Velja za celo leto 20 Din. Poštnina plačana v goto vin i. S t. 7. Julij. Koledar za junij 1925. Mesečni zavetnik: sv. Ignacij Lojolski (31) Mesečni namen apostolstva molitve, določen po sv. očetu: Versko življenje v župniji. Dnevi Godovi Posebni namen apostol, molitve so vsak dan še važne, nu|ne zadeve češčenje presv. Rešnj. Telesa v ljublj. škof. lavant. Škot. 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Presv. Kri Obisk M. D. Leon, p. (l.p.) Urh, škof Dušni prerod v duhovnih vajah. Svetost mater pred porodom.. Širjenje kraljestva Jez. v Sloveniji Svetost in srčnost škofov. Lj. Trnovo Draga Selca Smlednik Zibika Sladka gora » Dramlje 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. p. Ciril, M. Izaija, pr. Vilibald, škof Elizabeta, P. Nikolaj s t., m. Amalija, d. Pij, papež Delo za zedinjenje Slovanov. Razmah Apostolstva mož in mlad. Nesrečni zakoni. Priprava na zak. Balkanski kraljevski dvori. Zmaga v boju za kršč. šolo. Mladina na počitnicah. Blagoslov polj. pridelkov. Kmetje. Komenda Radomlje Št. Janž Šempet., N. m. Št: Peter, Kras Naklo Podraga Kalobje Slivnica Sv. Štefan Sv. Vid p. Gr. Zusem Nova cerkev » 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6, p. Moh., F. Marjeta, d. m. Bonaventura Henrik, sp. Karmel. M. B. Aleš, sp. KamilLel.,sp. Ljublj. kongres za vzhod, vpraž. Počitniške prireditve. Abiturienti. Naši pisatelji in organizatorji. Izletniki in letoviščarji. Meščani. Karmeličanke. Novi poklici. Versko zapuščeni slov. izseljenci. Bolnice, bolniki, umobolai. Žužemberk Čemšenik Vodice Borovnica Češnjice Vranja peč Dež. bolDica Vojnik Kapela boln. » Vitanje » Dobrna * 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. p Vincenc Elija, pr. Prakseda, d. Magdalena Apolinar. šk. Kristina, d. m. Jakob st., ap. Lazaristi i-n usmiljenke. Bosanski in srbski katoličani. Brezposleni. V pomanjkanju živeči. Rešitev zapeljanih in padlih. Goriški Dadškof, tržaški škof. Zavodi za zanemarjeno mladino. Voditelji duh. vaj. Naš prvi dom. Lj. Srce Jez. Prečina Koč. Planina Sodražica ZlaAo polje Senturška g. Lj. Sv. Jakob Sv. Martin R. Črešnjice Frankolovo Št. Jošt Gornji grad » Koprivna 26 27 28 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek 8. p. Ana Pantaleon, m. Viktor, m. Marta, d. Abd.,. Sen., m. Igu. L., (m. z.) Matere. Dekliški zavodi. Ivat. časopis-je. Bogoljub. Glasnik. Papeževi veliki nameni. Posli, služkinje, delavke. Dušni pastirji. Poverjeniki. Družba Jez. Ta mesec umrli. Loka, kapuc. Voglje Gora n. Idr. Trbovlje Kostanjevica Idrija Ljubno Sv. Frančišek Rcsulje Solčava Rečica Javorje Zahvale. Marija Čebul (Šmihel, Koroško) se zahvaljuje za srečen izid operacije. — Matevž Flis, Lokovin (p. Dobrna), sv. Antonu, presv. Srcu Jezusovemu in prebl. Devici Mariji za uslišano molitev. — Katarina Punčuh (Makole) se zahvaljuje f papežu Piju X. za zadobljeno zdravje v hudi bolezni, — M. J, Mariji Pomočnici in sv, Jožefu za ozdravljenje hude bolezni. — Marija Merlak Mariji Pomočnici in božjemu Srcu za uslišano prošnjo (po opravljeni devetdnevnici — vsled obljube.) —^Marijina družabnica iz Trsta Materi božji za ozdravljenje v smrtnonevarni bolezni. — Kongreganistinja iz Čerkelj presv. Srcu Jezusovemu in služabnici božji S, Benigni za dvakratno pomoč in za dušni mir. Prošnje. V molitev se priporočajo: M Flis v važni zadevi. — M. S. se priporoča sv. Tereziki D. J., presv. Srcu J. in prebl. Devici Mariji za zdravje nog in za pomoč v važni zadevi. — Članica M. dr. se priporoča priprošnji Matere božje, sv. Antona P. in sv. Tereziki za pomoč v živčni bolezni, za dušni mir ter za brata in družinski mir. — Več oseb za zdravje in pravo pamet. — R, F. za pomoč v stiski za srečen izid podjetja, za zdravje in blagoslov. — M. G. žalostni Materi božji in vernim dušam za odvrnitev hude nadloge in za bogoljubno družinsko življenje. Listnica uredništva. Naročalo uredništva. Uredniški del se zaključi deseti dan vsakega meseca. Dopisi, rokopisi, ki dojdejo po tem roku, se vpoštevajo za poznejše številke. Obvestilo upravništva. Cenjenim odjemalcem »Bogoljuba«, ki so poravnali naročnino samo za pol leta, je priložila uprava lista položnice. Prizadeti naj jih čimprej uporabijo in plačajo zaostali znesek, da jim bo možno list še nadalje sošiljati, Kratka pot. Dva čudovita zgleda in vzora prave svetosti nam je sv. Cerkev pokazala v zadnjem času: svetega Gabriela žalostne Matere božje in sveto Terezijo Deteta Jezusa. Oba sta končala tek zemeljskega življenja kmalu, v starosti 24 let; oba je Cerkev kmalu proglasila za svetnika; sv. Gabriela 58 let po smrti, ko je še živel njegov brat, ki je 13. maja 1920 prisostvoval slovesnosti v Rimu; sv. Terezijo pa že 28 let po njeni smrti, 17. maja letos. To gotovo ni samo slučajno, ampak Bog je imel pri tem svoje namene. Pokazal nam je v teh dveh mladostnih svetnikih, v čem naj iščemo prave svetosti, s čim naj se tudi mi posvetimo, ko nam ni dano, da bi izvrševali velika dela, pa si tudi stroge pokornosti ne moremo nalagati. Sv. Terezija Deteta Jezusa je sama imenovala svoje življenje »kratko pot«, po kateri je postala svetnica in prišla v nebesa. In to kratko pot hoče naučiti vse svoje častilce. Kaj je ta »kratka pot«? Ljubezen do Boga! Sv. Terezija sama izjavlja: »Nič drugega nisem dala Bogu razen ljubezni. On mi bo vrnil ljubezen,« Boga ljubiti nad vse, iz vsega srca, vse duše in vseh moči — to je prava svetost, katero more vsakdo doseči, v vsakem stanu in poklicu, v vsaki starosti. Čim bolj ljubiš Boga, tem hitreje se posvetiš, tem popolnejša, zaslužnejša, Bogu dopadljivejša so tvoja najnavadnejša vsakdanja dela. To vidimo ravno v življenju teh dveh mladih svetnikov. Nič ni posebnega, izrednega, čudovitega v njunem življenju; svoja vsakdanja dela in dolžnosti sta zvesto, vestno in vztrajno vršila, kakor morda mnogi drugi. A nagib njune zvestobe v dolžnosti je bila ljubezen do Boga — zato je bilo njuno vsakdanje tiho delo lestva, po kateri sta nenavadno hitro dospela do najvišje svetosti. Saj nam je božji Zveličar izrecno zapoved ljubezni dal, ki vsebuje vse druge zapovedi. Povedal nam je, v čem se ta ljubezen kaže, namreč v tem, da izpolnjujemo božjo volj®, njegove zapovedi. Če storimo to iz ljubezni do Boga, do Jezusa, našega Odrešenika, potem se izpolni Jezu-( sova beseda, da nas ljubi nebeški Oče in pride s svojim Sinom k nam in pri nas prebiva (Jan, 14, 2), Ali razumemo po teh Jezusovih besedah, zakaj je Bog malo Terezijo tako poveličal, zakaj stori na njeno pri-prošnjo toliko čudežev? V njenem srcu je prebival, ljubil jo je, ker je ona Njega nad vse ljubila. Svojim ljubljencem pa Bog ničesar ne odreče. Strogih spokornikov, velikih učenikov, hrabrih mučencev ne moremo posnemati — malo sv. Te»ezijo, sv. Gabriela pa! Vse dolžnosti, vsako svoje delo od jutra do večera, dan za dnem, vse življenje oprav-Ijajmo iz ljubezni do Boga natančno in zvesto! Nobenega dela, niti koraka ne, ki bi ne bil storjen iz ljubezni do Boga! To je tudi za nas svetost, — Ni to namreč tako lahko, kakor bi si mislil. Poizkusi, in spoznal boš, koliko malih samozatajevanj, neprestanih premagovanj je treba — zato s tem raste trdnost naše volja in moč milosti, ki nas podpira. Tudi na najsvetejši Devici, ki presega na popolnosti vse stvari, vidimo, da je njena svetost le v vestnem izvrševanju vsakdanjih opravil za Jezusa in iz ljubezni do Boga. Njeno geslo je bilo: »Glej, dekla sem Gospodova.« Več pač tudi mi nismo. Čim bolj se bomo naučili kot dekle in hlapci Gospodovi opravljati zvesto svoja vsakdanja dela iz ljubezni do Boga, tem bolj bomo hodili po sledovih Matere božje in svetnikov. Posebno v enem se kaže ljubezen do Boga, namreč v ljubezni do bližnjega. Zadnje Jezusovo naročilo je bilo, da naj se ljubimo med seboj (Jan 15, 17). Na tem bo svet spoznal, da smo učenci njegovi, če se ljubimo med seboj. Najbolj viden in nezmotljiv znak, da imamo res pravo ljubezen do Boga v srcih, je, da ljubimo svoje bližnje, da jim izkazujemo dela telesnega in duhovnega usmiljenja; če drugega ne moremo, pa to, kar je postavil papež Pij X. v svoj katekizem: Nadležnost bližnjega mirno prenašati! Te ljubezni pa marsikje niti po družinah ni, kaj šele med ostalimi. Ko se češčenje sv. Terezije Deteta Jezusa tudi pri nas razveseljivo razširja, ko zaupanje do njene pomoči od dne do dne vedno bolj raste, naj bi jo tudi mi vedno bolj posnemali in hodili za njo po kratki poti prave ljubezni božje. Zato pa jo najprej prosimo za to, da rastemo v ljubezni božji vedno bolj, dokler ne bomo čisto ukoreninjeni in utrjeni v ljubezni (Efež, 3, 17). Univ. prof. dr. G. Rozman. Pot Slovencev k sv. očetu. Spiritual Janko Cegnar. Dvojen je bil namen, ki je vodil nad 600 Slovencev pred nekaj dnevi na božjo pot v Rim. Pohiteli smo v večno mesto, da smo se odzvali klicu sv, očeta, ki je vernike sv. Cerkve z očetovsko ljubeznijo povabil, naj se udeleže velikega sveto-letnega odpustka. Hkrati smo se pa Slovenci, kot vdani otroci sv. Cerkve, hoteli pokloniti svetemu očetu, da smo pokazali svojo zvestobo in ljubezen njemu, ki je namestnik Kristusov na zemlji. Pot v Rim je dolga, vendar je bila prijetna, ker nas ni mučila vročina. Sveži in polni pričakovanja smo zrli proti oni strani, kjer leži večno mesto Rim. Polnočna ura se je bližala, ko smo dospeli na svoj cilj. S spoštovanjem smo pozdravili trg sv. Petra, kamor smo se kmalu po polnoči z rimskega kolodvora pripeljali z električno železnico. V četrtek 28. maja zjutraj se je pričela naša pobožnost v dosego svetoletnega odpustka. Obiskali smo najprej cerkev sv. Petra, kjer smo šli skozi sveta vrata v procesiji in opravili določene molitve. Trikrat zaporedoma smo obiskali vsako izmed štirih glavnih cerkva. V cerkvi sv. Petra smo poslušali cerkveni govor g. knezoškofa ljubljanskega o namenu te velike božje poti. Sv. mašo je daroval g. knezoškof lavantinski. V srce nam je segala velika pobožnost romarjev vseh različnih narodnosti, ki so v procesijah obiskovali cerkev sv, Petra, molili in peli, V različnih jezikih je donela pesem k Bogu, a nam se je zdela slovenska pesem, ki se je razlegala po obširnih prostorih cerkve sv. Petra, najveličastnejša. Tudi drugi narodi so nas veseli in začudeni poslušali. V četrtek popoldne smo obiskali baziliko Marije Snežnice in opravili svetoletno pobožnost. To cerkev, ki je največja izmed 80 Marijinih cerkva v Rimu, je dal sezidati, kot pripoveduje legenda, bogat Rimljan, na onem kraju, kjer je 5. avgusta ponoči zapadel sneg; odtod jo tudi imenujemo Marijo Snežnico. Petek popoldne je bil določen za pobožnost v cerkvi sv. Pavla. V tej veličastni baziliki je govoril o treh božjih čednostih: veri, upanju in ljubezni — škof lavantinski. Po končani pobožnosti je večina romarjev obiskala še pol ure oddaljen kraj usmrtitve sv. Pavla, kjer je sedaj cerkev pri treh studencih. Legenda pripoveduje, da se je glava sv. Pavla, ko so jo odsekali, na treh krajih dotaknila zemlje in so tam pričeli izvirati trije studenci. Na onih treh krajih stoje oltarji; iz njih teče voda. Zadnja cerkev, ki smo jo za svetoletno pobožnost obiskali, je sv, Janez v Lateranu, najstarejša cerkev na svetu; imenujejo jo zato mater vseh cerkva v Rimu in po vsem svetu, S tem je bila nekako končana pobožnost za svetoletne odpustke. Toda čakalo nas je še polno znamenitosti in mnogo slovesnosti, ki so se vršile bin-koštne praznike v Rimu. Počastili smo sv, križ v cerkvi »sv. Križa v Jeruzalema«, kot se ta rimska cerkev imenuje; molili smo na sv. stopnicah poleg sv. Janeza v Lateranu ter občudovali krasne kipe, ki predočujejo Jezusovo trpljenje. Šli smo na grobove sv, mučencev in mučenk: sv, Cecilije, sv. Neže, sv. Boštjana, sv. Domitile, sv, Lovrenca; molili na grobovih sv. Cirila, sv. Klementa, sv. Alojzija, sv. Stanislava, sv. Janeza Berhmansa in občudovali lepoto številnih rimskih cerkva. Ni ga tujca, ki bi si ne ogledal onih svetih, podzemskih prostorov — katakomb —, kjer so prvi kristjani za časa preganjanja pokopavali mučence, kjer so se zbirali k službi božji ter v sv. Evhari-stiji zajemali moč in vztrajnost za trpljenje, ki jih je čakalo. Nič manj kot 123 avtomobilov je vozilo slovenske romarje po cesti »via ' Appia« v katakombe sv. Domitile. Po tej cesti je dospel nekoč v mesto Rim sveti apostol Peter oznanjevat vero v Kristusa, križanega. Prav tod je hodil prvak apostolov sv. Peter, ko se je pričelo preganjanje kristjanov. Na tej poti je srečal Petra, ko-t pripoveduje legenda, Kristus, obložen s težkim križem. Peter je vprašal Kristusa: »Gospod, kam greš?« »Grem v Rim, da bom še enkrat križan,« se je glasil odgovor. Peter je razumel te besede, se je vrnil v Rim in tam pozneje tudi pretrpel mučeniško smrt. Na onem kraju pa, kjer je Peter srečal Kristusa, stoji danes cerkev z napisom: »Domine, quo vadiš?« — Gospod, kam greš? Nad katakombami sv. Domitile stoji cerkev sv. Sebastjana; tu smo imeli božjo službo. Nato smo se podali, vsak s svečo v roki v skrivnostne podzemske hodnike, ki so polni svetega miru in tiho pripovedujejo o nekdanjem preganjanju in o velikem junaštvu prvih kristjanov. Videli smo še ostanke trupel prvih kristjanov, različne napise in druga znamenja krščanstva prvih stoletij. Nekateri naši romarji so obiskali tudi katakombe sv. Neže, ki se nahajajo na severovzhodni strani rimskega mesta. Od katakomb smo krenili v cerkev sv. Lovrenca, ki se nahaja ob rimskem pokopališču. V najlepšem in najtrajnejšem spominu na bivanje v Rimu pa bodo ostali trenutki, ko smo se poklonili sv. očetu Piju XI. Petek, 29- maja, je bil za nas presrečen dan. Sam poglavar sv. Cerkve je karmoč prisrčno pozdravil slovenske romarje. V daljšem nagovoru je poudaril vernost in po-božnost Slovencev, njihovo vdanost do sv. Cerkve. Govoril je tudi o slovanskih svetnikih, katerih trupla se nahajajo v Rimu. Izročil je ob sklepu blagoslov za doma ostale starše, mladeniče in dekleta, za mladino in za bolnike. S slovensko pesmijo in s slovenskimi pozdravi smo sprejeli sv. očeta, s slovensko pesmijo in živahnimi klici smo se poslovili od njega, ko nas je blagoslavljal. Poslovil se je z besedami; Hvaljen Jezus! Tudi na binkoštno nedeljo, ko sta bila prišteta na slovesen način med svetnike misijonar Janez Eudes in Janez Vian-ney, župnik arski, smo pozdravili pri papeževi maši sv. očeta. V viharju pozdravov je krepko zadonel tudi slovenski pozdrav, namestnik Kristusov pa nas je očetovsko blagoslavljal. Nepozaben ostane vtis, ki smo ga dobili ob bajni razsvetljavi cerkve sv, Petra na predvečer pred bin-koštnim praznikom. Duška svojemu čuv-stvu je dala neka žena, ki je ob tej priliki rekla besede: »Kako mora biti lepo šele v nebesih, če je že tu tako zelo lepo,« Morje lučic je pribavilo stotisoče gledavcev na ogromen prostor trga sv. Petra. To so nekateri površni vtisi, ki smo jih odnesli s svojega romanja. Ko smo se v četrtek zjutraj ob 4ih poslavljali s trga, je pobožen romar snel svoj klobuk in rekel besede: »Poglejmo in pozdravimo še enkrat ta sveti kraj! Z Bogom!« Preizkušeno zdravilo. Prihodnje leto se bo po katoliškem svetu praznovala 700letnica smrti svetega Frančiška Asiškega, ustanovitelja tretjega reda. To priliko naj bi porabili povsod, kjer se še ni ukoreninila blagodejna ustanova tretjega reda, da se verniki vsaj seznanijo z ustrojem in pravili »tercijarijev«. To je potrebno že radi tega, ker je brezbožni svet mnogokje to izredno sredstvo in zdravilo zoper zmote, zablode in grehote razuzdanega človeštva razkri-čal kot neki bavbav, kot zoprno mračnjaštvo, ki naj bi se čimprej zatrlo. Še celo med površno inteligenco naletiš dostikrat na čudne predsodke in zmešane pojme, če je govor o tretjem redu. Nevednost je pač nevarno zlo, ki povzroča zlasti v verstve-nih in cerkvenih vprašanjih mnogo nesreče in mnogo gorja. Koliko je danes takozvanih napolizobražencev, ki imajo še vedno le porogljiv smeh na ustnih, kadar čujejo besedo tretjerednik; ako vprašaš takega lažiizobraženca, kaj je tretji red, ti bo molčal kakor zid, ali bo pa namesto odgovora izustil novo zabavljico kot znak nevednosti in neotesanosti. Kljub temu pa je in ostane tretji red najuspešnejše zdravilo zoper vse nravstvene bolezni in zoper vse hudo, ki ugonablja danes krščansko življenje in napredek v krepostih. To ni prazno besedičenje ali zatrjevanje kakega preprostega sanjača — kakor bi se utegnil nadut svobodomislec izraziti — marveč je potrjeno po izjavah več kot 70 papežev. V naslednjem naj pokažemo, da je tretji red tam, kjer ga pravilno vodijo in dvigajo do polnega razcveta, zares vrelec bogatega blagoslova in sreče, da je mogočna bramba zoper vsa glavna zla sedanje dobe. Kjer se razvije tretji red v krepko drevo, tam ne more biti več govora o razrednem boju. To bodi najprej povedano. »Tretji red je ustvaril« — piše Hettinger — »splošno pobratimstvo, v katerem fevdnik svojemu gospodarju, podanik svojemu kralju, najpreprostejši kristjan papežu kot svojemu bratu roko podaja.« Frančišek je imenoval svoje tereijarije »brate in sestre v pokori«. In kot bratje in sestre se člani tretjega reda tudi čutijo. Med seboj si pomagajo in se podpirajo podobno kakor kristjani prvih časov; tako jim veleva tudi redovno pravilo. Tam beremo: »Dobrohotno ljubezen naj ohranijo ne le med seboj, marveč tudi do drugih.« »Vsakdo naj po možnosti prispeva v skupno blagajno, da bo možno podpreti siromašne, zlasti pa bolne člane.« Neprestano, bridko tožimo, koliko gorja, pohujšanja, mlačnosti in brezver-stva zaseje slabo časopisje, kako slabo vplivajo strupene knjige. In koliko je danes tega strupa in gnoja! Tretji red ne pusti, da bi se po župniji širil slab tisk; če se je kaj slabega tuintam že vgnezdilo, se člani tretjega reda zavedajo svoje dolžnosti ter skušajo to strupeno zelišče za-treti in odpraviti. Redovno pravilo se glasi: »Člani tretjega reda ne smejo trpeti, da bi zahajali v njih hiše časopisi ali knjige, ki bi utegnili škodovati čednost-nemu življenju; tudi ne smejo dovoliti, da bi jih služinčad čitala.« Izkušnja potrjuje, da se v družinah tretjerednikov čitajo le dobri časopisi in katoliške knjige. Po mestih se pa tretjeredniki trudijo z razpeča-vanjem dobrega čtiva, cerkvenih in verskih časopisov, poučnih spisov, koledarjev i, dr. Dalje se množe tožbe, kako se je raz-pasel pohlep po razveseljevali ju in po šumnih veselicah in zabavah. Kaj pa pravi k temu tretji red? V točki drugi 2. poglavja redovnih pravil beremo: »Nenravnih plesov in predstav, pa tudi pivskih družb naj se vsi člani kar moč skrbno ogibljejo.« Kjer je močan tretji red, se bodo nenravne gledališke predstave slabo obnesle, razen če jih spravijo v soglasje z nravnostnim zakonom. Tretjeredniki ne obiskujejo slabih gledališč. Tretji red je res močna opora duhovnega pastirja v boju zoper javno nenravnost. Nadaljnje zlo, ki dela preglavice duhovnim pastirjem, je nesramno govorjenje, Tudi to zlo hoče tretji red temeljito zatreti. § 10. 2 pogl, redovnih pravil se glasi: »Člani naj se ogibljejo ne-nravnega govorjenja in razposajenih šal. Zvečer naj se izprašujejo, če so nepremišljeno kaj takega izustili, Ako jim vest kaj očita, naj skušajo svoje napake popraviti s pokoro.« Tretjeredniki pa niso in ne smejo biti puste čmerike, ki bi kazali neko navidezno pobožnost, marveč morajo prav kakor njih duhovni oče sv. Frančišek biti vedrega duha, veselega razpoloženja ter ljubiti družabnost in priljudnost. Vse-kdar so pa njih zabave plemenite, čiste in dostojne. Danes se mnogo greši z nedostojno modo v obleki. Kdo ne ve, da je moda izum židovske špekulacije, ki hoče na lahek način obogateli, in sicer na račun razuzdanega mladega sveta, zlasti pokvarjenega ženstva. Bolj ko mladina propada, bolj ko se šopiri nenravnost, bolj so brezvestne mladostne osebe drzne v po-hujšljivi obleki. Koliko se je proti nedostojni noši zadnje čase že govorilo in pisalo, a zdi se, da zastonj. Tretji red je to vprašanje že davno rešil. Redovno pravilo zapoveduje: »Tretjeredniki naj se izogib-ljejo v zunanjem življenju in obleki vsake pretirane zapravljivosti in iskane gizda-vosti; drže naj se srednje poti, kakor je že stanu primerno.« Četudi se pravilo ne zgraža nad grdo in nedostojno modo, vendar je po sebi umevno, da njih noša ne sme biti taka, da bi kakorkoli bila v spotiko. To potrjuje n. pr, odlok frančiškanskega provincijala na Holandskem, ki on-dotnim tretjerednikom to-le zapoveduje: 1. Članice tretjega reda naj skrbno pazijo, da ne nosijo obleke, ki pušča, da je kaj več golega kot vrat; da ne nosijo obleke iz prozornega blaga, ali obleke, ki ne pokriva nadlakti; da si ne narejajo pretesnih jopic in oprsnikov, ki bi bili na to umerjeni, da nekatere telesne oblike preveč v oči udarjajo. 2. Vse to morajo prepovedati tudi svojim otrokom kakor tudi podložnikom in uslužbencem, 3. Pazijo naj tudi, da bo oblekca malih otrok pristojna in segala čez koleno. Vsaki osebi, ki hoče biti sprejeta v tretji red, naj se ta odredba predloži; ako z njo ne soglaša, ni za sprejem. Uspeh je bil očividen. Ker je na Holandskem tretji red jako -razširjen in vpliven, je tudi ženska noša po katoliških krajih Holandije splošno zopet dostojna. Tam se pozna — tako trdi očividec — katoličanka po tem, da nima pod vratom izrezane obleke. Tretji red je tudi najboljša zveza treznosti in zmernosti. Pravilo najprej prepoveduje udeležbo pri popivanjih in pri pivskih družbah, potem pa nadaljuje; »V jedi in pijači naj bodo člani zmerni, ter naj ne opuste ne pred jedjo ne po jedi zahvalne molitve,,Kjer je tretji red močno vpeljan, tam ne bo ne nezmernosti, ne pijančevanja, ne drugih hudobij, ki jih alkohol povzroča, * Ali se pa vse to tudi res izvršuje? Splošno lahko rečemo: da! Kajti preden je kdo sprejet v tretji red, se mora zadostno pripraviti. Čas priprave se imenuje »kandidatura«, in med tem časom ima odbor dovolj prilike, da se o življenju kandidata in o njegovi pripravnosti za red zadostno prepriča. Če odbor pritrdi, sledi leto novinstva; »novic« se uvaja, da točno izvršuje redovne predpise: da gre, če le možno, vsak dan k sv. maši, da prejme vsak mesec sv. zakramente, se udeleži mesečnega shoda, opravlja predpisane molitve ter sprejme pouk za novince. Ko je leto poskušnje srečno minilo in se je kondidat dobro obnesel, ga odbor pripusti k redovnim obljubam. To se zgodi tako, da se kandidat pred oltarjem vpričo vse redovne občine duhovnemu voditelju s častno besedo zaveže, da bo pravilo sv. Frančiška vse življenje vestno izpol- njeval. Obilne milosti in pomoč božja, pa tudi občevanje s tako številnimi bogo-ljubnimi sobrati in sosestrami, ki imajo isti cilj posvečanja pred očmi, je zadostno jamstvo, da bo tretjerednik zvest do smrti. Iz zgoraj povedanega tudi sledi, da je tretji red ono izdatno sredstvo, ki poživi in obnovi pogostno prejemanje sv. zakramentov. Mnogokje kar ne gre naprej, naj duhovni pastir še tolikrat govori o potrebi in koristi večkratnega sv. obhajila. Tretji red je učinkovit pripomoček; zato se trud za njegovo vpeljavo in vodstvo že s tega ozira splača. Na Ho-landskem so župnije, ki štejejo komaj 500 duš, pa je med njimi do 300 tretjerednikov in tretjerednic. Kako je pa zato tudi živahno v ondotnih cerkvah. Vsako jutro je polovica prebivalstva pri sv. maši. Vse dni v tednu je lepo število mož in žena pri sv. obhajilu. Ob nedeljah je pa obha-jilna miza naravnost oblegana. Bodimo odkriti! Verska stanovska združevanja se dostikrat preleve v športna in zabavna društva. Treba je spraviti vanje novega duha. Kako? Papež Benedikt XV, je zapisal o priliki 700letnice tretjega reda; »Zakaj bi se razna mladinska, delavska in ženska društva ne pridružila tretjemu redu?« Tretji red bo duša, ki bo ohranila življenje in delavnost v organizacijah. Vzgoja otrok v krščanski družini. (Piše Jos. Vole.) (Konec.) Obrnimo se zdaj iz tega zagatnega, strupenega ozračja spet na solnčno plat, pod vedro nebo človeške častitosti in plemenitih teženj! Par čednosti bi še radi priporočili, ki naj bi jih vzgojitelji vsadili v srca svoji deci prav zgodaj in prav globoko, da postaneta trdni in trajni opori otroški sramežljivosti in poznejši stanovski čistosti. Prva je ljubezen do snažno-s t i. Ne moremo trditi, da je gotovo vsakdo že tudi notranje čist, kdor je na zunanje vedno snažen in ličen; a to smemo ugotoviti, da mu ni mnogo mari notranje snage, komur ni nič neprijetna trajna vna-nja umazanost. Pravimo: trajna — so namreč stanovi, ki ne morejo biti vsako uro in povsod polikani in poglajeni ko go-lobje, vendar se radi oprostijo tudi taki ljudje umazanesti prej ko morejo in za dalj časa ko morejo, ako ljubijo snago. Otrokom pa ni treba, da bi morali dora-ščati v nesnagi, kajti tudi bajtarski in dni-narski otroci so lahko snažni, četudi so zakrpani. Otrok namreč že po naravi ljubi snago (kakor vsako živo bitje), in mu je mila ko jed in igra, Le poglejte na dete v zibeli, kako oznevoljeno kriči, ako mora ležati v nesnagi! In kako se kažejo tudi mali otroci vesele, če pridejo ob nedeljah in praznikih v sveže perilo in snažno oblačilo! Podpirajte in utrjujte torej, starši, to otrokovo naravno hrepenenje po snažno-sti, pa mu bo to koristilo tudi za srčno čistost! Kakor namreč telesna bolezen tudi dušo obtežuje, tako telesna nesnaž-nost tudi dušno pospešuje- Težko si je namreč misliti, da bi se kdo boril z vsemi silami, vztrajno in neodjenljivo za čistost srca, če mu je ljuba vnanja umazanost. Čistost in snažnost sta si sestri, in kar je ene krvi, skup drži. Otroku naj postane to vsakdanja potreba, da je snažen na telesu (umit, počesan, okrtačen), snažen pri jedi, v hišnem redu, pri knjigah in zvezkih, pri hoji in igranju, pa bo vsaj vzljubil za vse življenje tudi srčno čistost, ali vsaj hudo mu bo tu in tam za njo, ako bo videl hram svojega srca nesnažen. Samo mimogrede omenimo še tudi to dobro plat ljubavi do snage, da čeden otrok vse čvrsteje dorašča, da bolj pazi na svoje reči in povzroča manj troškov, a tudi kesneje v življenju vse lažje pride do boljšega piše: »Brez samopremagovanja ni od nikoder moči zoper skušnjave, ni nobene zmage v boju z mesom in ni n o b e n e čistosti srca.« In zlasti pri mladini ne — dostavimo mi. Pri mladini, ki je vsa vrtoglava in hoče vse pahniti in okusiti in nič ne uvažuje posledic, je zmaga nad notranjimi in vnanjimi vabami kratkomalo nemogoča, ako se otrok od zibele ne vadi, kaj odreči si, kar mu je dovoljeno, in popolnoma opustiti, kar mu ni dovoljeno, pa naj mu še tako ugaja. Koliko prilik za tako vojevanje je v otroškem življenju dan na dan od detinske dobe do let zre-lobe pri delu in počitku, pri jedi in pijači, v vročini in mrazu, zunaj in znotraj hiše! Sv. Ignacij Loyolski obhaja svojih šest tovarišev (God 31. jul.) prvih članov družbe Jezusove, kruha in hitreje napreduje ko kak umazanec. Tako je često res, kar je trdil že stari vzgojeslovec Pestalozi: Snaga malo zahteva, a veliko da. Druga krepka opora srčne čistosti je pa veselje do samopremagova-n j a, Krotitev samega sebe je tako potrebna za čisto življenje, ko glavi oko. Ne moremo si misliti človeka čistega življenja, če si ne zna ničesar odreči. Kaj ne, strast poželjivosti je tako nasilna, ko nobena druga, človek pa bodi brez odpora, morda celo brez skrbi za odpor — kako naj potem čednost zmaga?! To je čisto nemogoče. Slavni učenjak A. M. Weiss Genljivo je opazovati, koliko si zna nekateri otrok odreči in s kakšno junaško žrtvoljubnostjo si odreka, če je bil iz-mlada od staršev modro vajen v samopre-magovanju. Da je potem taka notranja orožarna najvažnejše zavetišče posebno angelski čistosti, bo razumel vsak misleč človek. Če pa krepi to samovlado še živ strah božji, potem postane otroška čud kar neomajen ostrog napram napadom pohote od znotraj in zunaj. Kajti strah božji ni le začetek modrosti, ampak vseh čednosti, zlasti pa začetek zavestne in zaslužne čistosti. Kdor hoče čist ostati, se mora Boga bati. Apostolsko delo za cerkveno edinost. (Letno poročilo apostolstva sv. Cirila in Metoda.) Razmere na Vzhodu hitro dozorevajo. Katoliški Slovani smo v prvi vrsti poklicani, da ločenim bratom pomagamo na poti k edinosti, po kateri oni pravtako goreče hrepenijo kakor mi. Skrajni čas je, da poživimo apostolsko delo za sveto edinost. Hvala Bogu, med našim vernim ljudstvom je vedno več razumevanja za važno in res katoliško delo, ki ga vrši Apostolstvo. Letošnje leto se je Apostolstvo mogočno razširilo, obenem pa tudi poživilo in poglobilo. Število župnij, v katerih Apostolstvo živahno deluje, se je več kot podvojilo, prispevki članov so se od lanskega leta skoro potrojili. Natančen seznam župnij in prispevkov je v knjižici » Kraljestvo božje« (II. zvezek), ki je te dni izšla. Tam je tudi našteto, v kake namene so se obrnili ti prispevki. Mnogo navdušenja za delo nam je vdihnil lepo uspeli velehradski shod koncem julija in začetkom avgusta lanskega leta. Zlasti pa nas je pri delu za krščansko edinost spodbujal lepi zgled sv. očeta. Sedanji sv. oče Pij XI. ne zamudi nobene prilike, da bi ne pokazal, kako mu je na srcu delo za zedinjenje ločenih bratov. O tem smo se mogli prepričati letos sami. 20. aprila je v zasebni avdijenci sprejel zastopnike ljubljanskega Apostolstva in jih kljub velikanski zaposlenosti izredno ljubeznivo navduševal, da nadaljujejo delovanje za cerkveno edinost. Blagoslovil je vse naše delo in vse one, ki se trudijo, da se uresniči Kristusova molitev »da bi bili vsi eno«. Blagoslov vrhovnega poglavarja svete Cerkve nam je poroštvo, da bo naše delo imelo tudi za naprej vedno večje uspehe. Na Velehradu se je lansko leto razglasila želja sv. očeta, naj se na evharističnih, Marijinih in drugih podobnih shodih razpravlja o cerkveni edinosti in se priporoča Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Tej želji smo pri nas ustregli s tem, da se je lansko poletje na nekaterih dekanijskih evharističnih shodih govorilo o Apostolstvu; na Marijinem kongresu dne 7. in 8. septembra lanskega leta pa je bil govor o Marijinem če-ščenju na Vzhodu in o Mariji kot Materi krščanske edinosti ter skioptično predavanje o Mariji v umetnosti s posebnim ozirom na krščanski Vzhod. Po prizadevanju presvetlega g. škofa ljubljanskega se je to leto pod okriljem Apostolstva sv; Cirila in Metoda osnoval do- brodelni odsek za podporo ruskih beguncev v Ljubljani. Presvetli g. škof se je na lastne oči prepričal o bedi ruskih beguncev, ki stanujejo v barakah; sklical je zastopnike ljubljanskih Marijinih kongregacij in drugih verskih in dobrodelnih društev ter priporočil, da vsa društva sodelujejo pri dobrodelnem odseku. Člani dobrodelnega odseka obiskujejo ruske begunce v njih siromašnih barakah, skušajo preskrbeti brezposelnim primerno delo, zbirajo prispevke za podporo bolnikom in obnemoglim. Za pravoslavno veliko noč je obdaroval odsek 20 ruskih družin v barakah s poticami in drugimi jestvinami. Sodelovale so vse ljubljanske Marijine kongregacije. Rusi so bili nenavadno ginjeni. Spoznali so, da so katoličani res pravi učenci Kristusove ljubezni. V Ljubljani in po drugih krajih je Apostolstvo priredilo več skioptičnih predavanj. Povsod so bila ta predavanja zelo dobro obiskana, najbolj pa predavanje o krščanstvu v Rusiji. Delo, ki je sedaj pri nas tako lepo zastavljeno, mora napredovati. Ne smemo odnehati prej, dokler ne bo Apostolstvo vpeljano v sleherni slovenski župniji. V vsaki vasi, v vsaki krščanski hiši naj se moli, naj se zbira za namene Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Marijine družbe so doslej izredno mnogo storile, da se je razširilo Apostolstvo. Priporočamo vsaki Marijini družbi, naj ima misijonski ali apostolski odsek. Ta odsek naj širi knjižico »Kraljestvo božje« (II. zv.), nabira naj ude za Apostolstvo, zbira prispevke in razpečava naše razglednice sv. Cirila in Metoda. Posebno primerna prilika, da se vpelje ali poživi Apostolstvo v župniji oziroma apostolski (misijonski) odsek v Mar. družbi, je praznik sv. Cirila in Metoda (letos 5. jul.). Po želji jugoslovanskih škofov naj se ta praznik kar najslovesneje praznuje. Ker je ta dan prva nedelja v mesecu, naj se pri popoldanski službi božji moli ura molitve v namen Apostolstva (v Apostolskem molitve-niku). Ponekod bodo apostolski odseki priredili male akademije z govori, deklamacija-mi, petjem ah dramatičnimi prizori. Take prireditve so posebno primerne, da zbude zanimanje za Apostolstvo. Posebne važnosti za okrepitev našega apostolskega dela bo mednarodni shod za proučavanje vzhodnega bogoslovja, ki se bo vršil od 12. do 16. julija v Ljubljani. Na ta shod bodo prišli priznani učenjaki iz Italije, Francije, Švice, Belgije, Češke, Poljske in od drugod ter bodo razpravljali o vzhodnem cerkvenem vprašanju. V nedeljo, 12. jul., bo v stolnici pridiga in slovesna služba božja po vzhodnem obredu. Take slovesnosti Ljubljana še ni videla. Tudi popoldne bo v stolnici kratka pobožnost (govor in litanije), nato pa v »Unionu« slavnostna akademija (govori in petje). Pri akademiji bodo došli gostje imeli pozdravne govore v raznih jezikih. Služba božja v stolnici ter akademija v »Unionu« bo vsem dostopna, predavanja v naslednjih dneh pa so name- njena duhovnikom, bogoslovcem in svetnim izobražencem. Za shod vlada povsod veliko zanimanje. Sv, oče je izrazil veliko veselje, da se shod vrši v Ljubljani, Molimo, da bi shod obrodil mnogo sadov. Molimo goreče in delajmo za cerkveno edinost. Pristopajmo kot delovni udje k Apo-stolstvu in pridobivajmo še druge, da se vpišejo. Udje molijo vsak dan 1 očenaš in 1 če-ščenamarijo s pristavkom: »Sv. Devica Marija, prosi za nas! Sv. Ciril in Metod, prosita za nas!« ter plačujejo pol dinarja na mesec (6 Din na leto). Siromašni udje plačajo, kolikor morejo. Vsak ud dobi sprejemno podobico. Za njim! (Roman iz Kristusovih časov. — Prevaja iz nemškega T. P.) VI. Simon je upal, da ga doma vsaj njegov učenik Gideon pohvali za njegov pogumni nastop pred Herodom, Toda je bil razočaran. Starček Gideon je rekel po kratkem premisleku: »Delal si pač iz dobrega namena, a ne modro. Krivi preroki so se še vselej ujeli v lastne mreže, in tudi ta bi se bil. Jaz sem te vzgajal v junaka in ne v ovaduha. Simon je klonil glavo in je rekel: »Učenik premajhen sem in preslaboten, da bi umeval tvojo modrost. Menil sem, da ti storim uslugo, pa sem ti pripravil žalost.« »Največ žalosti napravljajo očetu otroci, ki so mu najljubši,« je rekel Gideon. — Tiste dni potem se je pobliskovo razširila novica, da je prerok ob Jordanu ujet in da bo Herodov meč kmalu napravil konec njegovi slavi za vedno... Simona je zapeklo pri srcu, kolikorkrat je čul govorico o Janezu. Tembolj, ko so govorili, da vedno bolj nastopa po deželi prvi prerok, čigar predhodnik je bil Janez, in ki uči po vsi deželi od kraja do kraja ter misli o velikonočnem prazniku priti zopet v Jeruzalem in nastopiti v templju. Kamor je prišel Simon, povsod je slišal le o tem. Ženske so postajale ob vodnjakih in ugibale, če ni to obljubljeni Mesija. Eni so trdili, da je le sin tesarja iz Nazareta; drugi pa, da je njegov nastop vprav kraljevski in da govori kakor tisti, ki se zaveda svoje moči, .. Od vseh strani pa so prihajali ljudje, ki so trdili, da so na lastne oči videli, kako je ozdravil bolnika hipoma in na golo besedo ,.. Trdili so celo, da je mrtvega obudil. A tem zadnjim novicam so vrjeli le malokateri. V tem se je iSimon sešel z Veroniko. Šel je bil osebno v Šamajevo hišo poročat, kako se je potegoval v puščavi za čast židovskih učenikov. Vsaj tu — iz ust Šamaja in njegove hčerke Veronike — je upal dobiti pohvalo za svoje dejanje. In res jo je dobil. »To si prav storil,« je rekel Šamaj. »Ljudstvo bo -videlo laži-preroka obglavljenega in se bo samo po sebi odvrnilo od tistega, ki pravijo, da prihaja za njim, in ki ga Jezusa imenujejo. In potem bo zopet mir v Izraelu.« »Oče, preveliko je tvoje upanje,« je svarila Veronika. »Ali ne veš, da se mislijo zbrati množice ljudstva k velikonočnemu prazniku, da ga poslušajo v Jeruzalemu, In vstajo baje pripravljajo, ako bi si oblast upala prijeti ga.« »No,« se je nasmehnil Šamaj, »premalo poznaš naše ljudi. Ali ne veš, kaj je pisano: Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce. Tako bo!« »Ako bi se pa ne,« je povzela Veronika, »potem bo treba, da nastopijo nekateri, ki bodo ovce tudi s silo razkropili, ako treba. Eden takih bo tudi tale Simon. Ali sodim prav, prijatelj?« S temi besedami se je obrnila deklica prijazno do Simona, ki je v zadregi obstal in ni vedel kaj naj odgovori. Eno nasilstvo je bil Simon že izvršil nad Janezom. Ali naj nastopi tudi zoper Jezusa, ki o njem pravijo, da se izdaja za Mesijo?! In če bi bil — po njegovih delih sodeč — ta človek v resnici Me- sija — kaj potem? Ali mu ne bo potem vest očitala vse življenje, da je on, ki je za resnico tako hrepenel, nastopil zoper tistega, ki je resnico prinašal?! »Nič ne obetam!« je izustil naposled. A ko je videl, da se je lepo lice Veronike po- temnilo pri teh besedah, mu je bilo skoro žal, da jih je izustil. »Torej hočeš biti tudi ti njegov učenec?« ga je piknila Veronika. »Nič ne obetam,« je ponovil. »A to rečem, da kakor sem šel za Janezom do Jordana, tako pojdem tudi za Jezusom v deželo toliko daleč, da ga vidim in slišim. Po besedah in dejanju ga bom sodil. Ako ga besede in dejanja izpričajo kot poslanca in preroka —« »Potem boš postal njegov učenec —« je dodala Veronika pikro. »Da! Njegov učenec! A do tega je še daleč!« »In s tem stopiš v nasprotje s hišo svojega učenika?!« je poudaril Šamaj. »Moj učenik Gideon ne bo nasprotoval resnici, ako mu tista jasno stopi pred oči —« je odvrnil Simon. Slika sv. Male Terezije, podarjena papežu Piju XI. »ln naša hiša? In moj oče?« je vprašala Veronika žalostna. »Tvoj oče? Tvoja hiša? In ti Veronika?« je jecljal Simon v zadregi. »Ne, to ne more biti! Do tega ne bo prišlo.« Veronikino lice se je zopet razvedrilo. Da, to lice je bilo lepo, če je sijalo v zadovolj-nosti. A tudi resnica je lepa! In ni ga plačila kot je mirna vest... O Simon, ali si trden dovolj, da boš ostal zvest resnici, četudi bi priznanje zahtevalo žrtev?! Bolj potrt ko vesel je Simon odhajal iz Šamajeve hiše. Na cesti je srečal prijatelja Juda iz Kariota, ki se je vračal iz potovanja po Galileji, Tam je bil veliko slišal o Jezusu in njegovem nauku; Jezusa samega pa ni videl, ker je bil že par dni poprej odšel iz kraja. To pa, kar je slišal o njem, je bilo Judu zelo všeč. Jezus namerava namreč ustanoviti svoje kraljestvo in ima že mnogo privržencev med Judi. To pomenja, da tudi on ni zadovoljen z rimsko nadvlado in da hoče imeti izvoljeno ljudstvo prosto in samostojno. To pa je kakor voda na mlin Judo/ih načrtov; zakaj vsak, kdor je savražnik Rimljanov, si je že lahko svest prijateljstva Juda iz Kariota... »V kratkem nastopim daljšo pot v deželo in ne odneham prej, da ga izsledim in osebno ne govorim ž njim,« je pravil Juda. »Potemtakem imaš namen zapustiti Gi-deona in se okleniti drugega mojstra —?« je vprašal Simon. »Za nauk Jezusov mi ni!« se je izgovarjal Juda, »ampak le za njegovo kraljestvo.« »A nauk je vendarle duša; kraljestvo je telo,« je ugovarjal Simon, »Ej, pusti modrovanje! Poglavitno je to, da otresemo rimski jarem, ki nam žuli tilnik,« je odločil Juda. Simon je hotel ugovarjati, a je bil sam tako zmeden v duši, da je smatral za najbolje, da molči. Pred dušo sta mu stopili dve deklici, ki bosta kedaj morebiti razočarani v svojih nadah: Veronika glede njega, Rahela glede Juda ... (Dalje.) Iz življenja sv. Med številnimi konvertiti, ki so zapustili vsled Kanizijevega prizadevanja luteranstvo in se povrniti v naročje Cerkve Kristusove, je bila tudi grofinja Fugger. Da je bila družina Fugger svetemu možu izredno hvaležna, je umevno. Obveznost za' iskreno hvaležnost je bila tem večja, ker je Kanizij neko sorodnico te družine, 17letno gospico pl. Ano Bernhausen oprostil hudobnega duha. Omenjena mladenka je bila obsedena. Že v mestu Augsburgu je sv. Kanizij olajšal njeno nesrečno stanje ter izgnal iz nje več hudičev. Le eden jo je še strašno mučil. Kanizij se je podal z družino Fugger in z ubogo deklico na božjo pot v Altotting (na Bavarskem). Prišel je tja na sopraznik sv, Neže, 21. jan. Tri dni zaporedoma je opravil nad obsedenko predpisane molitve in zarotovanja; a zdelo se je, da zaman. Hudobni duh je besnel, kar se je dalo, izgovarjal bogokletne besede, klel Mater božjo ter vrgel mladenko do 20krat s tako silo na hrbet, da se je bilo čuditi, kako je sploh še živa ostala. Tretji dan (praznovanje Marijine zaroke), je moč satanova pojemala. Ukazalo se mu je (med tem, ko je dekle padlo v omedlevico), naj prosi pred podobo Marijino kleče odpuščanja. Ubogal je, dasi sila nerad. Satan je razpel mladenki obe roki in govoril: Petra Kanizija. »Glejte kristjani, še celo mi hudiči moramo Boga in njegovo sveto Mater ubogati!« Nato je pahnil deklico na koleni, izmolil petkrat »Očenaš« ter pristavil pri vsaki »Ceščenamariji« besede »Božja milost in božje usmiljenje bodi z vsemi, ki bodo stopili v to častito svetišče.« Nato je začel v izbranih in ocvetičenih izrazih z vsemi naslovi slaviti Mater božjo ter je končno med silnim tarnanjem in vpitjem proti tretji uri popoldne zapustil deklico. Učeni prost Eisengrein, konvertit, ki sam radi bolezni ni bil navzoč, navaja 16 popolnoma zanesljivih, olikanih in odličnih mož, ki so bili kot priče navzoči pri tem pretresljivem dogodku. Sv, Kanizij sam je popisal to zarotovanje svojemu vrhovnemu redovnemu predstojniku, svetemu Frančišku Borgias v Rimu dne 8. aprila 1570. Med drugim je zapisal; »Bog mi je pomagal, da sem izgnal 10 hudobnih duhov iz nje ,,, Mnogim osebam je bilo to v tolažbo in versko vzpodbudo. Oče rešene mladenke, ki je bil vse življenje poprej trd luteranec, je zdaj postal katoličan .,.« Poročilo o satanovem izgonu v Altot-tingu je napravilo mogočen vtis po vsi Nemčiji in po Švici, Katoličani so se veselili, krivovercem in protestantom pa vsa zadeva seveda ni bila kaj všeč. Andante. Pesem na čast sv. Male Terezije. (Za ženski zbor.) Vinko Vodopivec. Sopr. I. ■ a 1. O, dc-vi-ška, be - la cvet-ka 2. V zornih dneh po-mla - di než-ne 3. Tvo-je vrt - ni - ce deh - te - le 4. Sve-ta Je - zu - so - va cvet-ka, raj-skih bla-že-nih vi - šav, po - da - ri - la cvet si svoj, sre - di ti - hih so gre - dic, sreč-na ljub-ljen-ka ne - ba, Alt L „ IL TTfTf i > T- C---- <5 - «-5. uri: Akademija v proslavo sv. Cirila in Metoda v veliki dvorani hotela »Union«. Zvečer bo skioptično predavanje. V sredo, 15. julija, zvečer sklepni govor v stolnici (govoril bo eden izmed navzočih škofov). — Za izobraženejše občinstvo bodo v ponedeljek, torek in sredo slovenska in hrvatska predavanja ob treh popoldne. Podrobnejši spored bo objavljen v dnevnem časopisju. Z dela po plačilo... Na binkoštni ponedeljek je po štiridnevni bolezni nepričakovano »odložil spovedniško štolo« jezuit o. Franc B e 1 e r , voditelj redovnih novincev v Ljubljani. Pokojni je bil rojen na Gor. Štajerskem. Dovršil je bogoslovne nauke v rimskem Ger-maniku. Pozneje je vstopil k jezuitom. Mnogo let je deloval v Zagrebu in kot profesor bogoslovja v Sarajevu. Naučil se je gladko hrvaščine. Povsod se je odlikoval kot »pravi duhovnik in redovnik po Srcu božjem«. Bil je mož molitve, neumornega dela, poln dobrote in postrežljivosti do vseh, ki so se kot spo-vedenci zatekali k njemu za pomoč in tolažbo. Skoraj do zadnjega je še v preteklem majniku imel šmarnične govore v občo zadovoljnost izbranega odličnega ženstva (kongregacije). Pokoj njegovi blagi duši! Svetoletm slovenski romarji so se srečno vrnili. Romanje se je izvršilo v splošno zadovoljnost, ki je ne kale nekatere majhne ne-■ zgode. Udeleženci so skupno opravljali po-božnosti z-a odpustke svetega leta, zanimivosti so si pa ogledali po skupinah. Za vsa daljša pota so bili na razpolago avtomobili, izvoščeki in cestna železnica. Višek zadovoljnosti je bil dosežen, ko se je sporočilo, da dobe Slovenci lastno avdijenco pri svetem očetu. K temu se je še pridružila sreča, da so bili vsi naši romarji na binkoštni praznik pri slovesnosti v vatikanski cerkvi. Lepo slovensko petje so občudovali vsi tujci, zlasti Francozi. O vtisih in pomenljivejših dogodkih tekom bivanja v Rimu poroča udeleženec g. J. C. na drugem mestu. Dobre knjige. Se rado pozabi. Če niste še, tak urno naročite knjige »Pozdrav iz domovine« ter jo pošljite za svojim sinom, očetom, bratom, ki v daljni tujini potrebuje, krvavo potrebuje prav takega be-riva, prav takih naukov in tolažil, kakor jih vsebuje omenjena knjiga. Je res priporočila vredna, Če jo takorekoč usiljujemo, storimo to iz prepričanja, da je pohvale vredna in da bo veliko do- brega storila. Tistih pet dinarjev boste že vztr-peli. Prečitajte jo sami, nato jo pa pošljite svojim domačim, ki so šli s trebuhom za kruhom. »Pozdrav iz domovine« se naroča po vseh naših knjigarnah. Nikar prezreti! Še eno besedo o Svetem pismu v novi, priročni izdaji, če to božjo knjigo priporočamo, storimo zato, ker bi jo prav res morala imeti vsaka krščanska družina. Le glejmo krivoverce: protestante, luterance, kafeo vztrajno so na delu, da širijo pokvarjeno biblijo (sv. pismo), kamor morejo. Kar po hišah jo nosijo ter puščajo na oknih _ če treba zastonj. Ne srna-trajmo svetega pisma za navadno knjigo, za delo človeških rok in človeškega izuma, marveč zavedajmo se, da je v nji božja beseda, zapisana v lepodoneči materinščini. Evangeliji in delo apostolov je poglavitni del svetega pisma ter zadostuje za navadne razmere, če bi kdo tudi poznejših zvezkov ne kupil. O življenju, delovanju Zveličarjevem ter o njegovih zveličavnih naukih moramo biti poučeni. Pojdimo k viru! Evangeliji so za nas veselo sporočilo, ki naj bo vrelec tolažbe in pouka v veselih in bridkih urah! Sv. Marjeta M. Alakok _ življenjepis in mo-litvenik. Naroča se pri Mladeniški Marijini družbi, Sv. Anton v Slov. goricah. Kruh življenja. Po nemški pomnoženi izdaji priredil župnik Andrej Zupane, bivši stolni kaplan v Ljubljani, založila Jugoslovanska knjigarna. Ta molitvenik, ki je bil priporočen po mnogih evharističnih kongresih, ni samo primeren svetim časom cerkvenega leta sploh, marveč je zbog svojih molitev posebno prikladen vprav v letošnjem svetem letu. Obsega tudi odločilne odloke papeža Pija X. glede pogostnega svetega obhajila. Evharistični odseki Marijinih družb naj ne prezro tega molitvenika. Križev pot, J. S. Baar. Roman češkega duhovnika. Prevedel Vojteh Hybašek. Mohorjeve knjižnice 4. zvezek Prevalje, 1925. Str. 152. Cena za ude Družbe sv, Mohorja broš. Din 14-20, vez. Din 21-50, za neude broš. Din 18-90, vez. 28-70. Pravilneje bi se naslov knjige glasil: Roman duhovnika, kajti vekomaj je res, da je življenje vsakega vestnega duhovnika križev pot. Da pa morajo nekateri nositi izredno ležale križ, dokazuje ta povest, ki je resnična zgodba trpina-duhovnika Čitatelj se prepriča, ko spremlja duhovnika na njegovem potu, polnem duhovnih bojev, duhovne zapuščenosti, bridkega razočaranja, nevidnih žrtev, brezsrčnih žalitev, pa tudi bede in pomanjkanja, kaj, in kakšen je delež duhovnikov, ko je enkrat »preskrbljen«. Seveda so vmes tudi dnevi duhovnega vefclja; saj bi sicer bilo duhovnikovo življenje nepretrgana in neznosna muka. Knjiga o Mariji — utegne biti v kratkem razprodana. Ker jo bo založništvo (Osrednja pisarna Mar. kongregacij v Ljubljani) obdržalo deloma za rezervo, naj se vsi, ki jo žele naročiti, čimprej oglase. Zadnja na grmadi. Zgodovinska povest. Spisal Fr. Jaklič. Založila Družba sv. Mohorja na Prevaljah, 1925. Mohorjeve knjižnice 6. zvezek. Cena za ude Družbe sv. Mohorja broš. 18 Din, vez. 26 Din, za neude broš. 24 Din, vez. Din 34-70. Pisatelj je obdelal zgodovinsko snov tako srečno, da utegne biti to pač ena izmed najboljših naših ljudskih povesti. Ker io je prinašala sicer že »Mladika«, je njena prežalostna, grozna vsebina že deloma znana, vendar se bo v obliki knjige razširila med vse sloje. Knjiga obsega 268 strani in je zelo poceni. Odpustki za mesec julij 1925. 1, Sreda, prva v mesecu. Praznik presv. Krvi Jez, P. o.: a) vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožefu in molijo po namenu sv. očeta; b) udom družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji, 2, Četrtek, prvi v mesecu, Marijino ob-iskanje. P, o,: a) udom rožno venske br, v katerikoli cerkvi; b) udom škapulirske br. karmelske M. b. v redovni cerkvi; kjer te ni, pa v farni; c) udom br. sv, Rešnj. Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi, — Tretje-rednikom v. o. 3, Petek, prvi v mesecu- P. o.: a) vsem, ki gredo k spovedi in k spravnemu sv, obhajilu, nekoliko premišljajo dobrotljivost presv. Srca in molijo po namenu sv. očeta; b) udom br, presv. Srca Jez.; c) udom br. sv. Rešnj. Telesa kakor včeraj. 4« Sobota, prva v mesecu. P. o. vsem, ki prejmejo sv. zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja in molijo po namenu sv. očeta. 5, Nedelja, prva v mesecu. Zunanja slovesnost sv, Cirila in Metoda, Udom rožno-venske br. trije p. g.: 1. če v bratovski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. P. o,: a) udom br, presv. Srca Jezusovega; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom apostolstva sv. Cirila in Metoda. 8. Sreda. Sv. Elizabeta Port. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne. 9. Četrtek, Sv, Nikolaj in tovariši. P. o. istim kakor včeraj. 10. Petek. Sv. Veronika Julijani. P. o. istim kakor osmi dan. 13. Ponedeljek, Sv, Frančišek Šolan. P. o. istim kakor osmi dan, 14. Torek. Sv. Bonaventura. P, o, istim kakor osmi dan. 16. Četrtek, Marija Devica Karmelska, P. o, v karmelskih cerkvah vsem vernikom tolikokrat, kolikorkrat obiščejo cerkev in molijo po namenu sv. očeta. Kjer ni karmelske cerkve, lahko obiščejo cerkev, v kateri je ustanovljena škapulirska br. karmelske Matere božje. Redovnice zadobe iste odpustke^ ako obiščejo svojo cerkev. Odpustki se lahko darujejo vernim dušam v vicah. Dobiti jih je mogoče od včeraj opoldne pa do danes opolnoči, — P, o,: udom škapulirske br. karmelske M. b. dane ali v osmini pod pogoji kakor 2. dan; b) udom br, presv, R. T, kakor 2. dan. 21, Torek, BI. Angelina. P. o. istim kakor osmi dan. 22. Sreda, Sv, Marija Magdalena, Sv, Lovrenc Brindiški. P. o.: a) udom br. sv, R. Tel. kakor 2. dan; b) udom br. preč. Srca Mar.; c) istim kakor osmi dan. 25. Sobota. Sv. Jakob. P. o. udom družbe sv. Petra Klaverja, ako molijo za razširjenje sv. vere po namenu sv. očeta. 26. Nedelja, zadnja v mesecu. Sv. Ana. P. o.: a) udom škapulirske br. karmelske M. b. kakor 2. dan; b) istim kakor 8. dan; c) vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec, 27. Ponedeljek. BI. Marija Martinengo, P, o. istim kakor osmi dan. 29. Sreda. Sv. Marta. P. o. udom br. sv, Rešnj. Telesa kakor 2. dan. 31. Petek, Sv. Ignacij Loj, P. o, udom br. sv. Rešnj. Telesa kakor 2. dan. Darovi. Za veliki zvon v Sarajevem; Jožef Perič iz Trsta 20 lir. Za misijonišče v Grobijah: Fr. Trpin (Kan-dija) 10 Din. Za kruhe sv, Antona; Valentin Majar, župnik v p, (Media-Izlake) 38 Din. Caritas — Dobrodelnost. Sv. Pavel je v 1. listu Korinčanom nedo-sežno lepo opisal ceno in lastnosti krščanske ljubezni. Če bi človek govoril vse jezike, imel dar prerokovanja, poznal vse skrivnosti, delal čudeže in izvrševal junaška dobra dela, pa bi ne imel krščanske ljubezni, ni prav nič vreden. Sv, Janez pa nas v svojem prvem listu uči, da se mora krščanska ljubezen kazati v delih. »Kdor ima premoženje tega sveta« — tako je zapisano — »in vidi svojega brata, da je v potrebi, in zapre svoje srce pred njim, kako prebiva ljubezen božja v njem?« Člani Marijine družbe se morajo pred drugimi kristjani odlikovati v krščanskih čednostih, zlasti pa v ljubezni, ki je vseh čednosti kraljica. »Škofijsko društvo za varstvo sirot« v Ljub-ljubljani je še pred Veliko nočjo razposlalo Marijinim družbam prošnjo za pomoč. To društvo vzdržuje v Št. Vidu nad Ljubljano sirotišče za dečke in podpira, kolikor mu sredstva dopuščajo, tudi razne druge sirote. Vsem Marijinim družbam pri" poročamo, da bi tega društva ne pozabile. Kaj malega bi se zanje nabralo med člani, nekaj J>a pri drugih dobrih ljudeh. Podpirati sirote je leP° delo krščanske ljubezni. Opomba: Nekaj dopisov in daljši »Poštni fa' biralnik« smo morali odložiti za VIII. številko. I Uredništvo. Tiska Jugoslovanska tiskarna. Urejuje: dr, Alojzij Merhar.