Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 r List slovenskih.delavcev v AmerikL ■ The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays 19 and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: GHelsea 3—3878 NO. 185. — ŠTEV. 186 Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea 3—387« NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 9, 1933. — SREDA, 9. AVGUSTA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL MAJNERJI SO SE ODVZALI PREDSEDNIKOVEMU POZIVU danes zjutraj se bodo zaceli po vsem premogovnem okrožju vračati na delo Nad sto voditeljev lokalnih strokovnih organizacij je navdušeno ploskalo govoru, ki ga je imel zastopnik oblasti za obnovo ameriškega gospodarstva. — Kompanije ne bodo mogle nikogar siliti, da bi se pridružil korripanijski uniji. ' UNIONTOWN, Pa., 8. avgusta. — Danes se je ponovno izkazalo, kako priljubljen je predsednik Roosevelt po vsej deželi. Sem je namreč dospel Edward F. McGrady, zastopnik zvezne oblasti, čije namen je, izboljšati ameriško gospodarstvo. K sebi je pozval nad sto voditeljev lokalnih strokovnih unij in jim prečital poslanico predsednika Rosevelta. Ko je končal, so mu vsi delavski voditelji obljubili, da bdo storili vse, kar je v njihovi moči, da se bodo kopači mehkega premoga v zapadnem deu Pennsylvanije vrnili čimprej na delo. Delavski voditelji so držali besedo, kajti par ui pozneje so že pričela prihajati poročila od raznih krajevnih skupin, da se bodo premogarji vrnili. Predsednik je-že prejšnji teden proglasil "gospodarski mir", in s tem, da premogarji vpoštevajo to proklamacijo, bo končan štrajk, ki je pred dvema tednoma izbruhnil v rovih H. C. Frick Company v Fayette okraju. štrajkarji so zahtevali, naj kompanija prizna United Mine Workers. Položaj je bil tako resen, da je bil governer Pinchot prisiljen poslati močan oddelek državne milice v stavkarske okrožje. Pod vodstvom Martina Ryana, predsednika krajevne skupine štv. 3 v okraju štv. 4, kamor spada Fayette County, so se voditelji lokalnih unij branili sprejeti pogoje premirja, glede katerih so se sporazumeli predsednik Roosevelt, governer Gifford Pinchot in narodni voditelji United Mine Workers. McGrady je dospel z letalom iz Washingtoha. sklical k sebi uporne voditelje ter pričel govoriti: — Sem prihajam po naročilu predsednika Združenih držav in vas prosim, da se vrnete na delo. Ko je izrekel te besede, so začeli premogarji in njihovi voditelji navdušeno ploskati. To je pome-njalo prvi korak k zmagi. Ko jim je zopet v imenu predsednika zagotovil, da bodo vse pritožbe natančno preiskane, je z oziroma na zaslišanje glede pravilnika premogovne industrije, ki se bo jutri vršilo v Washingtonu, izjavil:— ' —To je prvič v zgodovini ameriškega naroda, da bodo delodajalci javno razpravljali glede zvišanja vaših plač in skrajšanja vašega delovnega časa. Nadalje je zatrdil premogarjem, da ne bo imela nobena kompanija pravice, siliti delavca, da bi se pridružil kompanijski uniji. ! Martin Ryan mu je odgovoril: — ' — Ce pride po predsednikovem naročilu k vam tak mož kot je McGrady in vam zagotovi, da je v Washingtonu nekdo, na kogar se lahko obrnete, če se vam bo godila krivica, ne more drugače kot glasovati, da se vrnete na delo. t Izmed 20,000 premogarjev v Fayette okraju, jih je bilo ob izbruhu štrajka le kakih dvanajst tisoč zaposlenih. Od ostalih 8000 so skoro vsi vršili službo piketov. V Washington okraju se je danes vrnilo precejšnje število premogarjev na delo. Miličarji bodo šele tedaj pozvani iz stavkarskega okrožja, ko bodo na delu vsi premogarji. Sklep voditeljev lokalnih strokovnih unij sta navdušeno pozdravila governer Pinchot in predsednik United Mine Workers, John L. Lewis. Mlekarji so zagrozili z nasiljem machad0 bo moral resignirati Združene države ne bodo posredovale. — Ameriški poslanik ima popolno oblast posredovati med vlado in uporniki. Hyde Park, N. Y., 8. avgusta. Predsednik Roosevelt je v telefonski zvezi z državnim depart-inentom v AVashingtonu glede položaja na Kubi. Predsednika so poklicali s piknika, katerega je priredila njegova .soproga za časnikarske poro--vtlce iu državni podtajnik William Phillips mu je sporočil zadnje vesli iz Havane. Predsednik je bil ves večer v stalni telefonski zvezi z Waiihingtonom. Predsednik pravi, da vlada ne misli na intervencijo na Kubi. Ameriški paslanik Sumner Wel-le.s ima predsednikovo polnomoč. da se ponudi za posredovalca med kubanskimi političnimi strankami. Združene države imajo pravico posredovati na Kubi. kadar vlada na otoku ne more vče vzdržavati reda. Ameriška »vlada je jasno povedala, (la ne želi oborožene intervencije. Prijateljski odnosaji, katere tfoji washingtonska vlada z latinsko Ameriko, bi mnogo-trpeli. ako bi bili poslani na Kubo ameriški marinerji, četudi imajo Združene države pravico in celo dolžnost posredovati, ako nastane na otoku anarhija. Do pred kratkim so poročila s Kube zadovoljila predsednika Roosevelt a, da ima poslanik Welles vedno več uspeha s svojim posredovanjem med različnimi političnimi strankami. Xato pa se je pričel štrajk in poslanik "Welles je obvestil državni department, da so se v I lava n i pričeli resni nemi i ri. Washington, D. C., 8. avgusta. Državni department noče javno priznati napetega položaja na Kubi. toda iz zanesljivih -virov prihaja naznanilo, da je poslanik, Welles sporočil, da so se vodite-J lji različnih političnih strank ze-dinili v tem. da mora predsednik Machado odstopiti. Vladni krogi so mnenja, da bo prihodnja dva dni spor med predsednikom Maehadom in njegovimi nasprotniki končan, kajti nezadovoljstvo % Macliadovo -vlado je prišlor do viška. Značilno je, da so se vojaški častniki uprli vladnemu povelju, da bi z orožjem zadušil štrajk. Z ozirom na sedanji položaj bo moral predsednik Machado odstopiti. Ako pa se Machado ne ukloni zahtevi svojih nasprotnikov, bo gotovo prišlo do anarhije in tedaj bo moral predsednik Roosevelt poslati na Kubo vojno brodovje in vojaštvo. Ako pa bo Machado prastovolj-no odstopil ne bo na Kubi nikake zmenšjffve in Združenim državam ne -bo treba posredovati. arizona proti pr0hibicij1 Governer države Arizone je sicer suhač, pa se hitler se ne bo vkl0nil protestu je postavil na s t r a ri Francosko - angleški pro-predsednika. test ni na mestu. — Noče odnehati od propa- Phoenix, Ariz., 8. avgusta. gande v Avstriji. — Av- Danes se je -v ršilo v državi Ari- gtrija hoče povečati VOj-zoni glasovanje gl^de preklica 18. , amendmeta. V prvem volilnem o- ®KO. kraju .so zmagali nasprotniki pro-liibicije v razmerju 5:1. j Berlin, Nemčija, 8. avgusta. — Slično razmerje bo najbrž pre- j Xemška vlada je odločno odklo-vl a d oval i tudi po drugih okra- nila, da bi vpoštevala diplomatič- ni opomin Anglije in Francije, ki .sta protestirali proti nemški politiki jkhI Hitlerjevo vlado gle- jih. Governer li. H. Mouer se je postavil danes na stran onih. ki žele, da bi bilo čimprej konec suhaške luna više i ne. — Jaz nikdar ne okusim nobe- • šfcem »poru m na mestu, ne alkoholne pijače — je rekel — j- Francoski in angleški protest, toda glede tega vprašanja sem katerega sta ločeno predložila popolnoma na .strani predsednika I nemškemu zunanjemu uradu an-ter bom v polni meri podpiral j gieški poslanik Ba.sil Xeu t.ni in vladno politiko. j francoski podanik Anjlre Fran- A olilci morajo farmerji pravijo, da bodo z dinamit0m uničili mostove ROCHESTER, N. Y., 8. avgusta. — Ker se je raznesla vest, da bo governer Lehman poslal vojaštvo proti mlekarskim štrajkarjem, je skupina stav-kujočih farmerjev na tajni seji sklenila, do bodo z dinamitom razstrelili mostove, da bo s tem vstavljen prevoz mleka. francoska zrak0pl0vca sta v siriji de Avsirij,. Vlada je ja vila, da j p08tayjla gta posredovanje v a wstrij.sk o-nt m-1 razdaljo. - I francoski p<* pretepli dve «>e-sestri Mrs. William Braider iu Mrs. Louis Engel. ki .sta hoteli peljati truk mleka iz Penfileda j Šerifi so v Monroe okraju aretirali 57 let starega Freda \V. Benderja in njegovega 23 let .sta-Sirija, 8. avgusta. — rega sina Franka C. Bendcrja, ki sta streljala na pikete, ki so .sku-Mauriee Wossi. ki sta dovršila naj- 5ali razliti njuno mleko. Ena krogla je zadela W al terja Loboza iz MadLson v levo roko, druga pa je preluknjala klobuk njegovega o-četa. Oba sta se vozila z avtomobilom in ,st4 bila na potu v Ko-ehester. Šerifi so tudi na lieki farmi v Port Gibson aretirali 14 farmer-uporu in so rekord na Ustavila sta se v oazi v puščavi. Preletela sta 5630 milj. Rayak, mnenje, da Francocka letalca Paul Codos 111 Krščanski general je o-C™ *tirid™ p- ^ -godba, ki je bila pred kratkim pustil borbo za Džehol. V Kalganu je podpisal pogodbo s kitajsko narodno vlado. NEMŠKI ŽID JE SE NE SMEJO KOPATI Nucrenberg, Nemčija, 8. avgusta. — Mestne oblasti so izdale odlok, po katerem je prepovedano zidom kopati se -v javnih kopališčih. Peiping, Kitajska, 8. avgusta. Zastopniki neodvisnega kitajskega generala Feng Yu-lisianga iu ki-tajske-narodne vlade so v Kalganu sklenili mirovno pogodbo. General Feng, ki je bil nekoč "skrivnostni mož Kitajske", seje podal brezpogojno in se je odpovedal vnem naslovom ter je izročil poveljstvo nad svojo armado narodni vladi, četudi še ni bilo sklenjeno, kaj se bo zgodilo s to armado. Kitajska vlada se je tudi zavezala. da bo nudila pokrajini, kateri je gospodaril general Feng, znatno pomoč, ker jo je Feng z neprestanimi davki docela izžel. da je zadovoljil svojo lačno in raztrgano armado. Ker je sedaj odstranjena za Japonce velika nevarnost, da bo ki- sklenjena a- Rimu. v tem slučaju ne mor,' priti v pošte v in zavrača trditev, da bi Nemčija kršila kako pogodbo. Hitler v svojem odgovoru trdi, tla je sam francoski ministrski predsednik Edouard predlagal, da se štiridnevna pogodba nanaša samo na države, ki so omenjene v pogodbi, to je Anglija, Francija, Italija in Nemčija. iN a francosko obdolžbo. da Nemci pošiljajo protiav.strijsko propagando z radio postaje v Monakovem, je bil nemški odgovor: "Vi tudi!' Hitler dolži francosko radio postajo v Strassburgu v Alzaeiji, da redno pošilja propagando proti Hitlerju čez Reno v Nemčijo. Uradna s]>omenica izjavlja, da je francoskim in angleškim finančnikom mnogo ležeče na tem, da ostane dosedanja vlada v Avstriji. Spomenica tudi trdi, da je nek francoski list objavil vsebino francoskega protesta, še pred-no je bilo o njem kaj znano v Berlinu. Vsled tesa smatra nem daljši polet, počivata -v francoskem taborišču v oazi v puščavi blizu Ivra. Lotalca sedaj čakata na navodila francoskega zrakoplovneg i m i n 1st rs va in Louisa Bleriota, ki je zgradil aeroplan, s katerim sta dovršila rekordni polet. Iz New Yorka do Kra v Siriji 3er, ker so čuvali k sta preletela 5G30 milj. kar po- razlili več tisoč galon mleka, bije dosedanji rekord za 500 milj.i Štrajkarji so zagrozili, da bo-Oba letalca sta še imela dovolj do požgali mlekarno, ki je last gazolina. da bi mogla leteti še 100 Dairymen's League Cooperative milj dalje, toda sta se odločila, da pristaneta pri Ravaku, kjer sta vedela, da bosta tam dobila francoske častnike, ki bodo mogli pričati o njunem prihodu. 1'radno pa bo potrjen njun po-\ let šele. kadar Codos in Rossi pri-ldeta v Pariz, kjer bodo v zrako-: plovnem ministrstvu pregledali njune inštrumente. Ko sta dospela na letališče, so ju morali potegniti iz a-eroplana. Skoro celo pot sta imela slabo vreme. Preko Atlantika sta Association, toda se to ni zgodilo. Farmerji. ki so v tej mlekarni razlili 3000 kvartoV mleka, so o-pozorili ravnatelja mlekarne L. Boseh. da naj mlekurne naslednji dan ne odpre. Vse vojaštvo je mobilizirano in pripravljeno za službo proti štrajkarjem in četudi so spopadi s štrajkarji nekoliko pojenjali, vendar oblasti priznavajo, da je položaj zelo resen. Šerifi in njihovi pomagači .se vozijo dan in noč po cestah in mogla določiti svoj prostor le za j razganja jo pikete štrajkarjev. malo čas«. Nad Evropo sta se bo- j V ponedeljek je odpeljal s Shef-rila proti hudim viharjem, ki so! filed mlekarne v MuDougal sa-bili najhujši proti koncu poleta j,no truk mleka in ravnatel j na-d Sirijo. mlekarne Bruce Ellsworth je od- • redil, da ostane mlekarna zaprta, da .se izogne nemirom. tajska narodna vlada :iajbrze na- .1 1 • * 1 a 1 1 ., x , J , . ska vlada, da je ta dogodek kon- prosila Japonce, da prenehajo - Paris, Francija, 8. avgusta^ — Louis Bleriot. ki je zgradil aeroplan za letalca Oo d os in Rosi, je prepričan, da bt> mogoče v kratkem brez prestanka poleteti okoli sveta.^ 1 In Louis Bleriot mora vedeti. _' kaj govori, kajti še dobro se spo Watortown, N. Y., 8. avgusta. Farmerji v St. Lawrence okraju še vedno 'vztrajajo pri tem. da se ne pridružijo štrajku. Ž njimi to tudi potegnili farmerji v Oswego in Jefferson (»kraju ter so mne- s v can. svojim pritiskom na Tolunnoerh.' ir -, ■, , , . . A , ,; V nemških krogih -vlada veliko katero mesto je zavzel general , ,• . , . peno> 39 • i-- t • ..zadovoljstvo, da se italijanski po- .. ' iJa' . slanik ni pridružil angleškemu in prošnji najbrze ne bodo ustregli,1/. , ■ •, . A __ v , 0 '.francoskemu poslaniku v prote- ker je to mesto za Jlancukuo zc- . i" 1 1 i , , ^ stu, četudi je italijanska vlada lo-važno obmejno mesto. | , , .. . , iti , .'dala prijazen nasvet, da naj nem- Feng je izjavil, da bo sedaj • v. , , j 1 - , , .. . 1 ska vlada ne gre predalee v svoji prenehal s svojim nasprotovanjem ]itHd ti Avstriji. kitajski narodni vladi in se bo u- », . - - .. v. . _ , . ..... v. Ako je mogoče verjeti nemškim maknil »z političnega življenja. « . * 1 • • 11 i . ' xr. .. J časopisom, tedaj je vlada dr. Najbrzese bo posvetil poljedelstvu ^ » . .. , . . . . . v , , Dollfussa v Avstriji na robu pro- v kakem kraju juzho od Kal«jana. 1 • , •• . . ____. pada in je bil sedanji protest sa- J mo zadnji poskus obdržati o j na ■ krmilu. Po nemškem mnenju je sedanja J Avstrija zrela češplja. ki bo pad- . , , . . . nja, da je strajk slaba politika, aninja pomembnega dneva iz leta „ f ■ .. , . . . i ono 1 , da samo farmerjem škoduje in da ko je s svojim aeroplanom J prvi poletel Angleški kanal. 1 Nad Codos-Rossijevim uspehom je bil srečen kot otrok. Ta aeroplan j^ bil zgrajen na Istih načelih, kot njegov aeroplan, s katerim je preletel kanal med Francijo in Anglijo pred 24 leti. TUDI BERAČI IMAJO PRAVILNIK la v nazijske roke, kar je samo še Boston, Mass., 8. avgusta Tudi berači so sestavili pravilnik za svojo "industrijo". Če jim bo dala vlada višnjevega orla. se za-" emkrat še nf ve. Na ^včerajšnjem zborovanju so sklenili, da se smejo potujoči berači muditi v mestu samo teden dni. — vprašanje zelo kratkega časa. Rim, Italija, 8. avgusta. — Avstrija je prosila Anglijo, Francijo in Italijo za dovoljenje, da bi smela povečati svojo vojaško silo. To dovoljenje bi imelo dalekose- VELIK TAJFUN NA KOREJI Tokio, Japonska, 8. avgusta. Neko Rengo poročilo iz Fusana 11a Koreji naznanja, da je tajfun zadel obrežje južne Koreje in da pogrešajo 20 ribiških čolnov s 107 ribiči. Bati se je, da so vsi utonili. ve, ki so bile po vojni drastično razorožene. Po st. germainski pogodbi je Avstriji dovoljena arzen pomen za vse centralne drža- mada 30,000 vojakov. USMRTITEV SPIJONA Beograd, Jugoslavija, 8. avgusta. — Usmrtitev kakega epijona na nemirnem Balkanu ni nič kaj nenavadnega, toda očividna nedolžnost zadnjega špijona. ki jj plačal svoje delo s smrtjo, je toliko važna, da jo je ormenil hrvatski list "Vrijeme". &pijon je bil ujet 100 kilome. trov od Beograda in je nosil šifrirano poročilo v majhni kosi-temi šk&tljici. Poročilo j'e vsebovalo važno vojaško poročilo neki sosednji državi, ftpijona so prepeljali v Beograd in so ga brez vsake sodbe usmrtili. Ta špijon pa je bil — poštni golob. ' ADVERTISE in "GLAS NAP.ODA"1 *EXB vnovr NSW YOBK, WEDNESDAY, A TJGUST 9, 1933 OVMd and PnDIKDetf bj •LOTINIO PUBLI8HING COMFAN1 (A Corporation) PUo* at bortn— of the corporatlon and addi m W. ISO Btreet, Barvne* of of aboT« officer*: Not I«h OUr. N. I "ti LAS NARODA" (Voice W fee People) Xiaoed Every Daj £x<*pt Sundays and Holidays |a celo leto f«Ut m iwHfco In Ktntdo........•>••••••<•>•*• KJ.UG |i pol leta................ 18.00 Četrt leta •«......»..•*.••.. Ii feo Mow York aa celo Mo......$7M> £a pol leta ...............................|3.00 Za Inosemetro m oek> leto......$7.00 Ea [kH leta ..........................$3.30 ttobocrlpllon Yearly «0.00 Advertisement on Agreement **Oia« Naroda** l*baja vsakl dan lxvsemftl nedelj In praznikov. Poptei bree podpisa In osebnosti ae ne prlobčnjejo. Denar naj ae blagovoli (riUjitl po Money Order. Pri aprememb! kraja naročnikov, protiau, da ae mb tudi prejioje blvallMe uaxnanl, da hitreje najdemo naslovnika. _________-m "GLAS NARODA", ti« W. 18tb titreet. New Ver*. N. I. Telephone: CHei*ea 1—<870 " ODMEVI GOSPODARSKE KONFERENCE Novi grobovi. V 'Mostah je iimrl Matevž Kru-šie, mesar, gostilničar, posestnik, občinski svetnik. Bil je eden najuglednejših meščanskih mož, saj pa jo tudi bil zgleden po delu. značaju in narodn-i za.vednosti. —V Novem ■mestu je nenadno preminila predniea usmiljenih se-st>er v ondotni banoviuski ženski bolnišnici, požrtvovalna s. Feliei-tas Kitmeljeva. — V Le.se.ah je omahnil v .smrt. zadet od kapi. v cvetu mladosti Alojzij Torkar, absolvent nižje gimnazije v Kranju. — 27. julija popoldne so pokopali na Žalah 75-letno Amalijo Škrabarjevo, ki jo je poznal ves Kamnik. Smrt najstarejše Ljubljančanke. Po kratki bokrzni je umrla 127. julija Marija Skalovo. ki je dopolnila letos 17. februarja še pri polnem zdravju in dobri volji !>5 let svojega delu posvečenega življenja. Rodila se je pri Sv. Lovrencu ob Temenici na Dolenj-sčem. Oče pokojniee je bil učitelj, njen mož pa trgovec in gostilničar v Logatcu. Nova žrtev Mure. V četrtek 27. julija .so ugrabili deroči valovi 35-letnega Jožefa Korošca, delavca iz Polic pri Gornji Radgoni. V spremstvu dveh ! tovarišev se je popoldne podal na breg nevarne Mure v bližani Lu-tvereev, da se v neznosni vročini teh dni vsaj nekoliko ohladi. Ker se mu je -zdela Mura v sta-| rem rokavu »manj nevarna, je tu 1 skočil Ameriški državni tajnik Hull, ki je zastopal Združene države na svetovali gospodarski konferenci v Londonu, je precej optimističen človek. Po njegovem mnenju je konferenca precej dosegla, v splošnem so pa nazori glede uspehov konference precej deljeni. Nekaj je pa treba priznati CoiVlellu Hullu. Kot. načelnik ameriške delegacije je vztrajno in odkritosrčno zagovarjal mednarodno sodelovanje in to je bilo tisto, ki je rešilo konferenco pred popolnim fiaskom. Edinole Hullu se je zahvaliti, da ni mogel Združenim državam nihče očitati, da so zasledovale sebično politiko in da je njihova krivda, da ni dosegla konferenca takih uspehov kot je bilo pričakovani. * j skočil vanjo. Zadel pa - T* v • a • -i tt ii • • -___ j« • i *i _ ___ i_0,# I na nesrečno mesto, ker je voda iz- * Državni tajnik Hull je prepričan, da je bilo vse, kai t ^ ^^ }n ^ ^ ^ re je dosedaj završilo v Londonu, le nekaka predpriprava bddoča posvetovanja. Problemi ><» namreč tako težki in tako širokopotezni, da jih ni mogoče v par tednih rešiti. Počakati !bo treba, da bo narodna obnova posameznih držav tako napredovala, da bo dostopna mednarodnim predlogom. Povsem naravno je,'da si zaenkrat skuša v*ak narr>d y prvi vrsti samemu sebi pomagati, pri tem pa mora imeti pred očmi blagobit vsega sveta. i'* y Londonu so se mudili zastopniki šesetdesetih naro-Idov, ki niso bili primemo pripravljeni na težko nalogo. Kakor rečeno, če drugega ne, je bila uglajena pot za bodoče delo. r*' Sestanki svetovnih diplomatov so velike važnosti. S [tem se pospešuje medsebojni sporazum in se obuja v napodili upanje na boljše čase. ' < Za zunanjo politiko Združenih držav pomenja polek londonske konference novo smernico. ' Washingtonski program je pri nekaterih evropskih narodih naletel na precejšen odpor. Posledica tegaibo, da sejni stisk njegove silne roke! Zde "bo Amerika odpovedala evropskim zvezam in se bo bolj ^ mo?l° *°beno {naslonila na latinsko-ameHške sosede. Da ima administracija tak namen, je razvidno iz pomočil, ki se v zadnjem času pojavljajo. Nakialjni razvoji .bodo brez dvoma prinesli še precej presenečenj. Osuševalna dela na Sorskem polju. Starološka. občina, ki je inici-jativnosti za gospodarski napredek občanov nikakor ne gre odrekati, je pričela pod 'vodstvom preudarnega župana Antona Haf-. \nerja osuševati Sorsko poije, s čimer se upa obnoviti do 7 kvadr. km rodovitnega sveta, ki ga zamaka seidaj prav po niili volji potok Zahnica. iz kreditov za javna dela so prva dela že izvršili in so regulihali Žabnico med vasema Žabnico in Sutno, ki je zaradi razlivanja vode zlasti mnogo trpela in je bila znana kot zelo nehigijenična. Velike zajede in krivulje .so izravnali v ravno črto v doini več sto metrov, uredili so nasipe, zgradili so primerne prehode čez potok, ra^ven vsega pa še tako okusno uredili vso soseščino. da ustvarja okoliea vtis praveatega parka. Regulacijo nameravajo nadaljevati, čim bodo dana za. to primerna sredstva. V drugi etapi bodo uredili vodno progo od vasi Žalbnice do železniškega propu-sta in v nasprotni smeri do občinske meje. Ljudska konservativnost prvotno akciji ni bila naklonjena. toda sedaj žanje delo splošno pohvalo, ker vidijo ljudje, da je šlo samo za njihovo korist. Stremljenja starološke obč-ine je podprla z vso naklonjenostjo tudi banska uprava, ter je občina našla vrata povsod odprta. Regulacijska dela ie vodij šef hudourniške sekcije inž. Št racer. T m LARGEST SLOVENE DAILY bi V. & JL PROTI TRGOVINI ZAKLETI V JUŽNI SRBIJI Lovci na dekleta v Tivoliju. V tivolskem parku se gode ča ni bil dober plavač. j" kmalu o-niagal t«r se začel potapljati. Ko sta ostala dva tovariša opazila ne-varnust, je eden, ki se je čutil. boljše«ra plavača, priskočil na pomoč. Potapljajoči se Korošec se je pod gladino reke oprijel rešitelja tako močno, da je ne le bila nemogoča rešitev za Korošca, temveč se je še reševalec komaj rešil iz valov. Ti tragični primeri naj bodo resen opomin vsem kopalcem. da ne pohajajo v Muro na onih mestih, kjer jim tok in globočina reke .nista znana. Smrt v Ljubevču. Kdo, ki je bil kdaj v Idriji, ne pozna čudovite skrite dolinice, na katere zaključku se razprostira prelepo ljubevško posestvo? Ponosen rod prebiva tu in kar vas je starejših, gotovo veste za starega Ljubečana, Kajetana Premroua pl. Premersteina, moža izrednega humorja, blagega srca in orjaške postave. Kdor ga, je pobliže po-Jznal v mlajših letih, gotovo poni- je ravno čudne reči, ki pa ostanejo 'večini sprehajalcev prikrite. Policija je prišla na sled nevarnim zvodnikom, ki se približujejo posameznim ženskim osebam, ki jih izvabljajo nato v razne lokale ali f Knpovine za žene, so povod mnogih sporov in tudi velikih tragedij. Tudi nedavni zločin v tamnavskem srezu, "v vasi Paljuvo, kjer je pobesneli kmet Mihajlo Prodanovie umoril štiri žene. otmka in samega sebe. ima svoj izvor v prodajanju in kupovanju nevest. Mihajln j* rodbina kupila nevesto po posredovanju kakega "strojnika" po ce-nj, ki jo je pač vonogla. in ni niti Vprašala mladega ženina, če je zadovoljen s tako kupčijo. Nesrečno Mitro, ki je bila prva žrtev Miliaria, pa so s|>et prodali kmetu Dra-giču. ki si neveste najbrž ni niti želel. Dragič je bil tedaj, ko so ga oženili, star komaj 3(i let in je postal pri svoji l)olehno«ti iu slaboumnosti gospodar rodbinskega premoženja samo zaradi tega. ker jo bil edini sin. Da sta se v takih razmerah našla in združila Mitra in Mihajlo. je popoluoina razumljivo, razumljivo pa je tudi. da sta morala narazen zaradi kupčij, ki so jih sklenile njune rodbine. Na str.i-šen način je vso to zmešnjavo raz-gnal nož in revolver.... Sistem prodajanja in kupovanja nevest'nudi rame možnosti za špekulacije staršev z otroki. Xekater«* take špekulacije se dobro končajo, mnoge pa seveda tudi slain* iu tragično. V okolici Skopija se je neka j mladenka zaljubila v mladega kmeta, ki je samostojno gospodaril na majhnem pos«-»tvu in ni inc-1 tega silno ogorčenje, starši so klicali na pomoč oblastva. bratje in sorodniki pa so pripravljali oborožen pohod proti Amavtu, ki jim je "ugrabil" sestro. Medtem, pa je Arnavt poslal staršem bogato odkupnino in takoj se je vse pomirilo. Zaradi takih in podobnih dogodkov so vsi napredni ljudje južnih krajev, zlasti pa učitelji in mnogi duhovniki začeli akcijo proti prodajanju nevest. Pri tem apelirajo na oblasti, zlasti pa zahtevajo od duhovščine, naj ne poroča parov, ki so Se znašli po takih kupčijah. NVki učitelj je v svojem okraju «ku-šal organizirati vse mladeniče, da hi zavračali neveste, ki jih starši ali |H»sredniki ponujajo proti običaj"-nim odkupninam. Vse te akcije pa nimajo pravega uspeha in bo sistem kupovanje in prodajanja nevest odpravila šele višja in splošna izobrazba ljustva. Peter Zgaga V RUSIJI JE 190 NARODOV Po najnovejših podatkih živi v sovjetski Rusiji 190 raznih narodov. liri tem so šteti narodi, ki nimajo uiti 1000 duš. To so na pr. Clagauzi. ki so jih našteli v Ru- za seboi rodbine, ki bi špekulirala j siji S44" Xarod V',>do ima 705 z njegovo ženidbo. Starši, ki so i - ^e?ita 783- Doeklani 556 in iSa.iotisamo 229. Poleg tega so našteli tudi narode, katerih štfvilo lahko izraziš z dvema številkama : ki so i- meli za hčer od raznih strani u-godne ponudl>e, so seveda na vso moč nasprotovali njeni ljubezni. Dekle pa je dejalo, tla s»* rajši u-bi.i.e, kakor pa da bi se poročilo s kakim drugim ženinam. Xjen fn-e je potem skušal napraviti kupčijo j z nezaželjenim izvoljencem in je zahteval od njega 50 zlatih turških lir. kar spada že med zelo visoka kupnine. Mladi kmet bi bil rad dal toliko denarja, če bi ga imel, naposled pa se je vendarle pogodil 7 naravnost, na stanovanja, kjer jih 'očetom za polovično ceno in tako ni predajo "svojim" ljudem. Te dni ™ lK)1'ofe(> nobenih zaprek. tako je na pr. Ajnov 32. Ornjen-skih Tatarov 12. Hošev :JL Baci-jev 7. V seznamu je tudi en član plemena Kuduhov. Nad 52% vse-^ga prebivalstva je Rusov. Ukrajincev je 22%. Belorusov , .Judov 1C/,. Tatarov je v sovjetski Rusiji .'1 milijone, to je 2%. C*u-vašev 1.5 milijonov. Jermenov 2 milijona. Turkov okoli 2 milijo na. Kazakov okoli 4 milijone, približno prav toliko I'zbekov. 2 mi- ko zaprli starega upokojenca, ki zvabil š seboj dve dekileti nekam v Šiško, kjer jih je potem snezna-nil z nekimi podjetnimi kavalir-ji. Pozneje je prišlo do velikega škandala in sedaj obravnava zadevo policija, konec pa bo pred sodištVm. Tudi je policija izsledila v zadnjih dneh dve mladoJct-ni deklici, ki sta prišli v mesto in se tu kar hitro izgubili. Okuženi so ju oddali sedaj v bolnico. li.jona Oruzinov. Na daljnem se-V prilepski okolici pa seje po-veni živi i5t4r,() Samojedov. 163 Ost ja kov-Samo jetl ov, 2441.000 Ja-Tungiizov. Ncm- dobna ljubezen nekega dekleta tra-l gično končala, ker njen izvoljenec ni imel nobenega premoženja in ker mu nihče ni hotel posoditi zahtevane kupnine. Starši so potem hčer prodali nekemu staremu vdovcu. Drugi dan po zaključeni kupčiji pa je nesrečno dekle skočilo v vod' $$0J$0 " - ______J5UK) FrtSenmlk 4otal ▼ etaram kraj« t«p1>fttlo ▼ dolarJllL Kalna nekirtl« Isvvfojemo po CaMe Letter » pttoU^blao »L— SLOVpNIC PUBLISHING COMPANY ,r Glas Naroda'9 > Wf TfffTSEMU _ *WW jp>MMt |T. J, NEVAREN DOŽIVLJAJ DVEH MLADIH ANGLEŽEV ee tako težko breme upogn-iti nje-gKrvih mogočnih ramen. In vendar je klonil: sključen, sedem-desetšestletni starček stoji nad krsto tretjega sina... Prvega, Franca, uradnika pri glavarstvu, mu je raztrgala granata. Drugega, Ivana, je uničila živčna bolezen, ki si jo ie nakopal v strelskih jar-1 kov in ni trajalo dolgo, da jih je kili. In Za bedaka ni prevelika ne-^re<"«a. da je nespameten, tem -bolj pa to nesrečo čutijo druffi na lastni koži. — Da so razmere takšne, kakršni ljudje * Da. toda zaradi .slabih irnzmer navadno ne it-p:* slabi -ljudje. — Male laži česče škodujejo bolj velikim resnicam, kot nasprotno. — Ljudje hi hočejo krojiti pra Jvico zlasti dandanes po paroli, da moras postati močan, ker je pravica na strani močnejšega. — f'eprav nekateri trde, da človek ne bo mo lii;«. nimajo. Svetloba lij<» sko- | zeleno vejo. tiho vdihnil in obstal. 1 zi velika Ktekln. lije na marljive Tam je bil droben ptieek. pa glas- na lastno pni je spet povesil jwigled. i bnmi z velikimi okni je phv.al in lik peneen prostor, bujna zelei, n' v mu od poveča Ioni. Po-jn m> |wli nekdaj pti«*ki. tam tnu je splaval dalw. daleč k icroleli in kramljali med suboj. S... "Mi. veliki oblaki. Vrhnji so bili daj so .s«' plašno umaknili, oddalji- beli. veliki oblaki. Vdhnji so bili li. velika okna «w» ostala, skoz nje beli, spodnji po modri, sivo modri. I 'j' Iočasi bli- ca utripajo .ra dolgimi mizami, ista žali. senčili zdaj gore. zdaj polje, «rea. druge duše. Prei je bilo lepo, ki je zakrivalo zelenje, prej je bilo veselo, .sedaj je vse Modrosivi ptič je .spet klical, i nakomerno. žalostno. zdaj je bil nekje v vrhu drevja, Kr», neb«, modrega, vedrega se ni ga bilo pred oknorn. Xa solium j» liočil n:iil oknom, daleč nekje s.* hil. pri okuu pa ni bilo ko In ca. bili modri obrisi gora. ostalo je za- t;.m je bila gošta senca, hladno je -fira'o drevje * svojim zelenjem, bilo. i' *ob p« je \el težak duh. I.jndje v belih plahih so hili v onih Solnee je drobnega pti«"-a ohsi-obah. pred seboj s.» imeli poveva- javalo s svojim zlatom. Majhen. Ja. tam so živeli svoje drugo živ- nie veeji kot vrabček. v lepi sivo-ljenje. tam je bil njihov mikrokn*- inodri suknjiči na hrbtu, mmenosiv mo<. 7,in j mrtev. rdaj riv. zdaj leno na grlu. rdečerjav na trebuhu. — zaspan, zdaj uren. cirkuško nkro Preko oči čez čelo m* mil je vlekla l-iiski. Mala bitja so tam nastaja- temna |>roga. kratek rep se ni opi-la. se porajala in ginila. Nad niimi ral na deblo, temnorjavi o«'-ki so je bil inikrokosm >s. bil je nad njim mirno gledali. Zdaj je klical, prej človek z makrokosmoKom. tu je je plezal po drevju in iskal žnžke bila ozka vez med dvema svetovo- : »n ličinke — brglez je žužkojed. njegov oster, šiljasti kljun je kaj pripraven, da potegne žužka iz varnega skrivališča meti lubjem na dan. Kako urno je plezal |>o drevju. zdaj je mirno polže plezal, drugič spet živo skakal. Nikdar ni dil s.* je. vživel v svoj mikrokos- ! bil tiho. nikdar ni bil shibe volje. n.o«\ pa živel sam » zanj. Ne. nikdar : Pozimi mu je trša predla, takrat Daljni grom se je vse bolj bližal, drevje je jeoalo v naraščajočem vetru. Prve kaplje so padale s svinčeno težo. ko sta dospela do koče. Potem je lilo v ozkih, drobnih curkih, nebo se je klalo v sLepečih bli-»»kih. Ona mu je preplašena iu nemirna slonela na frrsih. njeni kostanjevo rjavi, rdečkasto blesteči Itsje so padali v velikih koti rib čez uje vrat na hrl>et, temnorjave oči se piaMiio ozirale zdaj po ueo^, zdaj po šipah, po katerih so |K>lzele deževne kaplje, končno pa našle zatočišče v njegovem obrazu, v njegovih krotkih oeeli. E. da. to je bilo nekoč. Sedaj je pa vise prazno, pusto. Pred temi velikimi okni ni niti zelenja. niti ni trave na vrtu, vse je pasto, pusto. V DEŽELI "BELIH NOČI'' časta telesca se akrobatsko gibljejo iu vrste, mrl vi mali svet je prav tak kot je bil. Kot nekoč je bilo nebo modro, izza gora so vstajali beli oblaki. "Mladi človek z poveča lom se je zamislil. njegove misli so šle vaso-vat k .spominom.... Da. tudi tedaj j* klical brglez. zelenje je bik» živo. sveže. Šla sta oba tiho, malce zamišljeno. Lepo je bilo, tako blizu sta bila drug drugemu. Tista gozdna jasa je bila tako lepo. pravil- •! Kako ga je klicalo življenje, i je bilo treba dosti truda, da si je'ljiena. V ozadju je bil gozd. kot ! ako ira je vabil inakrokosmo*! napolnil želodček. Na pomlad se je i temna zelena stena, nad njo heli Prav pri oknu je sedel mlad dovek. »zdrav, veder, priklenjen k deln. postavljen nasilno med makre* in mikrokosmos. Priklenili so ga. za sužnja napravili, pa osvobo- Tam pri povečalih. pri v»*zi ini-krokosmosa z makrokosmosom so poznali hngleza. poznali njegovo visoko, otožno klicanje: Vrif. vrif ... dež bo. Tisti beli oblaki so se bližali. velika okna so zaprli, brglez je utihnil, kmalu so potrkale na šipe prve deževne kaplje. To je bilo neko*'«. Lepo je bilo, zelenje je gledalo v veliko sobo in dalo tihtemii prostoru življenje, enakomernemu tiktakanju ure podobnemu. vsaj malo spremembe in živahnosti. Sedaj tudi lega življenja ni vee. Zdaj je samo modro ne- subtropski flori. Malokomu pridi bo. tam daleč so vijolčnosive arore. t misel, da bi se podal iz z&pad-saino gore si ostal«- iu nebo. a na I ne a,i srednje Evrope, na potovanjem oblaki. ! al> ,,a letovišče na Ualtik. Po- Tam *a povečali pa klije in nir-1 tovanje na sever? začudeno vzklije mikrokfemos naprej, mala pni i- i kiij° vsi' ki *li*iJ<> ali ...........- Kadar kdo v za pad ni Evropi pravi: "Gremo na morje", potem misli gotovo na morska kopališča na francoski ali jugoslovanski rivijeri. ali sploh kje ob Sredozemskem morju. S predstavo o morju je nehote vezana predstava o jugu. po žarkem solncu iu Tam poti povivalom se je pora- ženil, tedaj je bil več kot živahen, .»•do življenje, daleč lani za modri- I Vsa soseska je bila polna njegove-mi porami ko vstajali beli kopastilga živahnega klicania, zdaj pesmi, oblaki. Veter j»* prav rahlo zibal zdaj vrisku podobnega. Potem st« listje, ptički so zadovoljno čeblja- z družico v star žlambor znašala li. Prav pred oknom je bila veli-; gnezdo, si ga v duplu mehko poka veja. steza la je svoje vejice, pro- stlala iu zredila-iz drobnih belih žila jih kot v pozdrav človeku, lire- jajčec tri mladičke. Samo tri. to je penečemu po prirodi. Izza mikro- bila njuna deca. Ko so se pričele oblaki, za njo solnee. tako. da so žareli sanio okroglasti robovi v sle-pečem solnčnem zlatn. Brglez je klical v mladem krastju s svojim visokinf. tožečim glasom, globlje v gozdu je kukala kukavica. Komaj sta prišla do gozda, so zastrli modrino sivomodri. temni, svinčeno težki oblaki. Hitela sta skozi gnzd. Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York PESMI in POEZIJE Akra^ia In PlrmmMc_______ broAlrano ...................... UVtKiU8.N0: NuM klauil J* I .JM Aiurl, trdo ves la --------------------M __________________1— trtfa vex _______l.ts trda vra ..............4« UracalJMil ...................... 1« obbajilnib In 2 r tnatpreor. Sr. rti JezuaovMau (Grum) _______M Mlaaa ln (Pogtcbnlk) Ryrle K tveleara Reinjenra toleon — (Foerater) ..................... Sr. Nikolaj ----------------------- NOTE ZA CITRE ^oZeljskl: Poduk r Igranja eitrah, 4 zvezki ........... Buri pride i o. koračnica______ NOTE za TAMBURICE potnli Baltiškega, pri in o rja in o posebnostih bivanja na severu. Vsakdo misli, da jn iui severu v poletnih i»H.sili mrzleje kakor na jupu. Ali j«* v resnici tako.' Ali je na severu res hladneje.' To ni prazno vprašanje. Tudi na paradoks. da imate na severu v poletnih mesecih ve«r> solnca. kakor v južnih krajih. 23 , {SlejKi je uhogaLi, vsak teden je ]>riiuišiiia težko prisliiženo ine^do brezobzirnemu pri-ležuiku, ki je živel tako od njenega dela, kakor je živel dela svoje matere, bera-<"i«-e, hi svojega brata, (brnsaea nožev. Kiir ,je zamolklo krikmla. V glavo ji je šinila rešilna misel. H gospe Pojdevinovi pojde in ji p »ve, da hi rada poslala stari teti nekaj'denarja; te-ta da jo je vzgajaia, zdaj je pa bolna in se * po svo- Nir ni ]»omagalo, da se je nesrečnika pre-| obrnila na njo s prošnjo, naj bi ji •ieala, da požene Jakob ves njen denar po' J^1 i"«»čeli priskoeila na pomor*... pi gostilnaJi s svojimi pajdaši; zadostovalo je, a mu je dala vse svoje prihranke, pozneje pa še nakit, sa'd dolgih vT-erov. prebitih pri delu. A bi^^sreni 1ojk»v je sprejemal vse z naj-vee j iin mirom, kakor bi šlo za zakonite prejemke. Mar pi vedel, da je bil, v razmerju tlo nje krotilee, ki ju-isili svojo levi njo, da mu leže k nogam in ki jo kroti s j »ogledom ' Ni tako dobre obrti, da bi ne imela svojih slabili easov, ko mora tudi najsjiretTiejša in najmarljivejša delavka ostati doma in držati roke križem. Marjano je rloletela taka u-soda veekrat, ]>a se ni kdove kaj razburjala; toda zdaj, ko so bili po krivdi Jakoba Kroeharda vsi njeni prihranki porabljeni, vsi viri izerpani in zapiti po kremah, se je vpraševala, kako bo živela, ko se zopet vrnejo erni dnevi. Toda Jakob ni hotel nieesar slišati o tem, da bi mogla biti blagajna kdaj prazna, da bi Mariflnina igla ne delala. Toda erni dnevi so kmalu zopet napoeili. Z usodno neizogibnostjo je prišla mrtva se- To je bilo verjetno... j zona, kakor vsako leto. Še predno je spo-Tako na primer let<».s v Pin-1 Zlla'J«k°ha, je zaeela Marjana jemati za ski medtem, ko se j«> sn-dnja ju ž-1 vsakdanje ]>otrebšeine denar iz svojih pri- na Evropa v maju in v za.'etknj hrankov. .. toda zdaj to ž<* dolgo ni bilo mojimi ja skoraj še tresla od mraza j »i-o^e. in so se v Italiji pritoževali radi: ^ *. , , . ... Klabejra vremena, je v zemlji 10; Ivljub temu pa se ni bila nikoli pozabila tiso<*ili jf-zer na stotin«- in stotin«! spustiti skromnega y>ris])evka v nabiralnik ljudi počrnelo od solnca ob mor-i dela vniške sirote. Cesto se je odpovedala ski obali. Baltiško morje, njegov j južin j, da je mogla spraviti skupaj dolžni vzhodni del namreč lahko brez _ .^pevek.* Slavi rafikl zbor la petjo' (Bajak) "....1JI Bmb iel na pUainee. Podpori dov. na rodaik pesmi (Bajuk)_____L— Na Goreajriieaft Je fletao____ RAZGLEDNICE Nejrorfka, BaHJ^na. 4«Bat daoU .. #a eooa oao •• ••• aa a *eaoao« ••• —— § pretiravanja smatramo za morje, ki Evropejci še niso odkrili. Malokomu Kf» znane njejrove čudovite -širok«* in čiste obali, to je peščene sipine v Litvi, malokdo ve za "bele noči" v Estoniji in Finski. Iz Konijrsberjru prispeš lahko »v kratkem času na kraj. ki je prava redkost t) v rope iu nekaka neverna. Sahara. takozvani klajpetski "Xerunpa. Nje- fcrifc ne misli so bile drugje. Den^r i. .. Kje naj ga dobi i Gorje! Nakit je bil že davno ves prodan.' zdaj ni imela ničesar več, kar bi se dalo prodati ali zastaviti... imela je le še eno obleko, ki jo je nosila leto in dan. Toda ljubčkova grožnja jo je neprestano preganjala. Zavržena... zapuščena!... Ne, tega bi ne! preživela. Dan «e ji je rtdel strašno dolg in vendar je z grozo mislila na bližajoči se trenutek, ko pride domov in stopi pred Jakoba praznih rok. Ko je gledala svoje družice, kako so odpenjale predpasnike in jih spravljale v pre-dalčke, se ji je zdelo, da nastopa pot na mo-rišče. Kaj storiti? IzposckKti si denar? Od koga? Od sodelavke ? Mar niso vse vedele, da je zelo varčna? V glavi se ji je vrtelo. Pred očmi se ji je začelo'temniti, srce ji je močno utripalo, kri ji je pritisnila v glavo.,. Denar je morala dobiti brezpogojno, < Marjana se je krčevito oprijela te misli iu hitela je potrkal na vrata svoje gospodinje. — O os pa je odšla. — ji je povedala služkinja. ki je bila prišla na trkanje odpret. — Odšla ( To besedo je nesrečna delavka skoraj kliknila. — Odšla ! — je ponovila. .. na dolgo.' — Mislim, da. Povedala mi sieer ni. toda zili se mi, da «e tako kmalu ne bo vrnila. ln tedaj je Marjana v veliko presenečenje služkinje komaj slišno zašepetala: — Nir ne de. jo pa počakam. (»lasno je pa dejala: — Ostanem v delavnici in počakam, da se gospa vrne. Se nocoj moram govoriti z njo. In odšla je v delavnico. Zaprla je vrata za seboj in začela razmišljali. V prvem hipu bi se bila odločila za vse. Zdaj je pa začela znova oklevati. Vstala je in začela hoditi po delavnici. Zdaj pa zdaj se je ustavila in prisluhnila. Zdelo se je. da sliši nekoga prihajati po stopnicah. Ah. ko bi le bila gospa Poidevinova! Dobila bi od nje -denar, ki ga ji- tako nujno potrebovala, ali pa bi si ga preskrbela za kakršnokoli ceno, tudi za ceno greha, tudi za ceno.. . Pod bičem svoje proklete ljubezni je padala korak za korakom po stopnicah poštenosti. In razmišljajoč vedno znova o isti stvari je bila končno pripravljena na vse. V njeni duši je tn pa tam še zažarel žarek zdrave pameti iu v njem je videla svoje življenje. Posledica ie bila, da ji je pritisnila kri v glavo, ves pogum se ji je vračal in jo navajal k pametnim odločitvam. Toda i i žarki zdrave pameti so žal takoj ugašali. In znova »je začela nervozno hoditi po sobi. Pod vplivom edine misli je odpirala predalčke velike mize in brskala po njih. kakor bi mislila, da najde tam denar. Morda bi ga bila ukradla. Saj ji je Jakob dejal: — Potrebujem denar, imeti ga hočem. • Imeti ga hoče! Te besede so ji zvenele v glavi in jo zba-dale v srce. Imeti ga hoče! Te proklete besede so ji nesprestano zvenele v ušesih in vzbujale v nji nepremagljivo žel jo najti v teh predalčkih kakršnokoli dragoceost, ki bi se »dala spraviti v denar: prebrskala in obrnila je vse. toda zaman. <^as je pa hitel. A gospe Poidevinove ni bilo od nikoder! Jakob je bil gotovo že nestrpen... Če se preveč zakasni, izpolni svojo grožnjo! Pri tej misli se je izvil Marjani iz prs ho- (Do lje prih oJnjitj Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev* Preglejte cenik in v njem boste naili knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne« njigarna «f 99 LAS 1AI0D1" NEW YORK, WEDNESDAY, ATJQU8T 9, 1933 « THS LAXOEflT SLOVENS DAILY fan U. B. Jl. DEDSGlNfl ROMAN ŽIVLJENJA SA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H Oto Vol k in er je pogosto prihajal v vilo "Melanijo" in .Toland i je postala vsa izpremenjena. OpustNa je svoje dosedanje moderne n a »ore o življenju in je prišla slednjič do prepričanja, da more le prava ljubezen osrečiti človeško srce. Eva Marija in Ralf sta odložila svojo poroko za eno leto. da j«-Lila končana žalna doba pri Mertensovih. Nato pa so z veliko slovesnostjo obhajali trojno ženitovanje. KONEC. Z RIZEM SE OČISTIJO GREHA l 93 Evi Mariji se odvali kamen od srca, da se je Jolanda tako hitro vdala, in j<» poljubi ravno tako iskreno. — Veseli me. da ?»i izrekla fo željo. Jo. Ko sta Jolanda in mati odpotovali, je Artur Mertens živel ^am >.a sebe. Saino nekolikokrat se je peljal v Berlin, da bi napravil kake zveze. In tako se zopet pelje v Berlin malo prej, predno sta se imeli vrniti njegova žena in hči. Ludvik se je tudi že odločil za vrnitev v Brazilijo, d* pripelje s *cboj- svojo pastorko. Mertens se j v vedno s svojim avtomobilom vozil v Berlin in na tej vožnji mu j" bila namenjena Uta usoda, kakoršno je želel svojemu nečaku. Xa železniškem križišču je njegov avtomobil zadel v vlak in izpod raz bitega avtomobila so ga izvlekli mrtvega, njegov šofer pa je čn-dežno ušel >aino z malimi poškodami. Ve« t o nesreči je bila takoj sporočen« v Rodenber^ovo tovarno. Ludvik Kodenbertg. Henrik in Ralf se spogledajo z velikimi očmi. ko prid^ ta novica. Vsakdo izmed njih je videl v tej r?-godi »prst božji. Ludvik je bil postavljen v težavni položaj, da odpotuje v St. I Moritz, da prinese žalostno novico *voji sestri in Jolandi. Svoje po-' lovonje v Braziliji* je moral tudi za nekaj dni odložiti. Melanija je pod tem hudim udarcem skoro omagala. Melanija je bila zelo vesela, ker se je Jolanda resno zaljubil i v mladega moža. ki je bil zelo čeden in prikupljiv. Ravno te dni je m laden i priznal svojo ljubezen in Melanija je dala svojo dovoljenje pod pogojeni, da bo v to privolil tudi njen mož. Pismo, v katerem je Melanija prosila svojega moža za dovoljenje, ni več prišlo v njegove roke. ' Razmere mladega moža so bile zadovoljive. Bil je sin dobre1 in spoštovane družine in edini sin bogatega t ovamarja. Pisal se je Oto Volkmer in je bil zelo živahen ter je tudi Ludviku zelo upa-jal. - j Poročilo o smrti njenega očeta je padlo na Jolandino mlado srečo kot slana, toda mnogo lažje je prenesla kot njena mati. Jo- ' landa je postala bolj mf»hka in bolj dekliška ter je zavrgla svoje l prejšnje nazore, -še predno je prišlo do zaroke in najbrže je to pomagalo, da je bil Oto Volkmer tako navezan na njo. Smrt A rt n rja iMertensa ni nikjer pustila nikakf vrzeli, razuu I pri Melaniji. Pa tudi Melanija je izjrubo prenesla bolj junaško, kot so pričakovali in morebiti zaradi tega. ker se je zadnje čase mnogo bolj oklenila Jolande in se je ž njo zelo dobro razumela. Jolanda je bila materi v resnici tolažba in opora; bilo je. kot bi se ji mati seda j bolj približala, ker ni več tako suženjsko videla na svojem možu. Ludvik je odpeljal Melanijo in Jolando domov. In četudi je bila objava zaroke izključena, vendar so v bližnji bodočnosti pričakovali obisk Otona Volkmerja in njegovega očeta, ki je tudi bolel poznati svojo bodočo sinaho. Oče in sin sta 'bila za časa svojega obiska nastanjena v vili Rodenberg. Vsled tega je prišlo tudi do iskrenejšega razmerja med Evo Marijo in Jolando. Sedaj ni bilo vče govora, da bi gospa Melanija opustila svoj dom v vili "Melaniji' in bila je zadovoljna, da ji Ludvik vilo "odkupi in da sama ostane v njej kot gospodinja. Pohištvo v vili je bilo večinoma odločeno Jolandi. saj kar je bilo dragocenejših predmetov. Drugi del pa je bil spravljen za Egona. do časa. ko bo odprl svojo odvetniško pisarno. Melanija je obdržala samo pohištvo svojih sob in kar je rabila sama za sebe. Ludvik *m je hotel vilo "Me-lanijo' urediti po svojem okusp. Vsa to se je imelo izvršiti v času. ko se je peljal čez morje, od koder je hotel pripeljati Dolores, tam pe je nameraval srebrni rudnik izročiti v zanesljive roke, da hi njegova pastorka imela stalne dohodke. Ludvik se je zavzel, da bo za stalno »»stal ravnatelj Rodeirbergovih tovarn, toda vsako leto je nameraval potovati na "Armado" da si ogleda upravo podjetja. Srebrnega rudnika vsled dobrih dohodkov ni hotel prodati, kajti vedno si je pravil. si bo mogoče Dolores kdaj izbrala moža, ki bi podjetje hotel voditi dalje. Sklenjeno je bilo. da se vrši poroka Eve Marije šele potem, ko se Ludvik vrne z Dolores. Prvič še ni poteklo žalno leto po Juriju Rodenbersru in ozirati so se -morali tudi na žalovanje tete Melani-je. Dr. Ralf Bernd je bil Imenovan za ravnatelja tovarne in je imel nalogo, da vodi v Ludvikovi odsotnosti skupno s Henrikom veliko podjetje. Sprejet je bil tudi nov trgovski poslovodja, ki se je iz-k&zal za zelo sposobnega. Tako je bil Artur Mertens tudi v tem popolnoma nadomeščen. Xjegova nenadna smrt je razrešila spletke, ki bi bile mogoče nastale, Ludvik je preko Hamburga odpotoval v Brazilijo. Eva Marija in Ralf sta se dogovorila, da svojo poroko odložita Se za nekaj mesecev. -Njun zaročni f-as je bil tako lep. da jima ni bilo težko *e malo čakati. Henrik je težko pričakoval prihoda Dolores Vanzitove. toda nikdo ni o tem ničesar shitil. Ni k do tudi ni vedel, da se je vsak dan skrivaj splazil v Ludvikovo sobo in je tam dolgo gledal Doloresi-no alilcn. Nikomur tega ne bi zaunal in vedno se je držal brezbrižno, kadar je prišel pogovor na Dolores. Toda v .'»su Ludvikove odsotnosti si je kupil konja in* se je UČil jahati; vedel je. da je Dolores izborno jahala. Xikdo pa ni sumil, da se > učil jahanja samo zaradi nje. Tudi ni *>Hn v tem nič sumljivega, kajti pri obsežnosti RodenbergOlvega podjetja mu je bil komaj zelo -potreben. Henrik se je sedaj počutil povsem prerojenega, ker ie bil rešen tež kepa občutka, da mu vedno preti kaka nevarnost. Toda včasih je bil nevoljen zaradi velike ljubeznnjivosti med Evo Marijo in Ralfom - . — Zaročenci so zelo mučno tovarišija 7» pametne ljudi. Rad hi vedel, ako bom tudi jaz kot zaročenec plaval v tako rožnatih oblakih. — jima reče nekesra dne. Tn pri tem je nehote moral misliti na Dolores. Eva Mariia in Ralf se »mpjeta, .se spo^ledata- j>i-jana ljubezni in se poljubita«. ....._ . . _ Ko ae je Ludvik vrnil na "Armado", mu Dolores vsa vesela pribiti nasproti in se mu vrže okoli vratu. Ludvik ji obsežno poroča o razmerah v domovini in ji pove, de bost« takoj odpotovala, ko uredi vse potrebno glede srebrnega rudnika. In -Dolores je bila polna veselja in -zadovoljna >ti v o**tove krajej veseleč ae, da bo videla toliko novega sveta. tmdvflc je izročil upravo rudnika svojim uradnikom in se z Dolores odpeljal na svoj dom na Rodenberg. Z veseljem so ju sprejeli vsi domači, posebno pa Eva Marija, Henrik in Ralf: Dolorea ae je kmalu privadila novim razmeram in si je s svojo ljubkostjo pridobila anca vseh. Zlasti Henrik je postal ves plamen za njo. Pogosto sta skupno jahala t gozdove, kjer je Henrik nadziral deLavoe pri sekanju k teoanju dreves. _ _ _______ _________.--v M m - • - 5. 1 OTOK JAMAICA - IZGUBLJEN RAJ <>tok Jamaica, .sloveč po .svojih pravljičnih naravnih Je-potah. zdravju in toplem podnebju, poln ptic pevk. ua drugi strani pa brez mrčesa in raznih škodljivcev, j;', bil znan kot pravi raj na zemlji. Zdaj je p« lejra raja na zemlji konec. Pre*l leti so.se zavlekle evropske podira ne na otok. ki so se tako razmnožile, da so bile p ray a šiba božja otočanov. ki dotlej niso poznali niti miške, kaj šele podgano. Neki modrijan ie vladi svetoval, naj kupi nekaj' dihurjev. ki bodo podgane pokončali. Vlada je poslušala iijegov nasvet, 'kupila je tri pare duhu rje v. ki so res kmalu pokončali vse pod-fraiie. Ko so pa bile }K>dgane pokončane. >.o >.e spravili dihurji na ■rosi. kure in race. končno pa še na ptice pevke, ki so jih doslovno iztrebili. Dihurji so se tako razmnožili, da jih je sedaj na otoku nad 10,0<)0. Cim pa ni bilo na otoku več ptic pevk. se je mrčes tako razmnožil, da je začel napadati prebivalstv in da na prostem ni mogoče vzdržati. Tako se je izpremenil raj na zemlji v pravi pekel. Dihurje so začeli zdaj pobijati in vlada plača za vsakega visoko nagrado.. VISOKA INTELIGENCA OPIC O zanimivih p »skusili jn. j leligt-iice opic |»oruča dr. John Wolfe z univerze Yale. P.» doiirem ' [•rUadevanju se mu je pe kaj i/, avtomata ' samo. če vržejo vanj t znamko. Pozneje so se naučile spo- j znavati razliko med ]K>ndinimi j znamkami in kmalu je imela bela j znamka med opicami mnogo ver-jo j i kupno moč, kakor druge, a znamke I ki se -za nje ni nič dobilo iz avto-j mata, so opice brez pomisleka pometale proč. Izkazalo se je tudi. da j inajo opice tudi štediti. Znamke, i za katere se je dobilo iz avtomata največ, so hranile do konca. In ko so ene opice znale ravnati z ayto-j matom, so naučile še druge mnogo j | rej. kakor človek. V juliju roma na stotisoče pobožnih indijskih romarjev v sveto mesto Puri. da se poklonijo vladarju sveta bogu Višuu. ki ga imenujejo džaganat ali džagar-nat. Prekrasen hram v Puri južno ikI Kalkute živi <>d milodarov pobožnih romarjev. Tu je ve«-sv»/«-enikov in hajader. ki pleš-jo v hramu na časi Viinu. liram ima mnout>ih stavbnih spomenikov, ki vabijo romar j \ Široka glavna cesta je obdana s poslopji svečenikov, podobnimi samostanom ■/. lepimi vrtovi. Na jugovzhodu je hram bojra Vinštiu satnejra. Obstoja iz večjih in manjših hramov, posvečenih raznim bogovom. Največja pagoda in hra-in sta posvečena džaga-uatu. Malik sani je strahotno izrez ljan iz lesa in poslikan s kričečimi barvami. Ocl milodarov živeči svečeniki vodijo med ljudstvom živo propagando za romanje v Puri. Pred glavnim vhodom stoji krasen monolik s polbogom llanumauum v podobi opice. Vhod se imenuje Levja vrata. V hram se pride po 1 •"> stopnicah. Hram obstoji iz štirih dvoran, ena je za žrtvena darila, druga za bajade-er. tretja 'za sprejemanje romarjev. četrta, ki se dviga nad njo 60 m visoka kupola, je pa namenjena bogu. Ob straneh džagana-ta stojita njegov brat Bela rama in sestra Subhadra. Poleg vsakodnevnih nekrvavih žrtev praznujejo verniki 24 velikih praznikov Največji praznik je svečanost ...SKUPNA... POTOVANJA v • • in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre AT. r. LJUBLJANA 39. AVGUSTA .... $101.23 5. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 11. AVGUSTA .... $ 99.23 9. SEPTEMBRA 24. AVGUSTA $ 91.73 20. SEPTEMBRA ITALIAN LINE: "SATURNIA" v Trst "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa • v % "Contc de SAVOIE" preko Genoa CUNARDLINE: "AQUTANIA" pr. Clierbourga "BERENGARIA" pr. Clierbourga 12. AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA ... 16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 12. AVGUSTA ... 6. SEPTEMBRA 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA $ 97.50 $109.50 ZA TJA IS NAZAJ $182.00 $178.50 $171.50 $171.50 $185.50 $102.34 $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 30. AVGUSTA ... 27. SEPTEMBRA "ALBERT BAT.T.TN" pr. Hamburga 16. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50 NORTH GERMAN LLOYD: VEUROPA" preko Cberbourga "BREMEN" preko Cberbourga 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 15. AVGUSTA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. SLOVENIC PUBLISHING CO. . TRAVEL BUREAU £U WEST 18th STREET NEW YORK, IV. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE >i»iiimnni •"!«■'urg Xew Yor|c v Hamburg 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre Vulci« nia v Trst Volend.-tm v Boulogne Kuropa v Bremen 13. septembra: l-afny.-tte V Havre Manhattan v Havre Berenpnrla v Cherbour-All.eit 1 ta II in v Hamburg '5. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Itex \ Cenita Bremen v Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Champtain v Havre 21. septembra: A«iuitania v Cherbourg 23. septembra: Sntumin v Trst lie ile France v Havre Veendsim v Boulogne 26. septembra: En ropa v Bremen Statenilam v Boulogne 27. septembra: Was'ilngton v Havre Maiii-etnnla v Cherbourg Peotschlnni' v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre Ol.vmplt v Cherbourg 30. septembra: C.>nte di Savola v C»nng Poziv! Izdajanje lista je v rve*i z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi «la bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava MG. N. »» V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU PARIS //. A V (i UST A if. Srpfrinbra — 2.0. Septembra ILE DE FRANCE . 19. Avgusta — 5. Septembra CHAMPLAIN i 24. Argusta — 20. Septembra NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agent* Slovenic Publishing Co. 216 West 18th St., New York City, N. Y. FRENCH LINE 19 STATE STREET, NEW YORK CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berili (ENGLISH SLOVENK RBAOfc*) ■i«A« ltaratlte ca m KNJIGARNI 'GLAS NARODA' >!• West lStE