cof* jHt AMER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 13, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. <®VI GROBOVI J°lin Joh red' > :r«eiicv nv - J tJoU bolnišnici ro- na J°h, star 49 let, sta-!9709 Shawnee Ave. !6|0 lpllšča Po pol sestro sieinm°Ž6no Dežman. Ro-| 'j, 'vvasi Vrh, fara Šmi-= ^vem megtu_ kjer zaJ iv ^orodnikov. Tukaj je' K let- Bil je član dru-1 ti v .. ?0 Prešeren, št. 17 j Netov eb b° V sredo z-i°tra-i % Pogrebnega zavo-j ' St. v cerkev sv.' pardon Rd. in Na.i počiva sožalje. na miru, »A hi dJ° 'le umrl po daljši °br° poznani John Uve a/!Ujoč "a 16226 Ar- *jer je vodil več let 6b bo iz Želet0- *t cebnega zavoda, 458 as Pogreba še ni do- M^ertu lan" S^ne h p0gl]^reb bo oskrbel ebr'i zavod, 478 E. ds Pogreba še ni do- Večer Je nagloma S 54 f 02llani Anton Ko-% J?' Stanoval je na J* vasi - D°ma jebil iz "isk St. Lovrencu Vil?' odkoder je pri- Vse izgleda kot bi bila na sliki skupina lepo cvetočega drevja, a v resnici pa }je ruski oklopni vlak, ki nosi težke topove, kateri so-pokriti z vejami, da ni mogoče opaziti vlaka in topov iz izvidniških letal. Rusi pravijo, da so bili te vrste vlaki zelo icspesni pr{ obrambi Leningrada. , r, aluJočo soprogo pred 35 leti. Tu- )tH' A V I* k uP ;.ii K 'en0 v" ^jev c' po dorna_ *toSe 'a- sina Rudolfa, VonP°ročena Macken-f4 zaprli v Cle- oG ' ki 30 Proda' I'Vfevf1 pijačo ^Vb Vlada daje te ^ 6 Potrebnim lju- \4 KNe^- -Pove % Hitler je baje mnenja, da niti Nemčija niti Anglija ne bosta zmagali London, 11. okt.—Razne vesti, ki so dosegle Anglijo o mirovni ponudbi, ki jo je baje stavil Hitler Rusiji, dobivajo vedno trdejša tla tukaj. Sprva se je polagalo le malo ali nič važnosti na to, toda nekaj bo le na vsem tem, ngigjijo ^.nde^i, informirani krogi trdijo, da je Hitlerjev namen najprej streti Rusijo, potem pa povabiti vse evropske narode na posvetovanje za ustvaritev "novega reda" v Evropi, kakor ga je imel v načrtu Napoleon. Te vesti trdijo, da Hitler nima v načrtu, da bi zasedel kako novo ozemlje in da hoče o tem zlasti prepričati Amerikance. Hitler je baje prepričan, da niti Anglija niti Nemčija še dolgo ne moreta doseči popolne zmage, zato bi rad dosege! v Evropi mir in obdržal to, kar je dozdaj dobil, Anglija naj pa zopet obdrži to, kar ima. -o- Mussolini postaja vedno manj priljubljen; Ciano e videti potrt Zurich, Švica. (ONA). — Kadar pokažejo v italijanskih kinih Mussolinijevo sliko, začne občinstvo žvižgati in razsajati, da pokaže svoje nezadovoljstvo. Mussolini se malokdaj pokaže v javnosti in svojo telesno stražo je podvojil. Vse njegovo obnašanje kaže na zlomljenega moža, ki se zaveda, da ga narod sovraži. Tudi njegov zet, grof Ciano, je videti zelo potrt. Večer za večerom se ga vidi, ko sam obeduje v kaki rimski restavraciji, ne zmeneč se za svojo okolico. -o- Poceni gazolin! V policijski garaži v Clevelandu je zmanjkalo od 75 do 100 galon gazolina vsak teden in to skozi zadnjih šest mececev. Dozdaj je priznal samo en policist, da si je pomagal do gazolina za svojo privatno uporabo. Kar je najbolj čudno je to, da zdaj dobro vedo, da v % kfl ZlvllsKe znam- S>ah° duUgi k0t last t ' W kjer dobi za kovali mest°. da bi si da boste ^didatov. secev niso vedeli, da ga zmanjkuje. -o- V Jugoslaviji je bilo zopet obsojenih na smrt 24 oseb Zagreb, 11. bkt. — V Jugoslaviji je bilo danes obsojenih na smrt 24 oseb, katere se označuje kot komuniste 35 nadaljnih je bilo aretiranih in dve osebi sta bili ustreljeni. V čupriji, Srbija, je bilo ustreljenih 30 komunistov. Od ustreljenih oseb je bila ena neka dijakinja in eden je bil Jud. Smrtna obsodba je bila izvršena v Sarajevu. Vzrok: ker sta razširjala komunistično propagando. Obsodba gori omenjenih 24 oseb na smrt je bila izvršena v Travniku, Bosna. Enajstim so pozneje spremenili smrtno kazen v petletni zapor. -o- PUJSKI V NARODNIH BARVAH Elmira, N. Y.—Farmar John Gunderman je razstavil svoje pujske, ki so kombinacija narodnih barv: rdeči, beli in plavi. Mati je bila bela, oče pa črn. Od pujskov so štirje rdeči, trije beli in trije plavi. Češki urednik, ki je bil prijazen Nemcem, je bil zastrupljen Berlin, 11. okt. — Nemška časopisna agentura poroča da je umrl na zastrupi jen ju Kari Laz-novsky, urednik praškega dnevnika "češke Slovo," kj je pisal v Nemcem prijaznem tonu. Na zastrupljenju je zbolelo tudi .:niSiijf.Q.jijag.avih. kolftjov, - ..• Uredniki so se odzvali povabilu odličnih Čehov in so nenadoma zboleli na zastrupljenju. Laznovsky je v bolnišnici umrl, drugi se pa bore s smrtjo. Nemške oblasti so vpeljale obširno preiskavo. Kot poroča nemška časopisna agentura, je propaganda iz tujine že dolgo časa zahtevala smrt teh čeških urednikov, ker so bili naklonjeni Nemcem. Nemške oblasti v Pragi in Brnu so zopet obsodile mnogo Čehov na smrt. Dozdaj je bilo ustreljenih že 152 Čehov in veliko jih čaka na izvršitev obsodbe. Prva obletnica V torek ob osmih bo v cerkvi sv. Vida zadušnica za Joseph Pe-tričem v spomin prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. K molitvi Članice podružnice št. 47 SŽZ so prošene, da pridejo nocoj in jutri večer k molitvi za pokojno sestro Margaret Vičič na Rosewood Ave., v sredo pa naj se udeleže pogreba. Nocoj je važna seja Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj važno sejo. Po seji bo nekoliko zabave. Članice se prosi, da se v velikem številu udeleže. Ameriška patrulja je zaplenila nemško ladjo in uničila radijsko postajo j Washington, D. C—Ameriška mornarica, ki je patruljirala na 1 Atlantiku, je zasegla malo norveško ladjo, na kateri je bilo 120 oseb in uničila nemško radi j-'sko postajo na Greenlandiji. Na Greenlandiji;ki je pod ameriškim varstvom, so predrzni Nemci postavili tajno radijsko postajo, katera naj bi javljala Nemcem spremembo vremena na Atlantiku in razne važne informacije. To postajo je obratoval član nemške tajne policije in dva Norvežana. Ladjo je ustavila ameriška patrulja in jo preiskala. Na ladji je bilo 20 oseb, poslane od nemških oblasti. Ameriška patrulja je nato preiskala obrežje na Greenlandiji in našla tam nemško radijsko postajo, katere moštvo je malo prej izložila ta zaplenjena ladja. Ladjo in osobje bo pripeljala ameriška patrulja v Zed. države v svrho nadaljne preiskave. --o- Italija utrjuje obrežje proti angleški invaziji Rim, li. okt. — Italijanska morska kopališča, obrežne ceste in drugi kraji ob morju dobivajo zadnje dni sliko močnih utrdb. Vojaštvo prepreza ceste in obrežje z bodočo žico. Kopališke kabine so zdaj stanice za vojaštvo in za njimi so postavljene strojne puške, namer j ene proti morju. Vse ceste; ki peljejo od obrežja proti Rimu in drugim mestom, so zasedene od vojaštva. Tako se Italija pripravlja proti možni angleški invaziji. Toda časopisje trdi, da Anglija nima dovolj ladij, da bi prepeljala armado v Italijo, da nima dovolj bojnih ladij, ki bi spremljale prevozne parnike, da nima Anglija dovolj izurjenih vojakov, da bi naskočili utrjeno obrežje in .slednjič, da bi take ekspedicjie ne mogla zalagati s potrebščinami. 40 LET JE ISKAL VODO IN JO NAŠEL San Saba, Texas. — Farmar W. A. Oliver je že od leta 1892 iskal vodo na svoji zemlji.; 16 vodnjakov je bil že izkopal na raznih krajih po obsežni farmi, toda vse zastonj. Oni dan je začel kopati na dvorišču, med hišo in hlevom in v globočini 48 čevljev zadel na sladko vodo. Nemci poročajo, da so njih sprednje straže skoro že pred Moskvo. — Ruska armada, ki brani Moskvo, se je umaknila v nove pozicije. - Nemci, ki nadkriljujejo v številu in bojni opremi Ruse, pritiskajo na glavno mesto od dveh smeri. RUSI PONOVNO APELIRAJO NA ANGLIJO, NAJ UDARI NA FRANCOSKO OBREŽJE Rusko uradno sporočilo priznava, da se je ruska armada, ki je silovito stiskana od nacijske armade, umaknila v nove pozicije pred Moskvo, dočim je'ruska vlada ukazala ženskam in otrokom, da takoj zapuste glavn6 mesto. Iz Berlina pa prihajajo vesti, da so nemške sprednje straže že skoro pri Moskvi. Največja nevarnost za Moskvo — grozi od zahodne strani, kjer sojo^sevelt0Va OpOZICija V Nemci štrli rusKi odpor v sektor- r. . J. ju Vjazma, 125 milj zahodno od kongresu vidno izginja Washington, D. C.—Opozici- Klic po invaziji je vedno bolj glasan v Angliji POLJAKI SO ZDAJ V TOBRUKU Kaira, Egipt.—Poljski vojaki, ki so ušli leta 1939 preko Madžarske in Romunske v Palestino in od tam v Egipt, so bili zdaj dodeljeni obrambni armadi Tobruka v Libiji. -o- Zadušnica V torek ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pokojnim Andrejem Možina. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Seja škrjančkov Nocoj ob 7:30 se vrši seja škrjančkov. Starši, udeležite se vsi! London. — Delavstvo, dijaki] in člani parlamenta so se zdaj pridružili zahtevi da armada odpre fronto v zahodni Evropi s tem, da prepelje čete v Francijo. Toda angleško vrhovno poveljstvo očividno še ni pripravljeno za to akcijo. Publika zahteva akcijo zdaj, ko postaja po. ložaj za Ruse na vzhodni fronti vedno bolj opasen. Toda vlada je mnenja, da ima Nemčija še vedno okrog trideset divizij, ki so pripravljene braniti severno Francijo, Belgijo ali Nizozemsko in da ima Nemčija še vedno dovolj zračne sile v tem kraju. Angleška vlada za sedaj ne bo upoštevala zahteve publike za in- vazijo na evropski kontinent, četudi ta zahteva vedno bolj narašča. Dve inženirski tovarni sta poslali premier ju Churchillu naslednjo brzojavko: "Mi, niizje podpisani inženirji smo mnenja, da je ustvaritev nove zahodne fronte skrajna potreba vzpričo zadnjih vesti iz Rusije ter zahtevamo, da se to takoj izvrši." Slične zahteve so poslale razne delavske in dijaške organizacije. Emanuel Shinwell, poslanec in član delavske stranke, je izjavil v parlamentu: "Priznavam težavo invazije na kontinent, toda treba je nekaj začeti, da se oslabi sovražno silo na vzhodni (ruski) fronti. Prepričan sem, da je bila naša pomoč Rusiji do-|skega zaliva zdaj nezadostna in da moramo storiti več ako hočemo olajšati položaj naših zaveznikov in samim sebi. Ako svetuje generalni štab premierju Churchillu, da naj imamo pripravljeno našo silo samo za obrambo domače dežele, dela s tem veliko napako Usodepolno bo pričakovati, da se bomo morali sami ustavljati Nemčiji, ako bo enkrat zrušena Rusija." Toda londonsko časopisje, ki je še nedavno zahtevalo invazijo, je naenkrat potihnilo in je zače. lo zagovarjati vlado, da Anglija še ni pripravljena dovolj, da bi prepeljala armado preko Rokav- Moskve. Rusi tudi priznavajo, da se bližajo Nemci od smeri mesta Orla, 220 milj južnozahodno od Moskve, kjer so se Rusi zastonj upirali nemški premoči. Včeraj so izdali Rusi sledečo izjavo: "Nemcem se je posrečilo prebiti našo črto v sektorju Vjazma kljub vsemu nadčloveškemu odporu naših čet. V enem samem spopadu včeraj je padlo 9,000 Nemcev." Dasi so vrgli Rusi na tisoče rezerve v boj, pa je nemška sila še večja in ruska obrambna linija se odmiče proti Moskvi. , Ll Moskve Je,.bilo še gdšjo nekaj žensk in otrok, odkar so začeli Nemci bombardirati mesto z bombniki. Toda evakuacija se je pričela na debelo zdaj, ko je postala nevarnost za Moskvo večja. Vse ženske, ki niso absolutno potrebne v industriji, morajo oditi iz Moskve. Ruski pomožni komisar Lo-zovski je včeraj izjavil, da ruska vlada še ni zapustila Moskve, kot se je zatrjevalo iz Berlina, niti ne bo sklenila Rusija z Nemčijo premirja. Ruski narod ne bo položil orožja, dokler bo en sam Nemec na ruski zemlji zatrjuje Lozovski. Rusi priznavajo resen položaj, v katerem se nahaja njih armada. Rusko časopisje je včeraj apeliralo na Anglijo, naj okupira zahodno Evropo, dokler je nemška armada zaposlena na ruski fronti. Nemci trdijo, da so štrli ruski odpor tudi na jugu ob Azovskem morju in da je zdaj njih cilj Rostov, ki jim stoji na potu proti Kavkazu. Zdaj je vprašanje, če bo prišlo Nemcem nasproti 1,000,000 angleških čet, ki jih ima general Wavell pripravljene v Perziji. -o- Napad na otroka Ko je sedela štiri in pol let stara Shirley Srakar iz 1236 E. 167. St. v avtu na Waterloo Rd. blizu 156. ceste in čakala na očeta, je pristopil nak moški in jo hotel izvleči iz avta. Otrok je začel vpiti, nakar jo je tujec udaril po obrazu in zbežal. ja proti Rooseveltovi inozemski politiki, katero so dozdaj vodili republikanci, je skoro popolnoma izginila. Eden največjih Rooseveltovih kritikov, posla-George Bender iz Clevelanda, je potom radia apeliral na ameriški narod, naj sledi Roosevel-tu. "Čas je prišel," je rekel Bender, "ko mora republikanska stranka zavzeti isto stališče, kot ga je v času prve svetovne vojne, ko so se republikanci zvezali z demokratsko administracijo. CŽs je ' prišel, ko ne sme Biti nobene strankarske opozicije. Republikanci kot demokratje morajo biti eno, ker le potem nam bo zagotovljena ameriška svoboda. Vsi skupaj moramo storiti vse v svoji moči, da dosežemo skupen cilj, da pomagamo dobiti to vojno." -T-0- Nemci so ustrelili v 2 mesecih 75 Francozov Vichy, Francija. — Nemške oblasti so ustrelile v soboto Francoza Gastona Pinota pri katerem so našle veliko orožja in municije. To je že 75. Francoz, ki je padel od nemških krogel v zadnjih dveh mesecih. V zadnjem mesecu so nemške oblasti aretirale v Parizu 9,015 oseb in zaplenile 3,500,000 frankov in na tone protinacijske propagande. Zadnje dni je zaprla pariška policija 1,600 oseb in zaplenila za 60,000,000 frankov živil, katere so obtožene osebe prodajale skrivaj onim. ki imajo denar. -o- Od naših fantov v armadi Iz raznih taborišč, kjer služijo Strica Sama naši slovenski fantje, se poroča sledeče: John Lenarčič iz 16905 Grovewood Ave. je z uspehom dovršil šolo in bo prideljen letalskemu koru. Louis Kastelic je dovršil šolo kot dovršen mehanik v Fort Mc-Pherson, Ga. Anton Skufca iz Prince Ave. bo v kratkem odpuščen iz Pine Camp, N. Y. "DOLI S HITLERJEM!" JE Z A VPIL A ŽENSKA IN SE USTRELILA Stockholm. (ONA). — Nek švedski trgovec, ki Se je vrnil iz Berlina pripoveduje, da je bil priča sledečemu razburljivemu dogodku pred poslopjem državne kanclerije v Berlinu. Ženska, ki je bila oblečena vse v črno, je stekla po stopnicah palače, vihteč v eni roki samokres v drugi pa časopis. Predno so jo mogle Hitlerjeve straže prijeti, je na vso moč zavpila: "Doli s Hit- lerjem, doli z naciji!" nato si je pa namerila samokres na glavo in sprožila. Ljudje, ki so bili priča temu dogodku, so začeli vpiti in razgrajati in mnogo jih je policija aretirala, ženska ki je storila samomor, je držala v roki časopis, v katerem sta bili imeni njenega moža in sina, ki sta padla na ruski fronti. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 13, 1941 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ES17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: ,ia Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.CB Sa Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878, No. 239 Mon., Oct. 13, 1941 Slovenec kandidira v Euclidu Za županom je po mestnem čarterju najvažnejši urad mestnega solicitorja, ki je desna roka županu, nekak pravni zastopnik administracije. In za ta važen urad kandidira v našem sosednem i'n lepem mestu Euclidu letos tudi naš rojak, Frank M. Surtz. Ker imajo letos v Euclidu štiri kandidatske liste in bodo imeli torej volivci dovolj prilike izbirati po svojem prepričanju naj povemo, da kandidira Mr. Surtz na demokratski listi kateri na čelu stoji William Corbett kot kandidat za župana. Naj ob tej priliki predstavimo slovenskim volivcem v Euclidu Mr. Surtza, da bodo oni, ki ga še ne poznajo tako od blizu, vedeli, kdo je ta mož, ki kandidira za tako važen urad solicitorja. V slovenski naselbini na St. Clairju je bil več kot 25 let ena najbolj znanih oseb mlad fant orlovskega nosu in privlačne zunanjosti, vedno veselega obraza. Vzbujal je pozornost zlasti vsled tega, ker se je moral opirati na bergljo radi telesne napake ki jo je dobil že kmalu po rojstvu. Čeprav bi človek mislil, da bo tak pohabljenec sedel doma in tožil nad svojo nemilo usodo pa je bil nasprotno vedno vesel in se je vedno udeleževal iger s svojimi vrstniki. Da, bil je kljub svoji telesni napaki znan kot eden najboljših igralcev mehke žoge v Clevelandu. Od svojih mladih let je bil vedno aktiven pri slovenski kulturi, v društvenem in političnem življenju. Bil je odbornik pri pevskem društvu Liri, član dramskega društva Triglav orlovske organizacije, zveze st. clairskih trgovcev ter mnogih drugih društev in klubov. Točasno je prvi podpredsednik Slovenske dobrodelne zveze in je zlasti aktiven pri SDZ Junior ligi. Ko je postal Ray T. Miller clevelandski župan, je imenoval Frank Surtza v urad policijskega prosekutorja in pozneje je bil pomožni državni pravdnik pod Herbert Duffy-jem. V teh dveh uradih si je Frank pridobil bogate izkušnje, ki ga zdaj gotovo usposabljajo za urad euclidskega solicitorja. Rojen je bil v Clevelandu, eden izmed osmih otrok Frank Surtza in Fani Hoegler. Osnovno izobrazbo je dobil v farni šoli sv. Vida in potem se je vpisal na odvetniško šolo Western Reserve univerze, kjer je dobil odvetniško diplomo leta 1922. Zdaj izvršuje odvetniško prakso in med kolegi je upoštevan kot zelo dober in zmožen odvetnik. Njegov oče je bil preprost delavec, livar, in sin Frank se dobro zaveda potreb delavskega stanu, saj je moral od mladih nog skrbeti sam zase in si zaslužiti potreben denar, da je mogel študirati. Ro političnem prepričanju je Frank Surtz demokrat in vnet pristaš predsednika Roosevelta. V Euclidu je dosti slovenskih in hrvatskih volivcev in na te apeliramo, naj glasujejo za Frank M. Surtza, da bo dobilo mesto zmožnega, vestnega in poštenega uradnika, ki je vrhu vsega tega še naš rojak. Clevelandski slovenski državljani so ponosni na slovenskega kandidata Frank J. Lauscheta in bodo storili rse v svoji moči, da mu pribore zmago. Enako naj bi bili ponosni na slovenskega kandidata tudi naši državljani v Euclidu. Nekdo mora biti pač izvoljen in zakaj bi ne bil Slovenec, ki ima gotovo iste ali še boljše zmožnosti kot kateri drugi. Kri ni voda in sami sebi bi morali biti vedno najbližji, potem šele nas bodo upoštevali tudi drugi. Na isti listi z Mr. Surtzem kandidirata tudi Slovenca Ray Turk za mestnega blagajnika in John Omerza za mestnega odbornika. Vse tri toplo priporočamo našim državljanom. V Euclidu je dovolj naših državljanov, da bi imeli svojega zastopnika tudi v važnejših uradih in ne samo pri pobiranju smeti. Pomislite na to, ko boste glasovali 4. novembra. . i BESEDA IZ NARODA I Presenečenje in fižol na Hubbard Rd. Čeprav so bili italijanski pokrajinski in občinski zakoni raztegnjeni na nove province zgodaj 1923, pa se niso vršile občinske volitve nikdar na postavno določeno doba. Najbolj svojstvena je bila razdelitev tržaške province v 6 volivnih okrajev z dekretom 14. junija 1924, po kateri so bili podeželski okraji priklopljeni vsak v poseben mestni okraj, čeprav z istim ni$p imeli prav nobene teritorijalne zveze. Namen te razdelitve je bil, da se zmanjša število slovanskih zastopnikov na skrajnem minimum. Pa tudi te odločbe so ostale mrtva točka, ker je imela fa stična vlada povsem druge namene. Leta 1926 je minister notranjih zadev, signor Federzoni, predložil parlamentu načrt za popolno reorganizacijo pokrajinskih uprav, ki je postal zakon v decembru 1926. Potem novem zakonu niso bili predsednik province in člani rektorata, ki naj bi poslej upravljali province, več voljeni od državljanov, ampak so bili imenovani v urade po ministru notranjih zadev. Število članov rektorata je bilo od 4 do 8, kar se je ravnalo po številu prebivalstva'. Niti en Slovan ni bil imenovan v rek-torat v katerikoli provinci kjer so bili naseljeni Slovani, čeprav so bili v nekaterih teh provinc Slovani v veliki večini. Tako je bila slovanska manjšina popolnoma izključena tudi od. pokrajinskih uprav. Ravno tako so bili Slovani izklju- Krasni jesenski dnevi so tukaj in ta jesenska sezona je najlepša bi rekel izmed vseh štirih letnih sezon. Listje na drevju postala že kot bi bilo posuto z zlatom, ko ga obsevajo zlati sončni žarki. Ni pa samo lepota v tem času, ampak so tudi presenečenja. Tako nazarensko sem bil ono nedeljo presenečen, ko so naju naši iz Clevelanda obdarili s tako lepim in dragocenim darilom, kajti kupili so nama krasen radio aparat za najino obletnico zakonskega življenja, koliko je teh let se pa ne spominjam, ker tako hitro mineva čas. Tone mi je pa prinesel še nekaj takega, da me je še posebej razveseljevalo in ne samo tisti dan, ampak še nekaj dni potem. Torej prav lepa hvala vsem in za vse. Prav tisti dan pa so se pripeljali tudi Virantovi in Čam-patovi iz Norwood Rd. Oni so se bili pa zmislili, da bi pekli piščance na ražnju. O, to je bilo nekaj imenitnega in tudi dobrega. Pa kaj samo piščanci, imeli so s seboj tudi tisto več let staro kalifornijsko dobroto, o tisto pa že! Kdor še ni kaj takega pokusil, mu tudi ni vredno pripovedovati, ker nima niti pojma o tej dobroti in kako čudovito to deluje na dušo in telo, ko se ga par kozarcev po-vžije. Človek postane kar nekam voljan in dobre volje in pozabi na vse težave tega sveta. Z Virantovimi pa sta se bili pripeljali tudi njih hčerka Millie in pa Frances Vertovšnik, hčerka prijaznega Vertovšnika iz 1104 E. 71 St. Pripravil sem se bil tudi obirati koksar fižol in obe sta hoteli videti kako nam to gre od rok. Ker sta naju tako zvedavo gledali, sem jima takoj odkazal prostor in ju povabil, da nam pomagata in res sta obe lepo poklenili poleg mene: Frances na levo in Millie pa na desno stran, pa smo lepo obirali tisti fižolček, koliko smo ga bili nabrali pa res ne vem, ker smo se bili podali v tako lepe miadeniške pogovore, da je čas kar prehitro minil. Rečem vam, da so bili res lepi časi, ko smo fižol obe-rali. Tako je tista nedelja potekla v največjem presenečenju in zadovoljstvu, za kar naj bo še enkrat izrečena iskrena zahvala vsem in za vse. Prav lepa hvala tudi prijaznima dekletoma, ki sta mi pomagali nabirati fižol. Na to pa so se pripeljali Tomšičevi iz Oakland, Kalifornija, v spremstvu Menartovih iz 1277 Norwood Rd. To je bilo zopet novo presenečenje za nas, da so nas obiskali tako oddaljeni gostje. Ti naši novi obiskovalci so se pripeljali 3Q00 milj daleč, da so obiskali nas in še več svojih prijateljev v Clevelandu in drugod. Tomšičevi, ali bolje poznani pod imenom "big Tony" si je bil natančno začrtal pot, po kateri sta se vozila in tako sta se srečno pripeljala s svojim avtomobilom. Potoma sta obiskala številne kraje in irie-sta, posebno pa Franklin, Kansas, kjer «ta prej živela in kjer imata še več svojih starih prijateljev in sorodnikov. Od tedaj se tudi mi poznamo. Tomšičeva sta j ako prijazna in družabna, oba sta srednjih let. Tomšič sam in njegova prijazna soproga, katere obraz krasijo že belo sivi lasje, sta prave, prijazne dolenjske korenine, da takih je treba iskat. Obiskala sta tudi prijazne Al-liquippčane v Pennsylvaniji. Sešli so se bili tudi z mojim prijateljem Jakličem, ki ima tam Moderno tovarno za izdelovanje mehkih pijač. Ko so se bili pripeljali iz Clevelanda, so mi dali takoj naročilo, da naj posekam nekaj piščancem glave, kar sem jih prav z veseljem ubogal. Mx*s. Menard, ki je kaj pripravna za vsako delo, si je takoj privezala predpasnik in zavihala rokave in je pomagala tisto stvar djati v red. Kar pa nas je bilo v hlačah, smo se pa malo spogledali in smo jo takoj odkuri-li tja doli proti jezeru k prijaznemu Strojinu. Pri njem dobite vedno sveže pivo. Ker pa je naš "big Tony" tudi izvrsten igralec, ki igra na koncertino— veste to je take vrtste harmonika, na katero ne zna vsak igrati — ko je prinesel tisto škat-ljo v gostilno, se je je Strojinov Tone zelo začudil, ker si mogel misliti, kaj neki je v tisti škat-lji. Naš muzikant je izvlekel koncertino iz škatlje in jo preteg-nil. Tedaj pa so se oglasile tako krasne melodije. Ko pa je zaigral tisto "Kje je tista muha, muha brez trebuha . . ." potem "Ti pa jaz, pa židana ma-rela . . .", vam rečem, da je bilo tako veselo, da so bili še stoli začeli plesati, kar odskakova-li so od tal. V gostilni je bilo tudi več gostov ameriškega izdelka in ki kaj podobnega še prej nikdar slišali niso. Tako so bili veseli, da so ploskali in se zvijali na vse mile viže samega veselja, ko je Tony tako lepo igral. Pri vsem tem pa tudi ni manjkalo tiste dobre kapljice. Kar po tri steklenice so se mi smejale pred menoj na mizi, kajti tisti dan smo jo bili udarili vse bolj po ta boljšem. Tako je bilo luštno, da se nismo prav nič zmenili za domov, čeprav nam je čas vse prehitro potekal. Pozabili smo bili na uboge kokoške, da sta nas morali priti po-klicat Mrs. Menart v spremstvu naše papirarce in tedaj smo se šele odločili, da gremo na večerjo. Po večerji pa so se naši prijatelji zopet usedli na svoj avto in se odpeljali proti Califor-niji z obljubo, da se v par letih zopet vidimo, če se ne bomo prej podali na večno pot. Mr. Tomšič ima tam mestno službo, kajti on ima pod svojo "komando" oklandske ceste, da jih nadzoruje in pazi nanje, da so vse lepo pometene in v najlepšem redu,kot se pač spodobi za tako lepo deželo. Ker sem že prej pisal nekaj od fižola, naj še povem, da je bila letos letina za fižol res dobra, pa ne samo letina, ampak koksar je bil izvrsten. Kdor ne verjame, pa naj kar vpraša Newburčane, ker oni že vedo, kaj je dobro, ker drugače bi ne prišli tako daleč ponj. Tisti prijazni L. Perkotovi, ki imajo .tam dobro idočo mesnico in grocerijo, so bili že par-krat prišli po fižol. Pravijo, da imajo svojo trgovino tam nekje blizu cerkve in veste, da sem kar radoveden, če je kateri že prišel pod zob g. kanoniku Omanu, fižol ne Perkotovi. Ti ljudje so pa že tako prijazni, posebno pa mati in pa njih hčerka je pa že tako fletna, da če bi jaz stanoval tam blizu, bi ne hodil nikamor drugam v trgovino kot k njim. Oni dan sta bili prišli k nam po kupčiji in sta rekli, če mogoče želim, da bosta tudi oni dve šli pomagat obirat koksar. Povedal pa sem jim, da če res gresta na njivo, da potem jaz gotovo ne bom nič nabiral, ampak samo zijal in firbec pasel. Da pa ne boste mislili meščani, da samo vi skrbite za narodno obrambo, naj vam povem, da smo tudi mi tukaj na Hubbard Road prizadeti. Prav ta teden se bo poslovil in odšel služit Strica Sama Stanley Žužek, sin poznane in spoštovane Žužkove družine iz naše vasi. Stanley odide k vojakom, da se bo tam naučil sukati puško, s katero bo udaril tudi na sovražnika, če bo treba. Res žalostno je, da so nekateri tako izobraženi in visoki ljudje ponoreli in da morajo sedaj drugi trpeti radi njih. Ker sem pa še vedno zaposlen z barvanjem, zato mi čas sedaj ne dopušča, da bi še kaj več napisal, dasi imam še precej novic. Bom pa še prihodnjič kaj napisal in povedal o grozdju in kako smo ga prešali in kako bomo delali vino brez grozdja. Vas pozdravlja, Frank Leskovic. Koledar Ave Maria za leto 1942 Izšel je Koledar Ave Maria za leto 1942. Ta koledar je bil vedno /Zanimiv, a letošnji pa presega vse prejšnje in to po vsebini, ki je v veliki meri iz naše zasužnjene, kaj pravim zasužnjene, na smrt obsojene Slovenije. Tu je popisan gro-sen teror, ki ga izvajajo Nemci nad našim narodom. Kaj takega še ni doletelo Slovenije v teku stoletij in kaj takega ni da-še doletelo ves svet. Grozno je. Turki, Tatarji, Huni so bili napram sedanjim Nemcem še pravi kavalirji. Zato, kdor hoče čitati in izvedeti objektivno, kaj se godi tam v naši na smrt obsojeni domovini, naj si nabavi "Koledar Ave Maria." Cena je po navadi 50 ccntov. Dobi se ga v knjigarni Jože Grdina na 6113 St. Clair Ave., Cleveland, O. Ker Pratik ne bo letos in mogoče nikoli več sezite po tem kar se da dobiti, to je, ta Koledar, dokler zaloga ■ne poide. Jože Grdina -o- Važen sestanek čeni od vsakega sodelovanja v ekonomskih koncilih, ki so bili ustvarjeni za razne province, leta 1926 v katerih so imeli besedo samo fašistični sindikati. Jutri, v torek 14. oktobra, se vrši važen sestanek članic dru štva Danica št. 11 Slovenske dobrodelne zveze v navadnih prostorih, pričetek ob osmih zvečer. Zadnje mesece je bila dokaj majhna udeležba na mesečnih sejah toda tako se godi pri vseh društvih v poletnih mesecih, ko je vsak rajši dom* ali pa ima druga bolj prijetna pota. Toda sedaj v jesenskih mesecih je pa druga pesem, ko nas ne ovira vročina in tudi druga vabila nas tako ne mikajo kot "v poletnemu času. Zato je upati, da bo na prihodnji seji našega društva polnoštevilna udeležba in zlasti se pričakuje tiste, katerih ni bilo že več mesecev na poset. Da pa je prihodnja seja tako važna, je temu vzrok naša prihodnja veselica, ki se vrši v soboto 25. oktobra, v avditoriju Slovenskega narodnega doma. Že pred meseci smo najele orkester pod vodstvom gospoda Johnnie Pecona, ki pravijo, da je eden izmed najboljših v naselbini. Torej ni izgovora, za- kaj se ne bi prodalo precej vstopnic za ta večer. Cena je 35 centov za osebo in to je zelo malenkostna svota ako se upošteva, da je vsak opravičen do več kot štiri ure prijetne zabave bodisi pri plesu ali med prijaznimi krogi v prizidku, kjer se bo dobila vsakovrstna pijača in jedača. Naše društvo Danica je vedno izmed prvih, kar se tiče sodelovanja pri narodu koristnih akcijah in je tudi poznano kot društvo, ki nudi svojim gostom najboljšo postrežbo na veselicah. Zato pričakujemo lep odziv na prihodnji veselici. Toda, ker je pri vsakem uspehu treba mnogo truda in požrtvovalnosti, tako se bomo tudi sedaj morale toplo zanimati za uspešen izid in to pomeni, da je vaša pričujočnost zelo potrebna na seji v torek večer. Pozdravljam s željo, da se vidimo na seji v torek veSer! Za odbor vas vabi: Predsednica Presenetljiv uspeh "Izborno, kolosalno, presenetljivo, čudovito, itd," so bile opazke, katere smo slišali po predstavi operete "Cigan baron," katero je tako mojstersko podala Glasbena matica v nedeljo 5. oktobra na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Res, bil je užitek kot že kmalu ne. Seveda, s tem ni rečeno, da nismo bili še vselej bogato poplačani za poset prejšnih prireditev Glasbene matice ampak na druge smo že skoraj pozabile, v mislim imamo naj zadnjo predstavo in ta je bila opereta "Cigan baron." Brez vsakega obotavljanja ali preudarka lahko vsak Slovenec v Clevelandu lahko s ponosom poudarja, da smo z Glasbeno matico dosegli tisti višek v pevski umetnosti za katerega bi se boril vsak pevski zbor toda nekateri nimajo pevskih moči in kar je najvažnejše tudi ne dirigenta, ki bi bil mojster kakor je naš požrtvovalni operni pevec gospod Anton Šubelj. Njemu gre priznanje v prvi vrsti za velik uspeh predstave zadnjo nedeljo. On. je mojster prve vrste, kateremu je sreča naklonila tudi izvrstne pevske moči s katerimi se je lahko podal v težke sladbe ter s svojim ne-utrudljivim, potrpežljivim značajem izvežbal pevce v zbor, ki bi delal čast našemu narodu pred najostrejšimi sodniki v pevski umetnosti. Prav nič preveč ni rekel en naš odlični narodni rojak, ko je priporočal, da bi- moral gospod Anton Šubelj se stalno nastaniti v Clevelandu ter izobraževati naše pevce, ker s tem bi povzdignili našo kulturno sta nje do višje stopnje kot vsaka druga narodna ustanova. Cle velandski Slovenci bi s tem po stali eden izmed najodličnejših narodnosti v mestu. Prav za prav smo baš v zadnjih letih pokazali na mnoge načine, da je naš narod nadarjen in da imamo v svoji sredini osebe, ki lastujejo kvalifikacije za najodgovornejša mesta bodisi v kulturi, politiki ali organizacijah in ako bi bilo res mogoče obdržati med nami gospoda Anton Šublja bi to bil najvišji tri-umf za naša kulturna društva. Kako izborno so nastopili pevci in pevke Glasbene Matice je bilo že večkrat povedano po drugih poročevalcih. Jaz bi k temu rada dodala le toliko, da je bil nastop solistov kot zbora popolen in.s tem je mnogo potrjeno. Dolžni smo največjo zahvalo dirigetun gospodu Anton Šub-Iju in vsem članom Glasbene matice za krasen večer in zagotavljam, da ste popolnoma za-dovolili vse posetnike. Obenem se vam vsem skupaj iskreno zahvaljujemo za plemenito gesto, da boste ponovili ml r® opereto v nedeljo 2. n0^ korist sklada, katere** za odpomoč bednim Narod vam bo prav 1 kazal svoje odobrava, tem, da bo velik av< venskega narodnega polnjen. Ponovno mnogo izmed tistih, navzoči zadnjo nedej gotovo se odločite tu<^( ki še niste slišali ^ te "Cigan baron," fl pridete 2. novembra. Vas vse skupaj «aJt zdravi j am in še P0^ Glasbene matice m genta, Vam udana, Alb"181 Najmlajši po¥ sveta tj.;l Na moskovski k«1® ( stavi so vzbujali P° ^ setnikov zlasti oddel^, kazovali, kako sil"0 f menilo življenje .{„' poldivjih plemen So sije. Nekatera P1- .^i je so bila na tako u' omike, da še niso P va in ribištva na noma njo. To se seveda J greh tem narod*, strogi in negostoU ^ severne Sibirije m na smotreno živino? ^ delstvo dokler ruS*^ niso s križanjem P1 ' ^ da, ki prenaša si . je in dokler Miču^^ niso ustvarili ras't ^ jj odporno proti m1 ^ plod tudi v najl^.j delih , ]jU<)S' pogoji in sibirsKa ^ . hajajo k živinoreJ1 stvu. . jgj^j Eden izmed najDta;n delskih narodov ^ kor Tofalari, ki ^ poS|ei| žju Sajanskih g°ra" / li Tofalari siromaki veči od lova, ribol°v apver11 nntivne reje sev Zaradi izredno ^' skih pogojev so 1ZU , je*'.« - hovih bednih šotprjV|f ^ manj in manj- Moskvi močno za'^pliO| mostojno narodno ^ „ vo, ležečo ob izVl1 tudi Tafalarom '" jv/r aH' j doba, kajti pot v ko tofalarskega Vlada jim je 0<^/< selišča ter jim moderno selo z n hišami, bolnico, e jj; lo, klubsko čita'11 ^ narskim ambulat0'■ je tudi državna P ^ tografski atelje * 0 ca. Selo se imeilUj ! f je središče nar°, ,e Tofalarov. Narod » ^ noval Karagasi, da črnega kozla- si U stopila doba ref0^'^ nadelo novo ime j1 ime, kajti tofa P° ?o>' /eni jeziku človek j udje. , ,„1" Tofalari so s^. ,' ljeni ter se bavi^ vom in živinoreJ .jj leti so prvič po^^; men in pšenico- ^o1 predelih še nik°h - - inovi tega sibifS ^ so tedaj nedvomno, ljedelci sveta. ^ li po 15 stotov °vS ^ q tov pšenice na hj/j « hove prilike W % je pa tudi kromP*i^ P bulo in drugo P° p« ,, rinsko ^nanstve"0,, ^ nnsKo zna" jVa \r m k, ' zmagovito proW'tf, J fu ljudene kralje „•>■' slej ni bilo niti šnokoli polje Poklicali so P^Ji * k bogatašu, l{i i1 g$ r^Krvlrtl vAraVirt ' zbolel vpraša Zdrav«1* ' ima H teK spi pr bom Ko bolnik ^ a vi zdravnik' ^ nekaj, ^ k®r vsega tega!" 1 * I'jfe AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 13, 1941 t a j0> f S!«(i] goWl ditorii ao®»( bo Id lljo'1 asi>e SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem Izvirniku K. Maya V.prestra.šen je vzkliknil: ®e "e boš izročil go-le>h trum _?» , n ' lsem tvoj predstojnik, Policist in ne sodnik. ® si> lahko greš, kamor ,;.ebomo te zadrževali." iV 1 Se je Pvala« i »Ijivost 6ffendi! Tvoja do-' te., 3e brezmejna ko tali, in 5 Ha!" tvoja milost se- žalost, en je pridjal: Ijed kii ® ,seiž azA ovj nizki • čer*1- 4 ~~ kam pa se naj , 6e Nimam ne vode ne iN v narja ne orožja —! %ri \m°ral hoditi —. Ne Ž1 faleč m če bi L 1 ljudi, kdo mi bo Vojaški begunec M i rej" , ki f rid^ trsko riflf', 50 ■ tilV ljU/ iiM ^V °d rodov' ki spa" nUD1ast tunizijskega be- vst spr^el v sv°J'e •'!% Se 130 bal Pašine ^e bo izročil paši, aDl pomagal —. J** me je naredil za lia človeka, kar M nosi!" Ma je zajokal. a£asi kriv tvoje ne-je kriv! 'ti f V' je'. vidim, in neka- Stn" tWi'l.,n°vice si nam pove- vaj° šn",1 0V» ni M in m m f0v )e f )APtJ iiii/ n 9 i nifl» reP Sl «am, zato ti bom tf^J?1 se h gospodu beliti' • ^ me bo dal —!" -ioS1 tl bom P18"!0 % bul njegovi milosti. boš „?s sicer, pa smrti, JHsei " Se Je zahvaljeval: V v'effendi! Stori to, Vo>ojo besedo me bo koristi, iger °e ga P°S" , beju v Ustre- ^'i ht> li,,v Pa porezali mu ■ "i,JUbeznivi tukajšnji :iaP! Xuv", J> "J * gt» K >ri AP J «1 81 v 10 V H„ > mu odrezali nos, ajo vsaj izdatn0 S ea napodijo. Kaj i. se naj obr- n°st, pravim! Ali res izdatno ali 'roVISl SVOjo p"Prošnjo ' ^>lik0 ?°Spoda vojnih "Da. V Tibesi. Štiriindvajset ur odtod." "Naj gre v Tibeso pa se naj zapiše v francoske vojake! Well! Kar dal mu bom denar." Vzel je svojo dolgo, polno mošnjo in vrgel nesrečnežu nekaj denarja. Na tak način je bilo seveda možu ko j pomagano —. Jaz pa takih otipljivih nasvetov kajpada nisem mogel nuditi. "Poznaš pot v Tibeso?" sem vprašal begunca. "Da." "Pa pojdi v Tibeso! Tam lahko vstopiš v francosko vojsko, če te ne miče drug posel. Mislim, da te bodo radi sprejeli, saj si vojak! Pa srečno pot! Denarja imaš dovolj, na poti boš naletel na beduinske vasi, jesti si kupiš, studence pa boš tudi našel." Ko solnce mu je zasijal obraz, prave orientalske slavospe-ve je začel. Pa nismo ga utegnili poslušati, odjezdili smo. Sled je bila dobro vidna. Kmalu pa je krenila nalahno na zapad. Obstali smo. "Čudno —!" je godel Emery. "Računali smo, da se bodeta obrnila na vzhod, pa sta krenila na zapad —!" "Ne veš zakaj ?" "Kdo bi ju razumel —. Ne potujeta v Hammamat —. V Alžir se mislita obrniti!" "Jima na misel ne hodi! Je predaleč do morja. In razen tega sta tudi v Alžir ju v nevarnosti, da ju primejo oblasti. Ne uganeš, kaj nameravata _1» "Hm —! Sled nam mislita zabrisati —?" "Seveda! Najbrž pozna kol agasi tamle kje na zapadu ka-menit, trd svet, na katerem se sled ne vidi dobro. Tam bo izginil." "Pa mu ne bo uspelo!" "Težko! Predobro ga poznamo!" "Naravnost bomo jezdili?" "Da! Na skalnatem svetu bodeta krenila v ostrem ovinku nazaj na vzhod. Če jezdimo naravnost, bomo v kratkem spet naleteli na njuno sled." "Well—! In pridobili mnogo časa." HegUaZabdreg0! Zločin 1941 OKT. 1941 □[EEEE mffi IE 14 15 16 1718 glHll^4||l5i 28 29 •..... KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OKTOBER 18.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJf priredi veselico v SND. 18. — Društvo Cleveland-ski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Podružnica št. 8 SMZ priredi "Halloween" ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 25.—Društvo Jutranja zve-da št. 137 ABZ praznuje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom. 25 — Podružnica Slovenske 2.—Glasbena matica poda opereto "Cigan baron" ob 3 popoldne v SND na St. Clair Ave. 2.—Laušetov dan se bo praznovalo s koncertom in plesom v SDD na Waterloo Rd. popoldne in zvečer. 8.—Dekliška Marijina družba fare sv. Vida priredi plesno veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—Carniola Hive 493 T. M. plesna veselica v SND. 9.—Pevski zbor Abraiševič koncert in predstava v SND. 15.—SND Maple Heights, O. priredi ples in prosto zabavo. 15.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND. 15.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico ob- reja "Harvest Roundup" v S. ' N. Domu na St. Clair Ave. John Pecon in njegova godba. ] 22.—Društvo Danica, št. 34 SDZ priredi veselico v SDD na : Prince Ave. j 22.—Društvo sv. Ane št. 4 S. i N. D. plesna veselica v SND. -o- Mamila, učinkovito vojaško orožje tam. Tisoči so postali žrtve teh'na bankovce makov cvet. Kore-cigaret. Japonski prodajalci j ja sama je pridelala letno eno so zastonj razdeljevali vzorce,tono opija. Leta 1931 se je pri-in pozneje nastavili nižje ponu- delek zvišal na 5, leta 1932 na dne cene. j 7, leta 1933 pa na 14 ton. Ko pa Ti trgovci niso hodili po na- je leta 1937 nastalo še večje po-ravnih trgovskih potih, saj nji-j vpraševanje opija, ki naj bi šel (Konec.) 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 8. — Veselica Lake Shore Post, št. 273 American Legion v Knausovi dvorani. 19.—Častna straža SDZ pri- DEFEND THE HOME FRONT moške zveze št. 3 zabavni ve- stoja v Slovenskem društvenem čer v Slovenskem domu na domu na Recher Ave. Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 26.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND. 26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti. 31.—Društvo Carniola Tent] 1288 T. M. ima Halloween ples v SND. NOVEMBER 1.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND. 2. Osma letna jesenska prireditev z večerjo in programom, društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida v šolski dvorani. 2.—Sedemletnica Kanarčkov j z igrico in koncertom v SDD na Prince Ave. Japonci so spoznali vso vojno vrednost mamil kot sredstva za osvojevanje, ko so zavzeli Mandžukuo. Cele čete mand-žurske armade, ki so bile vdane opiju, so bežale ali se vdajale brez odpora. Nato je japonsko vojno vodstvo izdelalo cel načrt, kako bi severno Kitajsko podjarmila z mamili. Armada in japonski diplomati so korejskim trgovcem olajšali pot in jih pošiljali v namenjene kraje. Doma nima Korejec nobenih državljanskih pravic. Najbolj zaničevani Japonec lahko udari korejskega veljaka, ne da bi bil kaznovan. Toda ko je ta zaničevani rod prišel na Kitajsko in začel trgovati z mamili, je na mah postal ugleden predstavnik japonskega cesarstva. Če je takega trgovca kitajska policija zaprla, ga je japonska policija s silo osvobodila. Če je prišel pred japonskega sodnika, je bil obsojen na neznatno globo — le del dobička, ki ga je skupil pri prodaji mamila. Imeli so cela skladišča za ta novi vojni smodnik, ki so jih namestili v japonskih konzulatih, kamor ni segla roka kitajskih varnostnih uradnikov. kroglice, ki celijo vse bolezni Kramarji z mamili so se izdajali za potujoče zdravnike in prodajali kroglice, o katerih so dejali, da celijo vse bolezni. Kroglice so bile iz heroina. Toda mladeniči-, evrati kitajski vojaki, so bili zdravi in niso hoteli kupovati kroglic. Zato so Japonci uvedli novo vrsto cigaret, polnih heroina in z njimi hoteli tekmovati v ceni proti najslabšim kitajskim cigare- hova naloga ni bila trgovska, marveč vojaška. Cigarete so najprej vpeljali in na daleč razširili v pokrajini Šansi. Ta pokrajina je bila za japonsko napredovanje proti Rumeni reki neprehodna ovira. Tukaj je armada računala, da bo naletela na najbolj odločen odpor. .. ])("* J (j vei ua ijuoo i Notig ' da te£a ne sme i Pred vso voj- v.1 V nam il. ki s^V^t \ i trebiti i ^ s ar ni tako či-1 Praviš, pa precej Povedal. ne bomo po- odtod d°al- cesti dobrih ,toS 6S> naravnost pa r *v a/J A 10 m ir)JV tvo. 1» h /i 1+% V * 'i "m v*5 Winnetou je med najinim po-V Istre] v Unca m0ra i govorom pojezdil naprej za sle-LNlost; Tir Pa bi ga d jo, ni naju cul, pa dobro sem kki Vein , 1 na ijubo! ; poznai( da sklepa prav tako ,IU> da ------r i kakor jaz. Res je kmalu obstal, razja-hal, si pogledal sled, pa spet za-jahal in jezdil, ne na zapad za sledjo, ampak naravnost. Še ozrl se ni za nama. Istih misli sva bila, besede si nisva rekla. Popolnoma sva se vživela drug v drugega. Jezdili smo uro daleč in še uro, sledi pa nismo srečali. Emery je bil že nevoljen, godel je, da smtf se zmotili. Tedaj pa je obstal Winnetou, ki je jezdil za dobrih sto korakov spredaj, spet razjahal in si ogledoval tla. Sled treh kamel je prihajala od zapada, križala našo smer in odhajala na vzhod —. "Begunca sta!" je dejal. "Sta mislila, da bodeta zvodila Old Shatterhanda in Winneto-ua za nos —. Pshaw —!" Zanimiv je bil njegov obraz pri teh besedah. Prav tako bi menda gledal učenjak, zvezdo-slovec, drvarja ali pa jamskega delavca, ki bi mu računal oddaljenost Sirusa ali pa postanek kometov. (Dalje prihodnjič.) -o- Na Japonskem so dogradili največji podmorski predor na svetu med otokoma Honši in Kiuši. Več kot 1,000 ton raznega materiala, ki se ga rabi v obrambni industriji, največ raznih jeklenih cevi je bilo razmetanih, ko j e lokomotiva tovornega vlaka skočila s tira blizu Clevelanda. Človeških žrtev ni bilo. Federalna tajna policija sedaj preiskuje vzroke te nesreče. K So b Pošljimo!" i«, ^tp«, k'**. mejo —? K Bi ne bilo ne-' k«r res ni da- n>end a ne bo mo- 1 • «1 H r! hima' živil tu" V studence in VI . ah«0 knni Sililo kupi živila V, 7 naprosi. ^or ariQ ./f^Js wynarja tudi po • 6 Potovati. Tu- K ^C?lnavdno ne da Ali t ^ yseveda ji francosko WAR'S WINTER THEATER? ▼ " * _________________^vrniMmmmmms:« v^soviEr": '.-;■<% russia;. • ■•►Poniblc Allied Dn.ci ft Potcntiol U. S. Bomi . Aid Routes lo Rumio mu bom de- Približuje se zima in vsled tega sc bo najhrže vojna pomaknila bolj proti jugu. n j a. slika nam kaže načrt za vojne operacije v-Sredozemlju-tekom te zime. Poraz, ker vojaki niso mogli prižigati cigaret . . . Kramarji so s svojim delom sijajno uspeli, zakaj japonske čete so korakale skozi severno Kitajsko, ne da bi jih kdo oviral. Neki kitajski poveljnik je pojasnil poraz v neki važni bitki s tem, da je bilo vreme deževno in da njegovi vojaki niso mogli prižigati strupenih cigaret, brez katerih se niso hoteli zgibati. Ko se je japonska armada pomikala iz Peipinga in Tienci-na proti Jugu, in iz Šanghaja proti zapadu, so izvajali z mamili iste stvari kakor v Mand-žukuju. Takoj ko so zavladali nad kakšnim mestom, so vzpostavili monopol nad opijem ter odpravili zakon proti mamilom in izpustili iz zaporov vse prodajalce mamil. Gledali so zato, da najdejo čim več kupcev. Posebno pažnjo pa so posvetili mladim ljudem, kakor na primer univerzitetnim študentom. Te so aretirali iz kakršnega koli razloga in jih zadrževali v zaporu po teden do dva. Ko so jih spustili, so jim bili popolnoma vdani. Zavitek heroinskih cigaret ali malo heroina v jedi ali pijači, to jih je storilo pokorne in vdane. Pod kitajsko vlado je bilo nemogoče dobiti mamila brez zdravniškega nakazila. Drugače pa je ravnala japonska armada. Dovolila je svobodno prodajo opija, morfija in heroina, še preden je ropanje ponehalo. 5 milijonov dolarjev zaslužka na mesec V začetku leta 1939 je posebna komisija pod vodstvom britskih in ameriških državljanov ugotovila, da je 50,000 ljudi v Nankingu — eha osmina prebivalcev — vdana mamilom. Najnovejša poročila pa vedo povedati, da jih je ena četrtina do ene tretjine prebivalstva. Nankiingška opijska monopol-ska uprava, ki se imenuje "Urad za pobijanje prodaje opija," je zaslužila v enem mesecu 5 milijonov kitajskih dolarjev. Ta vsota bi zadostovala, da se z njo prehrani in obleče 200,000 ljudi. V Peipingu je 500 trgovin, ki se bavijo s prodajo mamil, če ne upoštevamo trgovin, ki opravljajo druge trgovske posle. Majhna ulica, v kateri sem pred tremi leti stanoval, je danes vsa polna beznic in trgovin z mamili. Ljudstvo jim je na ta način prineslo ogromen dobiček, ki pa ni šel v državno blagajno. Vsa armada se je vjela v dobro nastavljeno past v obliki opija in drugih mamil. Leto za letom je odbor za pobijanje mamil opozarjal japonsko vlado zaradi opija, ki je zanjo ona odgovorna. Odgovor pa je bil vedno isti — obljubljali , da bodo stvar preiskali. Celo na bankovcih makov cvet V proračunu Mandžukua za leto 1939 so ocenjeni dohodki od opija na 71 milijonov jenov, kar pomeni, da so narasli od prejšnjega leta za 24 milijonov jenov. Že nekaj mesecev nato pa so uradniki zagotavljali, da bodo dohodki znašali nad 90 milijonov. Če se bo ta trgovina nadaljevala s tolikšnim uspehom, kot dozdaj, bodo ti dohodki zavzeli kmalu prvo mesto. Mandžukuo je dal celo natisniti na Kitajsko, se je pridelek zvišal na 30 ton. Letni izvoz opija iz Perzije je znašal od leta 1928 do 1934 okoli 500 ton. Leta 1935 je postal Japonec zelo važen kupovalec opija in je Perzija zvišala svoj izvoz na 893 ton, ki pa se je leta 1930 zvišal na 1340 ton. Nekaj tega perzijskega opija so prevažale ladje, ki so plule pod japonsko vojno zastavo in so ga izročili neposredno armadi. Japonci seveda vsega tega, kar počenjajo s tem svojim novim orožjem nad Kitajci, ne bodo niti uradno, niti neuradno zanikali, pač pa bodo enostavno molčali, ker ne kaže drezati v stvar, ki prinaša tako lepe dobičke in je poleg tega tudi učinkovito sredstvo v sedanji vojni, ali vsaj utegne biti .v bližnji bodočnosti, tudi če se vojna konča. MALI OGLASI NAZNANILO euclidskim lastnikom posestev Vi se morate boriti, če hočete dobiti povrnjen denar od kanalizacije. Pokličite župana: KEnmore 4532. Udeležite se seje mestne zbornice v pondeljek večer, 20. oktobra. Izredna prilika Proda se moderna hiša za 2 družini. Je v dobrem stanju in se nahaja na Corsica Ave., blizu Euclid Beach parka. Cena je $7,200. Ža podrobnosti vprašajte Matt Petrovjch, 253 E. 151. St. KEnmore 2641-J. (Oct. 13, 15) PRI NAS dobite v pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase in domače kislo zelje, se toplo priporočam AjNfTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Hiše naprodaj 8 sob hiša na St. Clair Ave., lot 40x140, cena $3,500; $500 takoj. 7 sob hiša, 3 garaže, na E. 58. St., $3,500. 16 sob hiša za 2 družini, 4 garaže, donaša $70 mesečne najemnine; cena $4,800, nahaja se na E. 71. St. Za podrobnosti se obrnite na Jakob Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair Ave. in E. 55. St. (239) Iščem sobo Slovensko dekle želi dobiti ne. opremljeno sobo med 55. in 82. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče KEnmore 3036. (239) Če trpite! Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k njeni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. Dr. Paul Welsh HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizem Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. 23".° CAMPAIGN FOR 100 AGENCIES 6117 St. Clair Ave. MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre "No, pa tega ni treba niko- "Zdaj pa Štefan na mizo!" je mur pripovedovati," je še dejal Andrej, čeprav je vedel, da bo prav narobe. Tovariš bo povsod raznesel vest, da je bil Andrej zaprt. Ljudje se mu bodo sicer posmehovali — toda verjeli bodo le. Tako potem vsaj ne bo nepotrebnega izpraševanja, kod je hodil. Doma Andrej ni dobil nikogar. Oče je bil na njivi, kjer so orali, mati pa je šla nekam na vas. Andrej je šel zato v svojo sobo in se preoblekel. Ko se je pogledal v ogledalo, se je moral samemu sebi posmejati. Tako smešen je bil s svojim upadlim obrazom in ostriženimi lasmi. Obleka mu je bila kar preohlapna. Pa je odmahnil z roko. Tedaj je začul v veži korake. Mati je bila. Odprl je vrata in obstal pred njo. "Mati, zdaj sem pa prišel!" je rekel in ji segel v roko. "Jej, kar ustrašila sem se," je dejala Podbregarica. "Kje pa imaš vojaško obleko? Da te bom vsaj videla, kakšen si zdaj __t" "Oh, ta naj pa kar počiva nekaj dni," je dejal Andrej. "Saj me boste še videti v njej, ko poj dem stran." "Nikari ne govori o odhodu, saj si še komaj prišel." "Saj veste, da dolgo ne bom mogel ostati. Komaj tri dni." "Kako se pa kaj počutiš pri vojakih?" "Gre," je dejal Andrej. "Samo navaditi se je treba. Jaz sem se kmalu, pri drugih gre pa to zelo počasi. Ni tako hudo kakor sem mislil." "No samo da si zadovoljen," je pomirjeno rekla Podbrega rica. "Ali očeta še ni?" "Ne, nisem ga še videl. O, se bo že vrnil. Saj ni daleč." Prav tedaj so se začuli spet koraki na pragu. Stari Podlo-gar je bil. Dolgo je strgal prst s čevljev, preden je stopil v vežo. Ko je zagledal sina, mu je pomolil roko. Premeril ga je od nog do glave in mu dejal: "Pozen si, pozen. Srečal sem soseda, ki je prišel s postaje, pa je rekel, da te ni videl ne na postaji, ne na poti. Zato nisem bil doma." "Na postaji bi me bil moral že videti," je odvrnil Andrej. "Na poti me pa ni mogel, ker sem šel po bližnicah. Saj jih še poznam." Tako je spretno prikril, da se ni pripeljal z vlakom. Pod večer je šel Andrej na vas. Doma se ni prav dobro počutil, in kar nekam odleglo mu je, ko je stopil v vaško gostilno. Gostje, ki jih je bilo precej, so ga bučno pozdravili. Vabili so ga k vsem mizam, tako da se je Andrej komaj odločil, kam naj sede. Naposled je prisedel k mizi, kjer je bilo že nekaj njegovih tovarišev iz šolskih let. ukazal. Gostilničar si tega ni dal dvakrat reči. In potem je za prvim Štefanom prišel na vrsto še drugi. In pri sosednih mizah je bilo podobno. Tako je bila vsa družba kmalu okrogla. Vaški godec je sedel za pečjo in pritiskal na harmoniko. Fantje so privedli nekaj deklet in začeli kmalu plesati. V gostilni je bilo soparno ozračje, pomešano z vonjem po vinu, potu in cigaretah. "Ali ti nič ne plešeš?" ga je vprašal sosed. "Kaj bom plesal?" je odvrnil Andrej in odmahnil z roko. "Prav ljubi se mi." "Prejšnje čase si bil pa drugačen," je dejal sosed. "Takrat so te začeli kar podplati srbeti, če je kdo zaigral." Andrej mu ni odgovoril. Sosed pa je le silil vanj. "Sploh si se zelo izpremenil. Ali morda zaradi Marije?" "Pusti to," je nejevoljno rekel Andrej. "Uh, kako si nasajen. Pa ne da bi?" "Kaj ?" "Za njo žaloval. Saj ni vre- razgubili. Tudi Andrej je plačal svoje in šel. Domov se mu še ni ljubilo iti. Zato je zavil v hrib proti cerkvi. Pot je bila prazna. Žive duše ni srečal, čeprav ura še ni bila pozna. In/šel je dalje proti gozdu. Kar same so ga nesle noge. Tu se je takrat sestal z Marijo. Prvič na samem. Tu je bila njegova, tu je vzcvetela njuna ljubezen in obrodila sad. Obstal je. Daleč spodaj je bila vas, že skoraj mirna, pokojna. Le malo oken je bilo še razsvetljenih. Vse se je kopalo v soju upadajočega meseca. Tu in tam se je še vil droben dim pod nebo. Bele steze med hišami, povsod okoli pa tihi gozdovi, odkoder prihaja tiho i šumenje nad dolino. Andreju se je zazdelo, kakor bi bila v trenutku splahnela vsa w ge že vse enkrt razplet. jeza, ki ga je še pravkar kuha- ]o< zdaj nisem ne krop ne vo. la zaradi prepira v gostilni. Kar da- Igrati moram z vsem Sve-pozabil je ves dogodek. Zdaj je tom komedij0; čeprav bil v mislih spet pri svoji Mari- rad gtopil pred ljudi ji- bo prosil. Tako se pa ne sme|rom ni bil prav jasnih misli od ponižati, sicer mu bodo rekli, da se ga boji. "Oh, kaj mi pa hoče," se je potem potolažil. "Saj mi ne more škodovati!" In potem je počasi odšel iz gozda nazaj proti vasi. Poslednje luči so se utrijale po hišah. Od daleč je videl, da je na njegovem domu še svetlo. Iz kuhinjskega okna se sveti. Mati ga najbrž še čaka. Pa vendar ni šel naravnost domov. Najprej ga je zaneslo pod kozolec, kjer sta se tolikokrat sestala z Marijo. Se zmerom je bilo vse tiho kakor takrat. Voz je stal na sredi, le da zdaj ni bilo na njem sena, ampak stelja. In mesečina je prav tako silila skozi goste redi kakor takrat. "O, da bi bilo mqje vojaščine že konec," si je rekel Andrej. In ona ... O, če ni še zaspala, misli zdaj nanj, premišljuje, kako so ga doma sprejeli. In spet se Andrej spomni sprejema in potem prepira v gostilni in zdaj se mu zdi že vse skupaj neumno in mora se zasmejati. Cemu se je bilo treba pretepati in se zaganjati v soseda? Kakor petelin je bil. Saj je prav, vina, ki ga je popil kar preveč, toda počasi je. že postajal bi-strejši. In potem je le šel domov. Ko je stopil čez hišni prag, je zagledal mater, ki je sedela v kuhinji in p leti a. "Kod ^i pa hodil?" ga je vprašala. % "Na vasi sem bil," je skoraj nejevoljno odvrnil. "Ali boš kaj jedel? Saj nisi nič večerjal." "Prav nič nisem potreben," je dejal, potem pa se je le premislil : "Ce hi bilo kaj majhnega, bi pa le." Mati mu je prinesla iz shrambe suhega mesa in mu ga na-rezala. "Če boš še lačen, si ga pa kar sam še odreži!" "Ne bo treba," je odvrnil Andrej. In ko je meso pojedel, je odšel brez besede na podstrešje, bi tako i Ko se1 je vrgel na posteljo, je in jim!zagodel: rekel. Takole je v resnici, pa nič drugače! Ce se ves svet na glavo postavi, pojde pesem tako, kakor jo bom jaz pel." Nekoliko hladno je bilo, toda Andrej tega ni čutil. Še zme- DEFEND THE HOME FRONT dno. Nobena ženska ni toliko I če pravijo na vasi, da je Mari- CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3 PREPARE YOUR Heating System NO W ! Neiv Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam Resetting ......................$12.00 Cleaning ..........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATING CO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 fTTITtlll I ITTlniTITTOTIII vredna, da bi se moški zanjo pehal in potem stokal, če mu kaj izpodleti." "Kako izpodleti? Kaj misliš s tem?" "I, kaj! Saj vsi govore o tem. Ušla ti je z doma, pravijo." "Kdo je ušel?" ' "I, Marija. In samo zaradi tega ni prišla na očetov pogreb, ker se je bala, da si ti v Zabu-kovju in da Obi spet silil za njo." "Zdaj pa bodi že tiho," je takrat vzrojil Andrej. "Kaj misliš, da sem zato prisedel k mizi, da bom tvoje neslanosti poslušal?" "Tak pomiri se vendar," se je umikal sosed. "Saj nisem mislil reči nič hudega." "Hudo ali ne," je zaklical An drej. "Molči, če ne veš nič pametnega." Tedaj pa se je tudi sosed ujezil. Vstal je. "Slišiš, da bi ti mene učil, kaj je pametno in kaj ni, si pa do> sti prezelen." To je bilo Andreju dovolj. Skočil je proti sosedu in se zaletel vanj. Možak v prvem trenutku ni slutil, da misli Andrej tako re sno, zato se tudi branil ni preveč. Potem pa je bilo že prepo zno. Preden se je zavedel, je ležal na tleh. In potem je le malo manjkalo, da ni nastal splošen pretep Komaj se je starejšim vašča-nom posrečilo pomiriti mladi no, da se ni spoprijela, ker so vlekli npkateri fantje z Andrejem, drugi pa s sosedom. Sosed je počasi vstal in po gledal Andreja. "Tole mi boš pa še plačal,' je jezno rekel. "Na sodišče te ne bom gnal, ker se mi ne zdi vredno letati v mesto, ampak prišel bo čas, ko ti bom vse obrestmi vrnil." Segel je v žep in poklical gostilničarja. "Tule zaračunaj Štefan, da ne bo kdo rekel, da sem kaj njegovega spil. Te besede so merile spet na Andreja, ki bi bil kmalu iznova planil po sosedu. Le s težavo se je zadržal. Ko je sosed odšel, je Andrej sedel. Vaščani so se hoteli za v nov pogovor, toda niko mur ni šla beseda prav iz ust. Vsem se je videlo, da jih tlači nekakšna mora, da visi dogodek, ki se je pravkar odigral, kakor oblak nad njimi. Počasi so se drug za drugim j a ušla pred njim. Tako vsaj nihče ne bo iskal zveze med njo in njim. In on sam si bo vse skupaj pokvaril. Zdaj je šele prav razumel, zakaj oče ni nič govoril z njim zaradi Marije. In mati tudi ne. "Neumnost sem napravil," si je dejal. "Najpametneje bi bilo, če bi soseda prosil, naj mi oprosti." Tako je modroval, toda hkra-tu je tudi vedel, dd soseda ne "Hvala bogu, da je prvega dneva že konec!" Drugi dan je malo poležal. Ni spal, le vstati se mu ni ljubilo. Dvignil se je šele takrat, ko je že slišal, da je že oče odšel, mati pa izginila v hlevu. Za zajtrk je izpil malo mleka v kuhinji, potem pa se je vrnil v svojo sobo. Brskati je začel po omari in prinašati na dan stare spomine. Kakšne neumnosti je hranil! Zvezke iz šolskih let, pisma, ki mu jih je pred nekaj leti pisalo neko dekle iz sosedne vasi, nerodna ,smešna pisma. Da, Ko-renova Tončka je bila. . . . "Upam, da mati ni vsega prebrskala," si je rekel. Potem je prijel pisma — precej jih je bilo — in jih raztrgal. In pomislil je, kako smešno mora biti, če tudi ona hrani njegova i pisma. Ni jih bilo dosti, toda Business BfcsJ^ TELEFONSKIM D E L A V C E M, kot vsem Ohijčanom, je fraza "zaposlitev kot navadno" reč preteklosti. "Nenavadna zaposlitev" je dnevno naročilo v telefonski industriji radi važnega dela, ki ga igrajo komunikacije v narodni obrambi. Zavedajoč se potrebe dati dobro, zanesljivo telefonsko postrežbo vsej Ohio po sedanjih nenavadnih razmerah, izvršujejo telefonski uslužbenci tukaj in na vsem Bell sistemu kar največ morejo, da zado-ste ogromnim zahtevam za več in več telefonov, ki jih zahteva narodna obramba. DNEVNA NOVICA. — Posebna telefonska oprema za narodno armado v znesku $40,000,00« se izdeluje v tovarni Western Electric Company, ki izdeluje opremo za Bell sistem. THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY TUNE IN "THE TELEPHONE HOUR" EVERY MONDAY EVENING AT 8 O'CLOCK OVER WTAM, WLW AND WSPD Slika je bila posneta v ladjedelnici v novo izdelana 10,000 tonska ladja Patrick H.({e\: v morje, a delavci pa so že pripravljeni za VrlC ve nove ladje. je znano pod imenom Hurricane II. in ki štirimi 20 mm topiči, ali pa ga lahko tako f . mestijo namesto topičev 12 najnovejših ŽENINI IN NEVES^' Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna irabila po jako zmerni ceni. Prl" dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina &e( • t AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 13, 1941 neumna so bila prav toliko, da se mu zdaj Tončka najbrž že smeje. In kako je to svojo ljubezen takrat prikrival pred starši. Ne oče ne mati nista ničesar zvedela o njej. Po kosilu pa se je le Sprožil plaz, ki ga je Andrej na tihem pričakoval. Ko je oče odložil žlico, se je obrnil k sinu in mu rekel: "Upam, da si se zdaj pri vojakih že izpametoval." "Kako mislite, oče?" je vprašal Andrej. "I, ali si že pozabil? Se boš pa vendar spomnil! Tisto s Ka-čarjevo Marijo." "Kaj hočete z njo! Ali mi res kaj drugega ne veste po- vedati." "Vidiš, to je P1'2^; je veselo rekel ( je sinov odgovor ra svoje. "Kar sreča ie> ^ ral iti k vojakom, da1 neumnosti, ma umaknila . . "Aha," si je Torej tudi oče ve> la pred njim. Pr*v' ko bo takrat pogled" zvedel! , O, koliko bi bil dal- to že zdajle obljubil, je Kačar pa je načrte še dalie.