pa tudi upal: — Dokler bom paintal, me menda ne bodo gonili iz hiše. Delal je vestno in natančno, skoro -štirinajst dni. Ravnatelj je bil z delom -zelo zadovoljen, in ga pokliče v pisarno rekoč: — Rudolf, zdaj bova pa poračunala. Tn Seršenu se je zopet začel vrteti po glavi kapital, s kapitalom vred pa obresti in obresti od obresti. — iNo. poračunajra. — je de- jal. Ravnatelj je zračunal. koliko jia bil hranilnici dolžan z obrestmi vred. koliko dni je delal ter odštel dol>g od zaslužene vsote. — Ostanek mi je plačal s .stro-kronskimi bankovci. Toliko jih je bilo, da sem napolnil vse žepe ž njimi — je pripovedoval. — Denarja ko listja in trave. — Kam bom ž njim? — sem si mislil. — Pa sem bil kmalu rešen teh skrbi. Enkrat sem šel k mesarju, dvakrat k peku in enkrat v oštarijo, pa sem bil suh. Suh sem bil, toda neizmerno zadovoljen, da je bila hiša brez dolga. To jo -značilna zgodba o inflaciji denarja. rs "OL Al NARODA' NEW YORK, FBXDAY, FKBEPABY 10, 1033 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. & MASARYK 0 SVOBODI NARODOV ALEKSA.XDER JAKOVUEY: UMETNIK --i.- Zahar se je zl/knil v »tnlu in zareza!; ' 'No. prijutHji't-ik! Mene ise neki*«.} ujel. ru-a !'" Pomembno je popu žkiuJ i levim očttiom in naredil jako prebrisan obraz. V*e skupaj : obraz, drža in *meh, je kazalo, da -se ga je Zaiiai te zadosti nalezel. Zdaj •*:» mu morale privreli iz globine »»rea v.se najbolj tajne misli. Zaliar je bil jwrtreben i.-krpn»4ra, j*lasne<*a po menka. ''Ne bo« me ujel. Tis«, 'ja ž«-ne," je prepričevalno ponovil. — Naj le pi idejo i/duj noter v»»i miličniki ali uiagari su»n vi^jj da\kar. Naj me vprašujejo potem: .Kako je to. Zahar Terentjecič. da Nedite v cbcdniei. v delavskem domu, in hirer popolnoma natreskani! Ali vam iiLv> tu postregli z ž^anjctu Mar ne vest", tla .-c prepovedan« alkoholne pijače v teh prostorih?' — .Xikakor ne. tovariši.' jim bom rekel, narobe razumete stvar. Ameriška revija The New York Time« Magazine je probeiia pred kratkim »bširen išlanek o preži-dentu Masarvku izpod peresa S. -T. Wooli'a. Avtor popisuje živahno prezidentovo osebnost, njegove filozofske nazore iu način njegovega življenja. Prezident Ma.su- Mliriljov je porinil k min pra- nto *ovjete, ni nikjer nobenega de- ry.k je sprejel Woolfa na gradu zen stol. se urno vsedeJ iu prebri- la za pleskarje/ Zato sem jim na-fv I^anael, m med tem. ko je pisano p>mežiknil pevcu. A Zahar ravnost povedal: .ČV ni pod kov>- nje^ovportret. je pre-ga je slej ko p rej molče gledal z iz- ti nobenega zaslužka za plfttoje,' »ovonl ž njim o raznih akti ulje nimi očmi. kot da bi se bil na <*1 s *>vj*ti!V |tuetalh1 vprašanj,!,. I ogovor je mah -tre/nil i 'Mej. jej! Kako more« v* cme-unesel tud, na svobodo narodov "Torej ste vendar živi.' A. Ja-'rom po starem razgrajati? Časi ^' jn -^sarvk je tud, tu pokazal, kov Matvojič Kako pa to? Vsi J'*e spremenili. Mar ne veš da bi t- ^ako globoko razume vse z,v- pravili: ni vee Muriljova, vojna ga lahko ta neumnost stala življenje?" 'J***.]**«' probleme K - - 1 — slike C ehoslovaske v fvamp ir ji Spisal EMILE GABORIAU 1 a 8* 72 M N velemesta je \izela. In glej ga: tu je Muriljov v laHtni osebi...." "Ut*. res. to sem jaz asebno. In ves kaj. Zahar '[Vrentjevie. pote; sem prišel, samo pote." Trenutek sta molje 'deda I a drug. drugega* j — Prave "Ko. pa kaj za to? Jakov Mat- _ . čemu bi še ii- sedanj, dobi ,n preteklih desetih letih ne bo predočil zgodovinar, marveč romanopisec, je dejal Ma-j sarvk. Zgodovinar bo morda na-toeno vse podatke in bo ugotoviti najrazličnejše .... .i • -its , i«..,.« I vzroke, katerih posledica je bilo v Pome ? je polglasno in neje-.vulis. da m-,u jwte prael. Imam .. , . . ... . , , 4 1 * ' I nasi držav, toliko izpreniemb. to- šelc velik romanopisec se bo vejic! -Povejte mi vel ? Kaj imam od življenja, če ni nikjer nobenega posla za pleskar ' ■ . rt. * * To je bilo samn po vojni. Zdaj. ^ . smo že pri/akali druge čase. Saj' skusai vemo \ pra šal Zahar. "I)a. da. samo pote. "Pome da ste prišli Ijov. tlakov Mat vejic?" '' No. :la. .saj ti pravim. zate pravo delo. Le povej mi na , , - , t da sele velik romanopisec se ravnost: ali bo« sel *z menoj na v Uik j v , , ,. . .... i mogel poglobiti v življenje naro-\ i. Mun j j ali ne? I V:,.. "Jaz? .lakov Matvejie'.Kaj praviš ? Veš kaj ? t V mi boš ti zdaj Namesto da bi nadaljevala svoj izprehod, je odšla takoj k vdovi Ronleou in naročila njeni hčerki, naj poisee Norbert a bi mu po-ve, 'da ga nujno prosi, naj -pride k vratom sauvebourskega parka, kjer j»a bo čakala, kajti to je za oba vprašanje življenja ali smrti. Ko se je približala ura sestanka, ji je žarelo sree močno utripati in težke misli so ji rojile po jjlavi. Ali prifle Norbert na sestanek .' Ali se posreči vdovini hčerki priti do nji-gai Kaj je ln*tel ž njim zapustiti Bivron in preseliti se v Pariz, da bi moijel uspešneje in plodo-nosneje uveljaviti svoji* sposobnosti. <'ez teden dni je presenetila javnost vest, da je Dauniau izginil, z njim pa tndi bujna Franeoise. Norbert je otipi »t ovni s svoji» ženo naravnost v Pariz in monsieur de Puyiiiandour je pravil povsod. da si*, njegova hči m* bo tako kmalu pokazala v palači <'liamp !«»«*••. ah- Pot re- bujem dobre mojstre, a kje naj jib I rekel: Zalior. pojdi peš v Saratov. zdaj vzamnn ? Skoraj \>i m » v tel, letih umrli." "Nak. pome da ste prišli?" je Kajti stvar je ta, da sem se ga na-* divje, na ve- glas zaklical Zahar. k-zel kar doma in le /.a kratek čas prišel jMJt^n v delavsko kuhinjo.' Tako jim bom rekel in amen. Natakar. prijatelj, mar ni prav tako.' Nikar se ne boj. cm te bom iadal! Nikoli v življenju, dragi moj. V>e kar je prav. a nikoli nisem bil ovaduh!" Zahar se je ozrl po bližnjih mi-/ieali. a ljudje, ki **» sedeli tam. **> Itili zatopljeni v lastne |>oinenke. Nihče .-e *ii menil za njegovo modrovanje. Zahar je posta 1 užaljen, namrdnil in obmolknil. "No. lepo tovariši jo imam." j-rekel očita toče. .»a pri oči in na vjo mi*." pričeli jM*tt: " Po planineab • oluee sije. v moj \'aržet ttn"-a bije.... zarjorel na \>o gostilno: Slutil je vnaprej. :>Hr.!a in delavca. Zdaj smo vsi enaki iired postavo. Nove zakone so spisali....'" "Kaj mi mar! Le nredi v.se. Jakov Matvejič. kaiko,* ti Ik» prav.j levico predse. '-laz bom z vsetn zadovoljen. A po- "De-ve»! Devet let! Prijatelj. \ej mi rajši, ali se še s]Mm,niš ni drngiv. pomldi: devet let ni nihče | Lihačova ?" da i u podati točno sliko vsega, kar se je zgodilo. Romanopisec nam šele pojasni, -zakaj je prišlo pri nas do prevrata. Primerjate samo našo deželo zdaj in preti l."> leti! Ta velika izprememba je v prvi vrsti poslediea različnega duševnega stanja našega ljudstva. Ko je. Wool t' prosil, naj mu podrobneje pojasni to vprašan ?e. je prezident nadaljeval: — Noben narod n«* more bili srečen, dokler se ne osvobodi in dokler nima toliko, da* bi mogel zadovoljiti gmotnim potrebam. Svoboda ne pomeni nič. če imate prazen želodec. Siromašnemu po- take ljudi se ne smete obračati s i patrijotičnimi frazami. Te ne po-l menijo nič. Morate zanj kaj sto- •ik. Prav je. to je življe- spposen vi nje! V resniei, pmlen je odpel Zahar prvo kitico, se mu je že spnartil« na pleča neka roka. Zahar se je pripravil- na boj. Ni se obrnil, ni odprl oči in gla-no je zavijal na-prei. A nekdo se je za.>mejal in viTadoščeu glas mu je zaklical naravnost v uho: "O, giej ga no! — Glej, kdo tu razgraja! Najbrž p: slutil, da te pntrebujem, ker si so y am oglasil ?'' Pevec j*1 odprl oči. Zagledal je živahnega moža v meščanski noši. h pristriženo klina-sto črno bradico. C'rna bistra očesea so se smejala. Zahar je planil na noge, široko irflprl usta in dvignil desnico, ka* da bi .ie hotel ubraniti privid?*, "No. kaj zijaš tako začudeno?" f-c je namrdnil uri mož, "ali me še nisi spoznal ?" "Jar.... da vas ne bi spoznat, vas. Jakov Matvejič, gospod Muriljov. ' je zamrmral Zahar s pretrgano mzburienim glasom. Mož mu je živahno prikimal: "No. sicer nimamo nobenih go-s|kkIov več, a dmgače imaš prav .laz sem res državljan Muriljov in Jakov Matvejič. Torej mr še poznaš?*' ! bajta. i*e mu daste svobodo, ga . i * i i» , w . - ! vzpodbudite k delu. Za domovino vprašal po dobrem mojstru! Devetj Rod, no tiV»! Lthaeova n, vee.. ^ m> ^ bHjraJ (V mu det.a v b<„ M ni^en, »iti ,»ovohal pravega Jr- Naj mu sije večna luč. a m treba. A[ mmhw m fizir.no jnnira. Xa la!** i da bi sega sjKHninjala. Z nbeuia rokama se ie prijel za j "Xe. jwe'-aka i.... Milijonar .je Iv!, la\ravi ^j^arji. poten. in mi ga ,h,klonil: .Vzemi, pnj t-j J)a poIua;r;ljte da si izboljia- .. jo gmotni i>oložaj. CVlioslova^o S\° "! ljudstvo je prišlo zdaj do spozna-nekaj. nja (la jt. iastnik sboje države tako prhnrnje?'* , iu da država ni iastnik njega sa- "Nič se ne boj. Zaliar. Tudi me ga. zdaj se t»do našli ljudje, ki te bo-j Toda ^ m.kaj je uad teI}) ka|. do znal, ceniti. / je pripomoglo k usanovitvi naše "Ceniti? Nkkar ne nnsli. da m>|države in kHr važllo vlogo v je toliko z;, deset rabljev! No. jaz živl>uju V4ieU liarodov. To je po-hočem delat, pametne ljudi, ki duže v liarodu. Liud- di»bro delo. Saj me vendar poznaš. Sam veš. da te lie bi klical rt^ sla-1k>. maujvrednfl del-j." "Prijatelj, jaz da ne bi vedel? Prijateljček, saj vem!*' *'No, pa dobro, vs« je v redu — poiuenhu .»e o pOf?lu. Pss, tovariš natakar! Prinesite nama piva, no, revimo šest steklenic, in tudi prigrizka — iniate morda klobaso » kislim zeljem? Že prav. prinesle-pač, kar imate...." J Zahar ga je gledal ve« srečen in se naravnost bal. «la samo sanja. "Jak'>h Matvejič. prijatelj, ali veš? Tak.i daleč sem ž" prišel, da tem si že ječo ogledal od znotraj. Muriljov se je plašno ozrl, kot da bi ga kdo z gorjačo treščil po tilniku, pe.-tal je resen in prav tilu^ je vprašal: "Kai, zaprt da si bil?" "Kaj pa." je gla.sno nadaljevat Zahar. "sami raradi moje obrti .iem cd mladih nog poklicni pleskar, a odkar ima- .Vzemi, telj,* je rekel, .da ti bo za pija*"«. j Ti res pravi umetnik v stroki!4 Kaj. ali ne velja Diana je dihala torej lažje. Zuaj o- Vnrbert jo je že čakal. j sledov. Čim jo je zagledal, -a je prisilila m ka ču- : Tll,li D-uma hllil z<',n lazburj. na. T i dna notranja sila. da ji je stopil naproti. to-! Ji M' v svarilo. Kazala ji je ob- da nrfmkrat je nepremieno obstal. nevarnosti, ki ji je pretila vs.k dan. — Poslali ste pome. iiospolična — je. (iosj»a de Miis^idan je gojila samo eno ze-vprašal s hripavim glasom. lljo: čim prej zapustili Hivron. in želja se ji — Da. gospod vojvoda. j je izpolnila se prodno je pričakovala. Na po-Pi*i naslovu " vojvoda izgovorp^nem brez: nioe ji je priskočilo nakljneje, kar se v elo- pomisleka, sta se a zdrznila, /a tu naslov, veskein živlenjn tako r;Ho zgodi, se je moral Norbert zahvaliti smrti svojega Riln ^ 2dar ue (lcmagog. Nisem hočem, ti pran m, nič več!" fanta.st iu ue podcenjujem važno- "Ze prav. nikar tako ne rpij!^ gospoda^ib, paUtičnih in so- Tudi zdaj ^ našel ljudi, ki te eijftlnih vprašanj. Tudi -sam sem do razumeli. » i ^ poslanec in nikoli mi ni prišlo "Jakov Matvej*\ dragi prija-Jna da bi v parlamentu pri- teli! Saj že devet let nisem naredil j dipoval 0 verskih vprašanjih. nobene, poteze * čopičem, tla b, bila ! kl sp oš tuje samega sebe. kaj vredna. De-vet let!" * ----;-----.------:— oeota. Ker ji1 hotela Diana ],ostati vojvodi-nja, je moral vojvoda de Ommpdoee umreti. .Prva je prt magala osuplost in začela praviti Norbert n o nesramnih Daumanovih zahtevah in grožnjah. Mislila je. da bo tudi Norbert ogorčen. To'la mladi vojvoda je o stal miren. — Bcrdite brez skrbi, sam se pomenim /. Daumanom — je dejal samozavestno. Zflelo se je. da hoee oditi; stopila je pre-denj in mu zastavila |>ot. — Zapustiti me hoeoto kar tako. brez najmanjše tolažbe ? — je dejala otožno. svoje spalnice, ko je ;iaenkrai napolnila grajsko dvorišče množica razburjenih ljudi. Nekatere ženske >o plakale in s idirale solz." s predpasniki. In že sit prišli na dvorile* nicami na ramah. Nosilnici z okravljenim platnom, ]mm žal o truplo. Pri pogledu na mrliča j» groza, vendar si* pa ni mo^la ganiti «»d okna. I'sodnega jutra je bi! odšel njen luoy. z e.e < "liiu-hanom, Moiitl«»uiscmi in shijto l.udo- k met je /. nosil-so bile zakrite kati rim je l"- obšla Diano — Kaj bi vam mogel reči. gosiHKlična,; vi<.m|i v#nkol5MI lia lov> Hilo je jasno, da letaj more biti med nama skupnega? I mmi-lvj i/nuMl i|jU| fi§l t«,da joc mi je oee vse odpustil.. tudi jaz vam o }- f puščam. Zlogom! — Pa zbogom Norbert! Nikoli več se ip bova videla. Omožiin so, morda ste že slišali kaj o tem. Kaj sem se mogla upirati volji rodbine ? Sicer pa, čemu neki bi se upirala . Obmolknila je, kakor bi omagovala pod Ta negotovost ni trajala dol-o. Prišel je Oetave. Bil je strašno bled. De Clinchan in Lndovic sta ga držala po ntvd\hi tako. da jt mogla od- če ne želi tako vroče, kakor jaz. da bi bil) ^ V]n.ašat. kaj se je zgodilo.. . sre<'111' Toda sredi stopnic jo je ustavil de Clineha:i iz sebe jo je prijel pod roko. rekoč: Jaz! Kaj je mogoče? Ali morete biti srečni, ki. najmanjši provokaeij,. toda ^ *povejte kaj boriti, da preboUin REVIZIONISTIČN! NAČRTI Action Praneaise" piše. da bo Xemeija v kratkem vnovič nastopila. zahtevo po remiji mirovnih pogodb. Sporedno s to svojo zahtevo bo skušala doječi od Madžarske da ne bi fomirala vprašanja Erdeljske in slovaških krajev*. temveč usmerila vse svoje zahteve samo proti Jugoslaviji. ■Nemčija bi ue drugi strani pustila ob strani Alzaeijo in svoje zahteve nasproti (Vhoslovaški ter koncentrirala vse svoje zahteve na Poljsko. "Action Fraucaise" naglasa, da si bo Nemčija izbrala to taktiko, ker bi rada izrabila itaJijansko-jugoslovanako nasprotje. De Jouvenel bo imel za svojo misijo v Rimu baš toliko čas«, da bo lahko ugotovil prve napore, storjene v smeri razkrojitve Evrope, to je v smeri, da se Evropa — uajveč na željo I talij« — zapet vrne tja, kje je bitu teta 1914j Ageuee Ha vas poroča iz Berlina o Izjavi, zunanje na miaistra vsak tak človek ima svoje notra nje prepričanje, in živi .so .soglasju i njim. Jaz trdo verujem, da obstoja nekaj globljega nego so vsa uiaterijaina vprašanja, pa naj bodo še tako važna. Vsak narodni (program, če hoče biti učinkovit, mora v polui meri izražati moderne kulturne potrebe. Tvoriti mora eeloto ter upoštevati duševno in gmotno stran | človeka. Politična neodvisnost ne | zadostuje. Neodvisnost ne ohrani i nobenega naroda pri življenju. 1 Končni spas je v morali iu izobrazbi. Politična neodvisnost je samo sredstvo, s katerim mora narod priti do pravilnega življenja. Država, kjer se neha pravilno živeti, kjer narod ne živi mo-i _ ralno in dostojno, ker ljudstvo nima vef- notranjega zadovoljstva, mora .propasti. Niti splošna volilna praviea ne more ohraniti naroda pri življenju, če niso njegovi sinovi prosvitljeni in izobraženi in če ne priznavajo premoči duha nad materijo, morale nad n^noralnostjo in prosvitljenega ljudstva nad brutalnim nasiljem. — Srečen! — je vzkliknil Norbert. — danjili razmerah ne misli na to. da bi dala sama pobudo za revizijo vzhodnih mej^..pristna pa je. da. se bo Nemčija, $ko bi bila v Ženevi pozvana k podpisu novih pogodb s Poljsko glede svojih mej, uprla tem predlogom in »da sedanjih mej ne bo prlaoala, tem-•več bo izjavila, da žel, do«eči nji-hov« r«yizijo. . ta udarec! Kaj ne veste, da sem sanjal o srečnem življenju z vami. o življenju, ki mi bo lebdelo pred očmi, pa če bi živel še tisoč Jot. Kaj ne veste.. . Obmolknil je, kakor bi se bil ustrašil misli, ki jo je hotel izgovoriti. Kar se je naglo obrnil in zbežal. Diani so od radosti zažarele oči. Ta sestanek. ki se je bala, da jo bo razburil, ni niti naj nut n j vplival na njo. — Ne ljubim ga več! — je mrmrala sama pri sebi, on me pa še nikoli ni ljubil tako kakor zdaj. O s ve t a bo torej lahka. Drugi dan je zvesti Champdocov služabnik »Tean ustavil Diano na povratku z izpre-hoda in ji izročil dokaj velik zavojček. Odvila ga je. Poleg dveh pisem, ki ju je imel Dauman, je bila v njem vsa njena korespondenca z Norbertom, nad sto pisem, večinoma dolgih in zelo, zelo kompromitujočih. Prvi hip je hotela vsa pisma sežgati in že je imela v ta namen prižgano svečo. Toda premislila si je iii spravila vso skupaj v predalček, kjer je že imela Norbertova pisma. —- Kdo ve, morda mi pa pridejo še prav. — jo zamrmrala. Da, usoda je ltotela, da so prišla vsa ta jn-sma še prav — tekla proti Diani. Norberta je •stalo šestdeset tisoč frankov, da je dobil od Daumana njegove "garancije". Poleg tega um je moral izplačati dvajset tisoč frankov za zadolžuiee, ki uiu jih je bil podpisal. Ta denar Skupaj z znatnimi prihranki je pomenil z* Daunuma eedno premoženje, ki m ves — Milosti va. vrnite se! — Kaj se je pa zgodilo, za boga i — Strašna nesreča!... Pojdite, vrnite se v svojo sobo, vaš mož pride takoj za vami. Upirala se je, toda de riinehan jo je skoraj nasilno odvedel v njeno spalnico, kamor je takoj za njo planil Oetave. Videč pred seboj svojo ženo ji1 razprostrl roke. jo ob.je!, pritisnil na prsa in zaplakal ko dete. _ Plače! — je zašepetal de*Clinclian, — resen je. "Mislil sem, da bo zblaznel. NADA UT EV AN JE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ""-'v -i "O L A 8 ■ I «1.1 mn —Tri— HAIODA" . . ■ - . - >y - 7 NBW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 10, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. i Tri lepe sestre. rROMAN IZ ŽIVLJKlfJj bila vsa srečna. 4* Zrn Glas Naroda priredil I. H. (Nadaljevanj«1.) Dora vidi njegove solze. — - Ti, preljubi, kako moraš trpeti zaradi lueue! Ali je bila to ona žeua, ki je nekor imela, do njega samo hladnost in zaničevanje? — In &daj li hočetu povrniti. moj dragi — dolžna sem t: biJa — Svoje ustnice približa njegovim ustom in ga poljubi. lVdaj pa se ni mogel več zdržati. Tesno jo objame in jo neprestano poljublja. Vsa blažena nasloni svojo glavo na njegove pr.si. Ves ponos in v«-s odpor ji je Uginil. Nenavadna mehkoba je ležala na njenem obrazn. Dura. ti ljubljenka moje duše. zdaj te držim v svojih rokah in zoj»et se boš morala smejati — popeljem te v solnee in svetlobo. — Da. v večno soLnce — že čaka name! — eašepeče Dora. ' — -Zdaj -s«' bo uresničilo, kar je bila vsebina mojih najpredrz-zuejših sanj: JH>ra„ zbudila ni se k življenju in boš najbolj ljubljena Žena na svetu. Edina moja uaJo^a je. da te pridobim za sebe. Ti najsladkejsa. najsvetejša, najlepša — Ljubka rdečica polije njena lica. — ILirald. — pravi tiho in z nepopisno ljubeznivostjo. — Harald. zdaj v«nn. kako krasno more biti življenje — in kako' lepo bi moglo biti za mene, a ko — — Se ni prepozno! Samo malo časa — in potem bo vse pozabljeno. kar si pretrpela ! Vsaki* uro ti bom hvaležen, da si se meni predala. Zdaj sama čutiš: določena sva. da živiva skupaj. Dora smehljaje prikima. — Da. določena sva za skupaj. — In ti si mi oprostil, da sem ti kdaj storila krivico,' — Ali ti naj povem, kako me je znotraj sramota — Ničesar mi ne povej, kakor, tla me ljubiš! Xič več nočeva mislit i nazaj, samo naprej bova gledala. I*red nama stoji sreča! - Sreča! — ponovi tiho. — Sreča! — Oklene se ga in zakrije k vaj obrez na njegovih prsih. - - Harald, še r e bi rada umrla — rada bi ostala pri tebi! — Saj sem Še tako mlada — ali smrt že zares čaka na mene? Izmučena omahne na posteljo, ltojazen ju je objela, odkar ji je življenje tako ylasno in vsiljivo govorilo. Ne. .smrt še ne čaka na tebe. Temveč življenje, lepo. krasno življenje! Ali ne čutiš tega f — I>a, pri tebi to čutim! Sicer sem slišala njegov klic, toda za mene j« prepozno! Moja moč in moja volja sta strti! — Pogladi si lase n*zaj. — Tako, zdaj pa morai iti, Harald! Nekdo tiho potrka na vrata — takoj nato vstopi G i žela. Xa o-b razi h je vodela razburjenje, toda veseli Dorin nasmeh ji je pre gnal x*m bojazni. — Hvala ti. llaraJd. tla m prišel. Zdaj pa morem mirno -zaspali. - pravi l)ora. Harald pritisne svoje ustnice na Dorino roko. In tiho odide proti vratom. (jizela sede k Dori. - Hvala ti. Grzela. kar si za mene storila. — Zdaj pa imam s* eno željo. Kada bi videla mamo in Ano. »Tako dobro se počutim — brzojavi. da naj prideta. —- Ali ni še ras za to* Saj nič- ne vedo o tem, da si ti — Toda Dora vztraja pri svoji želji in Oizela se ukloni njeni volji. posebno šh. ker ji >* Dora rek la. da hoče iti z materjo in v mali vasi iskati okrevanja. — ---- Ko grofica Bernhauscn in Ana prideta, ju fiizela prisrčuo pozdravi. Na železniški postaji je bil tudi komerijalni svetnik, da pozdravi sorodnike svoje žene in da jih prepelje v »vojo hišo. ker je bilo &e preponi o, da bi obiskali Doro. Grofica je izgledala zelo dobro. Solnčila se je v sreči svoje najmlajša hčere. In Ana je kar žarela v svojem mladem ženskem dostojanstvu. In da je bila pri tem tudi dobra in skrbna gospodinja, je komercijaliii svetnik kmalu opaoil. —■ Povejte mi, gospod svak. kaj pravzaprav nameravate storiti /. Bernhauseuom ? — vpraša Ana pri večerji. lIo>»emanu zardi pri tem nepričakovanem vprašanju. — Mislil sem. da *e bo gospa mama sb-dujič odločila — — Mama ostane v Seesburgu, — ga prekine mlada gosp.\ — Nikjer ni boljše preskrbljena kot tam. — ora je rajši v tirnem svetu kot v tihi vasi, — to veste prav dobro! Kot mi je povedala Dora, ste bili že enkrat namenjeni prodati Ilemhausen. — To ni določeno. Mnogo bolj bi me veselilo, ako bi hotele damo tam stanovati, tako da bo moja žena po prestani bolezni imela v bližini mater in sestro. — Prosim, da se na to prav nič ne ozirate1. — pripomni GizeJa mirno. — Doriue namene poznam. Za liemhauseii ji ni prav nič mar. .laz pa sem prevzela dolžnosti, ki mi za vedno branijo, da bi sprejela vašo ponudbo. Zato o usodi Kernhausena odločujte, ne da bi se kaj ozirali na nas. Kiessling je res kupil liernhausen in Ana je da se ji je izpolnila njena želja. Tudi Gizela je morala misliti na svoj odhod. V svoji potni torbici je imela pismo llze Heimrodove, ki jo je zelo ganilo. — Ljuba gospici* Gizela. — je pisala Itza. — povedati Vam moram, da mi je zelo dolgčas po Vas. Brez vas je pri nas y.flo pusto in zelo .se veselim na to, ko boste zopet pri nas. Pa tudi pa4pa. In K.uni pravi, da komaj čaka na vas-. Upam. <*esti naše družine. tudl ona ** treb* Ali jaz ne pripadam ravno tako k vaši družini? — pravi Ho- rtiti m reducirati, kajti bo brezpo-»cmanu užaljen. selnost potem še večja, kar ne bo Toda na mene ima Be r rdi a use n mnogo več prfviaene sile kol 1 t na Horn. Moj mož je poaestnik in se zato mnogo bolj brigs za 10 po^.-stvo kot 1 »a vi Torej, kratko: gospod svak. stvar malo premislit** Ak« »♦- jn.lnti misel, da bi prodati Bt-rnlinusen. morete ze jutri rororiti * nuijbu možem. ll<«k*Mnatm je bil 'udnvoljtii. T«»da .Vita kaj |ia zahtevan od svojega moža* In od njego-»iti -t.-irii.-v ali b«*!«. privolili v 10? .— vpraša GizHa. k" je p*i »-«-*tri m^Wh v njeni «|Milniri. M *<\m «*• Mim<> m»airjr. Tn yr mujm %krl» AJi *e £e a4M«tiaj*t. k«ko « vet oral i luir «11 tt «e*ein. Kior ostalo brez ugodnega vpliva na drufre. Pa so drujre l»esede. ki bi se dale modro povedati in v korist stvari. Xa pr. beseda zastraii drojne-pi zaslužka. Prav je in v red«, da se prepove dvojni zaslužek. Nekateri na printer *ede t pisarnah dan za dnem' vesoljnih predpisanih osem tir. ]*a jim it ni dovolj in prH« in ie preko teh ose« ur v kavarni in sede ne nadaljnja štiri -bnir j- ve» vnr! mm t«. Za ae^aj ne no^ aadeti na xapeTkn. ho^e de I ure aJi ~ in M porno in v polu s rojema obraza mlatijo tarok in služijo bridke penere! Ne ;u'«n; nekateri «0 morebiti potrebni. Tudi ako an. ne bom zajrorarjal. Toda so goapodje. ki očitno ni- tati in rutrarjati. Ta *w<* ie Hnbrn fimnklili. Kdo ve. kakn br< k«*«ieretjalni «vetnik mi«lil teknia pol leta. la iL^urk H«« potem t..di vedela, kje je I roj dom »u flora tudi. LjulHttjivo ]m»1 juhi t;rxela svojo sestro . (.rofjca liemhauseii in Ajm Ma t*»pet odpotovali |>opol ,N>nttr eni zaradi D»«rinefš atanja, ker je izgledala precej dobro Dolialuatnen rili in uaata re§ atiiali cadnAenega joka, ko sU uprti vrata njene! jo t dvojni Na pr. je dr. IVešeren. -Ialc<.» u-dobno je pokopan in preskrbljen. Pa vendar še služi in prodaja svoje pesmi, vsako leto drugačno izdajo. Mar je to prav? In so še drugi. Sijajno se jim godi na onem svetu, s svojimi spisi pa nelojalno delajo konkurenco živim brezposelnim. In je žalibog tudi Cankar med njimi, ne cem. ali se to strinja z njegovim hlapcem Jernejem! Ne vem. koliko je vseh brezposelnih. namreč živih. Njih število ni zanesljivo, dokler niso vložene prijave in bo vsaka prijava so-podpisana od dveh zanesljivih brezposelnih in bodo pregledane in preštete. Toda naj jih je koli-korkoli — mrliči jim ne bi smeli odjedati kruha! Mrliči so jako socijalno preskrbljeni. Mrliči niti niso pozvani od katerekoli strani, da vlože brezposelne prijave. Zato naj oblast ukrene, da se takoj ukine prodaja mrliških spisov. Spise naj pišejo zgolj živi brezposeln ik i ! Takisto so razni izumi mrličev in ni prav. da služijo mrliči še po smrti, in niti ne veš. ali sploh pri-trjajo. da na njih račun širi kriza in brezposelnost. Na pr.: Edison in žarnica. Edison je mrtev in preskrbljen in ne potrebuje žarnice. Vendar žarnice še dela in služi in če ne bi bilo žarnice, bi lahko nešteti imeli dela in zaslužka. d» iz petroleja ali česarkoli izumijo žarnico; in bi jo izumili ali je ne bi. tako ali tako. vsekakor bi bili zaposleni. To je jako umazano! Ti v grobo vili preskrbljeni bur-žuji silno škodujejo položaju. Pravijo. da so nesmrtni. Res so — toda ne bi smeli biti! Saj še za one ni ikruha in posla, ki so živi. Zaradi teh nesmrtnikov in njih zbranih del in raznih izumov je toliko krize in brezposelnosti na svetu! Zdi se mi, brezposelnost in kriza bi se znatno omilili, če bi se prepovedali komur nista resnično potrebni. Brezposelnih in onih v krizi je ne vem koliko. Ne vem koliko pa je tudi onih, ki se ponašajo. da so. pa niso. in jih mnogo živi samo od krize in brezposelnosti in je to poklic sam zase. To ni lepo! In bilo prav, ako bi oblasti predpisale predhodno odobritev za izvrševanje brezposelnosti. Da se zabrani šušmarstva, bi moral imeti vsak pravični brezposelnik patent na brezposelnost. Pa bi^se mu lahko predpisalo se kaj davka za patent. Ta davek bi se lahko porabil za marsikaj. Resnično je škoda, da bo sedaj velika noč in da ne bodo že bin-košti. I&inkošti so pmzoik gore čili jezikov — goreči jeziki bi lahko jtovedali nanakako modro he- i sedo in bi jo povedali jako vnet«*. ! Velika noč p ni praznik gore eih jezikov. Nejro je ie mraz in nam mesto gorečih jezikov utegne ljubo nebo poslati sneg. V zvezi a krizo in brezposelni- ki se večkrat pohvalno omenjata tudi «nes in ljubo nebo. Toda so pomisleki. Mmlim sne« in ljubo nebo ne spadata med modre besede. Le začasno, dokler se brez-} posnlnost in kriza se ne marata tt di ljubemu nebu ne da braniti, daj vmes posega s snegom. Da si ni prikrivati, da je snejr nekoliko dražje in negospodarsko srestvo!. Kajti sneg prav za prav je ško- i da na cestah in strehah in drevju in obuvalu in zdravju 111 železni-j cam in prometu in živilskemu trgu. j Seveda, sleherna škoda nudi tu-{ di Zifslužka. To je res! Toda je za- j radi načela Qbžalovati način! L ju-; bo nebo, ki nam pošilja sneg, nam j bi lahko drugi pot recimo še okna pobijalo in peči podiralo, da 1 bodo steklarji in pečlarji imeli zaslužka v teh časih krize! Ljubo n^ bo zmore marsikaj. Daljnemu 1 vzhodu je ljubo nebo* naklonilo vojno. Vojna daje. vsemu vzhodu posla. Ako bo ljubo nebo hotelo j in se bo zavlekla, še mi 11a daljnem ; zapadu bomo deležni njenih do-1 brot. &c nam se bo dvignil izvoz , koruze, lesa. premoga, suhih češ-j pel j. čebule, in vojne industrije in , bomo. ako Pog da. še vsi vojni 1 dobičkarji, kar bi bilo jako želeti, j Toda je iz razloga krščanske 1110-! rale jaiko obžalovati vojno in šipe in peči in sneg in se lahko primerjajo tudi kakršnekoli diplomatske razmere. Zato bi ljubemu nebu priporočali zgolj modre be- j sede. Modrih besed ne bo nikdar dovolj. Sploh z modrimi besedami ne { kaže skopariti nikakor ne! In bi morebiti šlo in bi se morebiti priredil kak cvetlični dan za modre besede. In ni dvoma, nego je upati, da bi se nabralo modrih besed toliko, da bi zalegle ne vem do kdaj! Tačas pa bo krize konec in brezposelnosti. Gotovo je bo konec. Ne dvomim, da je bo vse-kako prej konec kakor modrih besed. SAMO PTICE SE ČUDIJO AER0PLAN01K Nagli razvoj letalstva hi se dal zelo dobro preaoditi po najrazličnejših načinih, kako se letalo rabi. Zdaj je težko misliti napredek na kateremkoli polju bre.: letal. Letalstvo se je že tako razvilo, da se letalom nihče več ne čudi. Ce zapoje v zračnih višavah motor, se čudijo samo še ptiee, ki se menda nikoli ne bodo sprijaznile s to konkurenco. opetovano se je pripetilo, da so velike ptiee napadle letalo. Kondor ali orel se kaj rad zažene v a eno plan in večkrat se j'1 že primerilo, da je razjarjena ptica zakrivila letalsko nesrečo in smrt letalcev. Ptica se zaleti v propeler, ki jo seveda raztrga, toda obenem se izlomi in posledica je letalska ne-'sivča. Orli napadajo navadno letalo spredaj, v Nemčiji se je pa tudi primerilo, da >0 je zaletel o-rel v aeroplan od strani in si zlomil vTat. 5£d:rj. ko prevažajo r. letali že večino živali, iti uič čndnetm. če zne^e kokos v letalu jajce in »aene kokodajsati. Zanimivo j** gledati rare. gOK-i in kokoši, ko zagledajo aeropaln. in raee >e »strnejo s •m« in iztejpn^ej^ vratove, knrv se pa razb<*2 * m p«rdcrijejo. Tod ptiee >e skrijejo po vejah. .Vajbr/ smatrajo letalo .»a veliko pt;eo-mparieo. ( Ali imate * Koledar za 1.1933 za50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NA Si H PISATELJEV TROHE IN RUPNIKA; PESMI BUKOVINSK EGA IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANINSKA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! 15. februarja: n.-i. nyai ia v Cherbourg ,16. februarja: | 1 >t-utKt'hlainl v Cherbourg ( 17. februarja: j Kurupa v liremen 18. februarja: 1'liajnjilaiii v Havr« j It<-x v Oenoa i 22. februarja: I ilreinen v liremen 25. februarja: t-Vnte di Siivoi.i v Genoa Majestic v Cherbourg 1. marca: Aquit;inia. v Cherbourg President Koo.se v el t v Havre Albert iiallin v Hamburg 4. marca: 1'aiis v Havre Uatui-nia v Trst Veeudam v Boulogne 8. marca: l.evialhan v Cherbourg Hamburg v Hamburg 9. marca: lH.s.U-11 v l!reinen 10. marca: Olympic v Clierbouig 11. marca: Cliumpiain v Havre l!t-x v flcoiia 14. marca Hreint-n v lire men 15. marca: I »ruiii-hluiid v Hamburg 17. marca: Aquiiunia v Cherbourg 18. marca: l^tfuVftte v Havre Coni«* di Savoia v Crnoa 22. marca: Eun> t »a v Ihemen Manhattan v Huvre New York v Hamburg 24. marca: Paris v Havre Mrtje.ttic v Cherlmurg 25. marca: Augustys v Genoa 29. marca: Albert Iiallin v Hamburg 30. marca: Bremen v Itrem«-n 31. marca: Olympic v Cherbtiurg 1. aprila: lc«vx. \ 1 >nr>n Chain plain v Havre Vo!*>iul:im v lioulogne 5. aprila: Aiiuitula v ChtrtMturi; llumbiiig v Hamburg 7. aprila: Euroiu v Premen 8 aprila: d»- l-'nince v Havre <"oitte di SavoUt v Gen<»a 12. aprila: I »eutH« lilaiid v Hamburg 14.aprila: ! St.-Uendam v Iiou!<>gnw ! Sat urn ia v Trst 15. aprila: I'a ris v Havre Bremen v Premen 1 18. aprila: I Majesti<- v Cherbourg 19. aprila: .Manhattan v Havre 1 Ne«- York v Hamburg ! 21. aprila: Olympic v Cherbouaig I Mauritania v Cherbourg 22. aprila: Champ'aln v Havre Konta v Genoa 25. aprila: Peviathan v Cherbourg ICuropa v Premen 26. apri'a: Ken-ng.iria v Chr-rbourp Albert Pallin v Hamliurg Veendain v i;oulngne 29. aprila: lic de France v Havre Augustus v Genoa CENA DR. lERNOVE&i BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Scrilc j-. - ji- 1 >i ..iiiAjif.JjVžl torej k ... besedam, samo ■o ta te ae tu- mJ U«i K .*V I o*- ADVERTISF in **GLAS NAROI>A" V JUGOSLAVIJO Prtko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parnitu PARIS 4. MARCA Marca — 15. Aprila CHAMPLAIN 18. Februarju — //. MarrL LAFAYETTE 18. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za m; «•>'!• m poln« ust« »pr«. telta na«« pMMaiten« a«