Uno ;.^>, ^-üv. 80. V Cei?u9 toreis dn.e 12, fuiifa 1921. FoitniDB pločona c goioiiini. (füsa wBB Wr* ^- vv> wHbbbHHBk I^bbbHbBhw »«^whiw b^^^hb JbbÜbP"^bHH SS SS» ^VbbbbbBS T* \V\^^ ^^Cbb^bT ^^^^m VbbBbbV i^^^^^^^^l^ ¦ ' "'¦Mr ¦BUb^hbbbbbkShbF fl^HBf mMbmbI ^^¦J uBlflB ^BBB^BBBB^BBBHBBB? Nk /A \ \ *^ • -" ^d^BBBBBBBBBBBBBV ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ BBBBBBBBBMBBBH. ' BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^ ' ' ' ' ' C*S^ BBBBBBbBB^BBBBBBBBBBBBBBBBBbHS^Ht BBBBBVBBBBbDbF Hwffl^HDDft K&'Sraa ^HhbHB *t *. *\\\v'. „*\b «^bbbHbbV /Hbbbhv wnB ^bbbbbbbbbb^^ jv üWwaWHBKffflf»y QBBHB' muwB Stane celoletno 120 K, meseCno 10 K. — Oglasi za vsak mm viSine stoJpca 1 K 20 v. Reklama med tekstom, osmrtnice in z&hvaie K 150 — Pc^atiseziia številKa staue K 1*20 Izliaja vsak torek, cetriek In scboio. S -tv© Strossmajerjeva ul. št. 1,1. nadstr. Telefon št. 53. UpravnlSlvo Strossmajerjeva ul. St 1. prillicje. Telefon st. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Proglas ,Demokralske stranke«, ülaviii oübor Demokratske strankc k ixdal slcdcci manifest: NAŠ1M PRIJATELJEAt! Na historičiii ilati -8. iimija tl. smo dovršili ztfodovinsko delo. (.) njoni daje- mo svojiin pri.inteljcm v narodn sledccc Poročilo: DcnioiM.uMwi .siitiKiwi j-, ^iopiia |;red naroj dne 28. novembra 19PJ). z jasniin in odrejenirn nrojeramom, iskajoč zaupnnja narotia, katcro porabi v prvi vrsti za to, ¦tla se zemlji /, nstavo popojnoma zasijui- ra državno in narodno edinstvr,. ki )c bilo pridobljeno s telikimi žrtvami in nnikami. Akoravno Demokraiska stranka nl izšla \7. volitcv s toliko parlamcntarm-) niočjo. kakor bi imela nanjo pravico fa. ciiniti po stvarncni razpoloženju v naro- !: n.-i delo! Demokracüa obsoja in preganja de- niagogijo. ki seje nezaupank mc-' 1:iir- tom in ostalo dnižbo. Vsi dclavci so bra tie in iinajo pravico do spoštovanja in zašei- te, kniet kakor inestni, fizičiU kakor um- stveni. Navezani smo 6rug na drugega. Mesto ne more živcti brez s^la, a selu bi bilo irnično brez mesta- Meščan hi ^cljiak sta koristna drug dniKcmu. Kdor pa bi huiska druzega na druzega, lioee. da živi na raeun toga spora. Demokracija jc iskrena napram kiyctn zato, ker jc on najstariji v veüki narodni rodbini. Mi ni- smo imeli kmctskega zakonodajstva za- to, ker nisino imcli prave dernokracije Demokratska siranka pre.vzcma v svoj program kmetsko zakonodnjstvo in ona ga bo tudi izvedla. Izpolnjeni cbe- ti o ustavi in o povrnitvi vojnc škode sa za to dokaz in jamstvo. V izvršcvanju svojega programa pa bo imela Demokratska stranka samo po- tem dovolj uspclia, ako se bo mogla na- sloniti na zavedno in dobro organizacijo in nmogobrojno demokratsko vojsko v narodu. Tudi najjačje trdnjave ne koristi- jo innogo. ako jih ne branijo hrabrc in organizirane četc. Tudi najbolja usiava ostanc mrtva črka, ako niso za njo za- vedni državljani, odloeeni, da jo branijo in i/vrS«jejo. Glaivni odbor Demokratske slraokc bo v najkrajSem Casn izdal instrnkcije za defin-itiviio organizacijo stranke po no- vem statutu. 2e sedaj pa sporoSa svojim •prijaiteljem, da za pripravo in izgradnjo te organizacijc napraviio takoj potrebnc koraike. Po uspehu, ki ga je Demokratska stranka dosegla z ustavo, ima vsak clan stranke razloga, da se loti novega dcla s pojačeno encrgijo in večjim navduše- njein. Naj bo vsak elan in pristaš daljni sc- jac demokratske misli. VBeogradii. due 9. julija 1921. GLAVNI ODBOR jugoslovanske demokratske stranke. Pf?flitične vesfL Fašistovska razbojstva nad našimi kmeti. Tržaška »Cdinost« poroča iz Bu- zeta v Istri: Za narodni praznik sv. Ciri- Ja in Metoda so pri nas kmetje zažigali kresove na cast narodnima apostoloma. To ni bilo vsem v.^eč- Orožniki so letali okoli, da vidijo, kdo zažiga kresove. O- rožniski poročfiik Dc Santis je pretepel dva naša človeka radi zažiganh kresov. Tudi fašisti se se dvigtiiH ter so radi kre- sov zažigali našim revnini kmetom žito In seno. Tako so sežgali vse žito in seno kmetom Antonu Marijonu ter bratoma lvanu in Josipti A'iarijouu. Kmetje trpijo ogrom-no skodo. Kol'kor je nam ziiano. st* do sedaj še nobcncinn iznicd zioeincev ni nie zgodilo. Ljudstvo je vprieo takega strahovahja in požiganja j-.ilno ogorčeno. V Sv. Peter-Frairijo so sredi pretcklegu meseea prisTi oborožcni fašisti iz Pirana. Navalili so na hiši Ivaiia in Matcja Benčiea ter iinia razbili vse poliistvo. ' Nato so še imenovana dva kmeta ne- | usmiljeno pretepli ter odsli. Ivan in Mate ßcneie nista y.:\pYt-\, iašist seveda tudi nobeden ne. Preklnjena razniejitcv z Italijo. Clan italijanske razmejitveue komisije, pol- 'kovnik Carletti. je dospel 7. tin. iz Opati- jc v Rim tcr iziavil min. predsedniku Bo> nomiju, da so nadaljna razmejitvena dela vscld odpora jngoslovcnskih delegatov nemogoea, ako se no izvcdejo prcj vse dolocbe rapnilskc pogodbe. Protest ruske sovjetske vlade v 13eo- gradu. Ruski sovjetski komisar za zu- nanjc poslc je prcd nekaj dncvi poslal nn- ši vladi brzojavkc, v katcri protcstira «proti brutalneniu postopanju z rnskinn ujetniki v .Tugoslaviji«. V odgovoru naga vlada ugotavlja. da pri nas ni ruskih ujct- nikov. Res pa jc, da jc bilo v mostarski trdnjavi zaprtih deset Rusov, ki so ne- davno prisli v .lugoslavijo, da bi tu raz- širili boljšcviško agitacijo. Pa tudi ti so že odiposlani prcko Bolgarske nazaj v Rusiio. Demokratski klub za novi volilni za- kÖH. Demokratski klub je v svoji posled- nji seji zakljuČil, da naj se vsled velike polrcbe po novem volilncrn zakomi naert takega zakona takoj izdcla in predloži med prvimi zadevami novemu zasedanju zbornice. Poslanec Voja Marinkovič je dobil nalogo, da izilela takšen načrt in ga predloži klubn v pretres. Marinkovič Je nalogo sprciel ter sc takoj lotii naerta- Bolgarski kralj Boris je po atentatu na naSega regenta po poslaništvn Juko- slavije v Sofiji izrazil beograjski vladi vesclic nad srcčno reSitvijo regenta. Z ozirom na politični položaj ie iziavil kral] Boris, da 3c sedaj edina naloga Bolgar- ske mir in sporazum s sosedi. V klubu zemljoradnlčkih poslancev je nastala ostra opozieiia proti vodite- Ijem Avramoviču, Lazieu in Jovanoviču. Srbski kmetje očitajo voditcljem, da so pustili v stranko komunisiiene elemenfe, ki izkorišeajo zemljoradnieki pokret v svoje svrhe. Zahtevajo, da se odstrani iz stranke glavni predstavnik komunističnc struje v stranki, tajnik Komadinič. Istrani pozdravljnio sprejetje ustave. »Pučki prijatelj«, glasilo Istranov. na- vchišcno pozdravlja sprejetje ustave ter pravi, da pričenja z njo Jugoslavija svoje rodno nstavno živijenje. Istrani so ponos- ni na žrtcv, ki so jo doprinesli, ker so pri- pomogli. da je narodna država Jugosla- viia dobila svojo popolno svobGdo, svoje meie in mir, da se more razvijati. Istrani navdušeno pozdravljajo ta veliki treinr- tek, ta prvi korak k srecni in veliki bn- dočnosti jugoslovenskega naroda. Važen politlčni sestanek se na- merava v kratkem vršiti v Marijinih Laznih na Češkem. Sestanejo se čeSko- slov. zunanji minister dr. Beneš, rumun- ski Take Jonescu in jngoslov. Pašič. Sestanku pripisujejo veliko važnost. Avstrijski kancler Schober je v odseku narodne skupščine za notranje zadeve imel 9. tm. govor, v katerem je ugotovil, da so odnošaji do vseh držav izredno zadovoljivr. Z Jugoslavijo so odno?aji povoljni in norrnalni. V teku so razprave o pritožbah zaridi goto- vih dogodkov na obojestranskem ob- mejnem ozemlju, zlasti glede obmejne- ga prometa. Upa, da se bo zadeva uredila. Vest o atentatu na regenta je avstrijska vlada prejela s sočutjem ter je izraziia svoje zadovoljstvo, da se ni posrečil. Glede zaprosila jugcsloven- ske vlade za zagotovitev preiskav na avstrijskih tleb o stvareb, ki so v zvezi z atentatom, bo avstrijska vlada storila svojo dolžnost. Rofstni dan Ni. Veli- čanstva Kralja Petra I. Okrajno glavarstvo v Celju razglaša: ..G!asom odl ok a ministerstva not- ranjih del z dne 15. novembra 1919, stey. 8131 so praznuje dne 12, julija rojstni dan Njegovega Veličanstva kral- |a Petra I., kot državni praznik. V sve- tiščih vech veroizpovedanj se vrši šlužba božja z običajnimi obredi i zahvaino pesmijo in kraijevo himno. Na šolah se ne vrši pouk. V državnih in drugih jav- nih uradih in obratih pociva vsako delo. Tudi sicer naj deio na ta dan v vseh obratih počiva, trgovine naj bodo zapr- te. Razobesijo naj se povsod državne in narodnp zastave. Po cerkveni siavnosti se vrši v garnizifskik krejih vojaška parada. po službi božji oziroma po paradi pa svečana pnklonitev in cestitanje." ZB1RAJTE ZNAMKE ZA JUCiOSLO- VENSKO MATJCO. Vedno večji so izdatki, ki j?{) mora nositi Jugoslovens'tia niatica, /ato bi nio- rali postati tudi vedno vecji ujeni doliod- ki. Če ne vzdržhno te provjreslje. potem propade našc Primorie in iiaša Koroška, potem snio narod brez bododiosti. Za Lasa prcobrata i» tudi poznejc ie bilo izdanili kop.i /iiamk, za kalere pla- čuiejo liubit'elji žc ffnnes visoke cene. V zaprašenih kotili leže Vam te znamke, ki Vam niso v drugo Kc^t v spodtiko. Zberite te in pošljtte jih Jugoslovenski inatici! Vsecno .ie, kake so te znanike, saino da so nepoškodoviine in shižile bodo svoje- mu namenu. Brez žrtev vam je djina niožnost. da pomagate preganjanim, zato bi se čudili, če bi ostal naš oklic brez odmeva. Saino malo dela pricaktijemo od Vas in zato upamo, da hoste i/vrsili svojo dolžnost in priskociti na pomoc iieodre- šenira. Tudi maihen dar stori svojo dolžnost in zato ne omalovazujie našega klica. Še bolje delo pa izvršite, če vplivate na svoje otroke, da oni zbirajo znamke za Jugoslovensko niatlco, ker tako 6te po ma sail dvojtio, ginotno in moralno, ko ste pridobili mladino za obrambno delo. Zbirajte znamke! Slavixostnl dan v Celju. CclJG, 10. julija. Včerajšnji dan je zgodovinski za naše lepo savinsko mestcce. Zato si je odelo praznično obleko, z velike večine his so vihrale državnc in na- rodne trobojnice. Magistrat je bil bajno okrašen, zakaj poslc svobodno izvoljenega žu- pana v Celju jc prevzel včeraj prvi Slovencc dr. Juro Hrašovec. Za 9. uro dop. je bila napovedana scja novega občinskcga odbora z za- prisego župana In podžupana. Vlado jc zastopal okr.. glavar, vladni svetnik g. dr. Žužck. Navzoči so bili razun 4 vsi obč. odborniki. Uvodoma jc sprcgovoril g. okr. glavar: Z ukazom od 30. jun. mi jc naročila deželna vlada, da zapriscžcm župana. Ponoscn scm, da sodelujem pri ustoličcnju prvega slov. župana mesta Cclja. Dovolim si, Vam najiskre- nejšc čcstitati s srčno žcljo, da bi doscgli s složnim sodclovanjcm od- Danes v torek \l tm. ob 3. uri tretjič mladinska igra „Kralj Matjaževa vojska"! i cm &. a N 0 V '4 CO» V c i>o:..i:..*i^ /.«. :,„. ;, , :-.-ivinji naj- odiičncjšc uspehc. Po teh besedah j.?. g. okr. glavar zaprisecjel župana dr. Hrnšovca, ta pa podžupsna Zabkarj'i. Zupan dr. Hrašovec je imel na- govor na obč. odbor ter je jzvajal med drugini: Prisegla sva danek sicer same midva z g. podžupanom. Mislim pa. da si moramo danes vsi med scboj oblju'biti, da bomo res vneti za procvit in blagostanje mesta in da hočcnjo iialocjo, ki so nani jo volilci zaupali, tudi smatrati za jako resno. Dcla bo dovolj za vse. Ce bomo to inieii prcd očmi, morajo biti naše razprave stvarne. Nasi volüci zahtevajo od 11ns dejanj, ne doicn'ii neploduih debat brez vidnili sklcpov. Dedščiua, ki smo jo prsvzcli, ni sijajua. Gerent- stvn, ki mil morani na tein mestu izreči odkrito zahvalo, je vendar le mocjlo ustvariti večiuoina sanio provi- zoriCtio stanje. Mi smo dolžtii, da ustvarimo, kolikor občina io more storiti, za vsakognr ugoclne življenske pogoje. V prvi vrsti zahtevajo to od nas stanovi, ki so nakazani na svoje stahie dohodke, ki drugega zaslužka nimajo. Tern moramo v prvi vrsti od- pomoci s teni. da skušamo omiliti še vedno obstojGčo draginjo. Razvita obrt in trgovina sta potios vsakemu mestu, pa turii vir lepih dohodkov, brez ka- terih nobeiia občina ne snore izliajati. Rgsuo bomo morali misliii na to, kako bomo poskrbeli sredsrva, da bomo mogli brez preobčutue obremenitve naših davkoplačeval^ov skrbeti za to, da bo naša uprnva prvovrstua, da sg bomo mogli lotili raznih velikih ualog, ki nas čakajo (novi most, preureditev plinarne, nove ccste itd.). Da pridejo pri tern posebno naši Ijudje, naše de- lavstvo v poštev, je jasno. Pozabiti pa ne smemo tudi oiiih, ki so vslad sta- rosti, bolezni ali nesreče postaii ne- sposobni za delo. Oskrbcti jim mora- mo vsaj za silo dostojno zavetišče. Skrbcti pa moramo tudi za dušcvno izobrazbo prebivalstva in šolstvu ob- čina ne bo smeia odrekati svoje pod- pore. Dcla je torcj na vseh koncih in krajih dovolj. Od uradništva priča- kujcino vestno izpolnjevanje dolžnosti, da bomo tako na diugi strani tviogli upoštevati njegovc upravičene želje. Lotiniu se dcla. V.sem ustr jči ne mo- renio. Ako pa bomo imc!i dobro voljo, ak se dcla ne bomo ustraSili, bomo imeli vsaj zavest, da smo storili, kar smo kot niožje mogli in bill primorani storiti. To tudi jaz obciam: dobro voljo in delav- nost. Podžupan Žabkar: K izjavi zupa'im nimam vcliko pridjati. Obljnbini, da bo vse moje delovanje takšno, da bo v korist oböini in obeinarjem. Prosim vse gg- od- bornike, naj podpirajo zupana in mene v delovanju. Tako — npam — bomo korr- cem poslovne dobe lahko pokazali so- jnešeanom, da smo pravilno pojmili mo- ment, ko sta na eelo naže mestne obcinc -ipTisla prvi siovenski župan in podžupan. Nato je bila scja zaključena. Zvečer je žc v zgodnjih urah bilo po celjskih uticali živahno vrvenje. Že pred 8. urn se jc zbrala pred Narodnim do- mom in chili do magistrata večtisočglavs množica. iPrihajalo je Sokolstvo in pozäf- ne brambe. Z Miklavškega hriba so topi- •či oziranjali slo-vesno.st trenutka. Ob pol Dr. M. Hrašovce: Sokolsko slavja v Qsjeku Po vcličastnili dne-h, ko sim> vzhičc- ni gledali silo in moč njcdinjencga jugo- slövenskega naroda, vrnili smo se v naše male slovenskc razmere. Tako male res, da jc treba samo potovanja par ur po ve- Hki naši domavini, da spoznatno resnico teh besod. Plavali smo še v ncpopisnih čustvih. ki jih je ustvarila slika sokolskega dela in sökolske misli, 1. uri se jc o\.\ NartKincMu Lu.'iiia i'u/.vil I slikovit sprevod, | veličastna inaiiifestncija ceHskcga Slo- } venstva v prosktvo izvoiitve |>rvega slovenskcga zupjyia v Celiu. Na čelu sukolska kouje- nica, za njo železničarska godba, obdana od požanie brambc z bakljanii, enako pevski zbor. nato eeljska, gabjrska in •tirugo i)uži.)rno bnunbe, za vsem pa so- kolstvo z mu'aseajem, ki je nosi! lampijo- ne, ženskim in moškiiii elanstvom. Za vsenii velika množiea naioda. Nudil so je slikovit prizor, ko so jc prcd ma gist ra- tom, katerega balkon jc bil bajuo okia- šen in razsvctljcu, zgrnila ta |)estra ti- sočgktva innožicii. Na balkomi so se zbra'li občiuski otiboniiki / županoin. Ko je odigrala godba »Lepo našo« in so od- peli pe\ci »Jaz sein Slovan« ob velikem navdušeiiju naroda, je spregovoril z bal- kona magistrata zupan <}r. Juro Hrašo- vec. Dejal je med drugim: Trctjič že smo zbraui daiie-. ua tern nicsstu. da slavinio velik praznik osvobo- jenja. Danes sicer ni državni ali narodm praznik. a za nas Celjanc jc dancs zclo važen praznik. Sai smo po stoletjih sra- niotne siižnosti dancs deiiiiitivno jrrcvzc- li to uekdaj tako rnogociio uernsko trd- njavo. Kako smo bili Slovenci v tern nic- stu prezirani, posebno na inagistratu. kjer so se šopirili odpadniki, mi pa. ki srno si ohranili pouos in značaj. smo bili za'tirani in zaniecvani. NemSka pesein je odrnevala po teh ulicah, mi pa smo rno- rali molčati in se skrivati po stanovanjih. Ce pa smo imeli kako slavnost, ni smclo biti godbe, ne slovenskih zastav, niti slo- venskih znakov nisino smeli nositi. niti v skupinah in po glavnih ulicah nisnio sme- ii lioditi. Vojastvo nas je inoralo -hraniti pred napadi nahujskane fakinaže, ki nas je pretcpala, opljuvala in nam razbijala okna in luipise. Vse naše pritožbj so od- mevale kakor od gluhih sten. Obupavaii smo žc, ker smo videli, da se vedno bolj potapljanno v neniški povodnji. Bati se je bilo, da nam ugasne zadnja iskra upanja v boljšo bodočnost. Saino sanjjuli smo še, da pride odnekod ponioč. In tc sanje so postale resnica! In tako je prisio osvo- bojenjc, katerega posledica je. da so / damasniiiH dnevoin prcvzeli Slovenci u- pravo tcga mesta, in da ie preS tentcma slovcuska trobojnica zaplapolala po na- šili uJicali. Tebi. celjsko niesto, in Tebi, prebl- va'lstvo, naj vclja prvi pozdrav prvega slovenskega župana v Celju! (Burno vr* klikanjc naroda). Razcvitaj se in napre- duj! Radiij se, ker dancs obhajaš vcliki dan svojaga vstajenja! Mesto Celjc naj bo vedno Linenovano med najlcpsimi ni najprijaznejšimi kraji nase velike. tepe domovine. Zadoiiela je pesem «Siovenec, Sr^, Hrvat«, nato je godba intonirala himno »Bože pravde«. Veličastni sprevod nani- da se je poniikal no Prešcrnovi ulici, ce- sti Kralja Petra, Cankarievi ulici, ccz K-rekov trg, skoxi Aleksandrovo ullco, Olavni trg in Cjosposko ulico pied Ka- rodni dorn. Z balkona Narodnega doma. je sipregovoril šc starosta celjskili Slover.- cev dr. Jos. Sernec, pczdravljajoč v Zu- painu dolgoletnega bojevnika za narodnc pravice. Za pozdrav se mu je župan pri- sreno zahvalil. Pevci so zaipeli šc nekaj pesmi, in sestrc v pestrih trabarvnih nošah dajnjo •naši družbi -Ijtibko in prijetno ozadje. Ne strašijo se dolge vožnje in napora, ki jih ca-ka, sokolska misei jim daie moc. ki vse zapreke prcmaga- Zelezniiska uprava uam je prijazno preskrbela udobnc vagonc. Žal, so zase- deni po drugih, ki jiui niso namcnjenl. Neiprijetne misli in besede bi bile lahko izostale, da je vodstvo tozadevno pri- merno ukrenilo. V Zidanem mostii so nas priklopili posebn-emu vlaku iz Ljubljana, ki ie poln do zadnjega kotička. Slovenija sama brez Dolenjske, ki se vozi čez Karlovac, .po^ilja čez tisoC bratov in sester na obale Prave in D»- nava. Tisoč sic hiti v vroeem pTičakova- nju v prestolico Slavonije. dolgo tlačeno in zaničevano, da stisne tu roke svojim bratom in ponovi sokolsko prisego! Lcpa je taka-le vožnja na sokolski zlet! Kliub noprijetnostim poiovanja i.? vse slavnost- no TüZ'Polozeno. Majhna zastavica, Iahen pozdrav in že je vse pri oknih, da vrnča stotero in tisočero pozdravc in misli, ki nas spremljajo. lnnožica sc jc in^-.i (liu'duscniir: v/klika- njem priceia razhajati- Velik del se je podal iia slavnosf ženske Ciril-fvlctodove podružnicc v T?a- rodni dom, kjer jc uavduštno razpolo7e- nie trajalo še dolgo. Tako je praznovalo slovensko Celje svoj vcliki dan, svojo svohodo dostojau- .stveiio in wlicastud. CJeljske *i3»vi$$e. Vsem hišnim posesftni- kom v Celju! Opozarjamo na naš ponovni po2iv, da danes v torek 12. tmM na rojstni dan Nj. Vel. Kralja Petra 1. okrase hiše z državniml in narodnimi zastavami. Na ta dan ne sme biti v Celju hiše brez večje ali manjše zastave. Vabilo. Na rojstni dan Njegovega Veličanstva Kralja Petra 1. v torek dne 12.tm.se daruje v župni cerkvi sv. Danijela ob 8. uri slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Dovolim si tern potoni povabiti k udeležbi. Po sv. rnaši sprejemam do 11.ure v sobi St. 1 o- krajnega glavarstva čestitke v smislu odredbe o državnih praznikih. Vladni sretnik: Žužek, I. r- Prihodnja seja ceijskega občin- skega odbora se vrši v četrtek 14. tm. ob 6. uri zvečer. Na dnevnem redu je voütev odsfckov. Solastnik tiskarne A. Rode v Celju, g. Ivan Martinčič, giasom naj- novejših vesti ne namerava odložiti mandata socijaldemokratičnega obč. odbornika, ampak se je dal voliti od svoje stranke v starešinstvo okoliške obČine. Ponovitev »Kralj Matjaževe voj- ske«. V torek, 12. tm., ob 8. uri zve- čer se v proslavo rojstnega dne kralja Petra tretjiČ uprizori izvirni narodni igrokaz »Kralj Matjaževa vojska«. Ker se predstavlja ta igra to pot zadnjič, pač naj nobeden ne zamudi prilike se na lastne oči prepričati o zmožnostih in uspehih naše mladine. Vsak, ki je videl to igro naše domače pisateljice, je poln hvale in priznanja in tako se delo samo najlepše priporoča. Pied- prodaja vstopnic pri Goričar ä Les- kovšek. Čisti doblček prlredltve Jugo- slovanske Matice dne 12. Jun. znaša K 60-240'28. Županska volitev v občini Celj- ska okolica se je vršila v nedeljo, 10. tm. Lopoldne. Pri volitvi župana pri prvem in drugem glasovanju je oddala vsaka stranka glasove za svo- jega kandidata in je bilo razmerje 14 (soc. dem.) : 10 (kler.) : 5 (gospod. stranke) : 3 (nar. soc). V ožjo volitev sta prišla klerikalni kandidat Ferd. Gologranc in soc. de/n. Hrastnik. Odbor- niki gospodarske in nar. soc. stranke so pri tej volitvi oddali prazne gla- sovnice, tako, da je bil izvoljen soc. dem. Hrastnik. Pri volitvi svetovalcev sta pri prvctn glasovanju dobrla Vinko Kukovec (gOvSpod- stranka) in Jakob Omiadic (nar. soc.) vsak po 22 glasov, torej a/bsolutuo večino, ostali glasovi so se raztrcsli na 9 kandidatov, izmed kate- rili nobeden ni dobil absolutne vecinc. Kuko\rec in Omiadic sta po predpisih vo- 1'Hnega reda pravilno izvoljena. Vkljub teinu je starostui predsednik popolnonia nezakoTiito odredil novo volitev za vsoh Vlak vozi godbo dravskc divizijc v Ljubljana, ki na večjih postajah zasvira. Zagreb, beli Zagreb ravno vstaja, ko priliajamo na južni kolodvor. Rudeče morje sokolskih srajc in rut zalije ves kolodvor do zadnjega kotička. Vrvenje, pozdravljanje, godba in petje. Ko po euournem postanku odvozimo in zaivijemo proti mogočnemu savskeinu mostu, se mesto «rebuja. lmpulzivno ču- ^inio toplo srec našega Zagreba, ki ga skušajo različni dementi nam odtujiti- iPogled na vlak vzbuja topla čustva in le iskrice je treba, da vsa ma,sa kot clektri- zirana pokaže pravo čustvo. Cela pot od Zagreba do Siska vodi po krajih, ki ječe pod terorizmom raznih radičevskih korifej. NeapaŽGiio .in skoraj brez pozdraya drvi inogocen sqkolski vlak po hrvatskih poljanah. (Vied potom pobiramo brate in sestre, ki ne klouiio ter tudi v tcromimi separatističnih elemeiUov zvesto cuvajo sokolske ,>raporc JuROslovanskcKa Sa- VWaMotmi -Kiilpa se pri Sisku izliva v Savo. Na roki opažamo velike Slepc, po katorih voeUo blftgo do;«i iz Dimava. , () sveiovaicfv. i-'ri tej so bili i/.vuijeni i'.:t- ! mi soc. demokratje: Lanornik, MartinčiC, LoJvošck, Lavrinc, Jclcn. Ccbular. I-Voü temu se vloži priziv in je brezdvomno, da ntora vlada izvolitev svetovateev iz- vcii praviluo izvoljcnih (Kukovca in Oiiiladiča) razveljaviti. Pridržiino si, o tej volitvi šo svoje ninenjc obširncje iz- rcčt.v Hoc euro pa pnprej citati knmcr.tarjc klerjikaluih listov. - Za uboxe mionco je darovala gospa Ana Pctricekova, sladseiearka v Celju. znesek 200 K in to ob priüki presto^a nie- nega sina Roberta iz ink. osnovne v ine- ščansko šolo. Za to lepo darilo sc v iine- nu revnih solarjcv iskreno zaiivatiuje vedstvo ineshie de.ške osnovne sole. — (Priponiba nred.: Darovi v ta nainen in ob takih prilikali se priporoc'ajo iniovithn strašcm v posnenianje.) V sredo 13. iulija ob 8. uri zvcčer priredi narašeaj Sokola iz Krapine pod vodstvoni br. Mahoriča v dvoranl Na- rodnega doma v Celju akatieriiij» s slcdc- čim sporcdom: I. I'edoviie vaje, 2. pro- ste vaje, 3. raznotorosti, -1- vaje s palica- mi. o. franco^ki bt>ks, <"'. skupine, 7. igic. Vstopnina: I. vrsla 5, 11. 3, ill. 2 Jinarja. stojišee 1 dinar. Narasčaj izrabi letosnje poeitniec. da potuje zlasti po Sloveniji in spozna tnkajšnje kra.ie in oliicaje. !>a sc mu potovanjc oinogoei, priredi v vecjih krajih (elovadno akademijo. Z ozirom na. plemeuiti narncn prireditve priCakujemo od liašega Sokojstvu naklonjenega obcin» stva polnost'.'v'iliie udeležbe. —- Celiski Sokol. Vsi rezervni oiiciri y gariiizonu Ce- Ije dolžni so v smislu tocke 312 Pravila službc I. del. se ndeležili na clan 12. julija tl.. rojstni dan Nj. Vel. Kralja, oh S. uri službc božie v farni cerkvi in po službi bo/ji čcstitke v oficirskem domu. —- Ko- ma i id a. mesta Celje. HIŠNI POSESTNIKI IZ CtX.fA IN OKOLICE so vablie^i vsi na važen se- stanek radi nove stanovunjskc naredbe za soboto 16. julija ob S. uri zvečer v lio- telu pri pošti (Rebcusclies). Poročn tudi g. Frelih iz Liiib!.bue. Sc-stanek je velike vazuosti, zato naj nohen hisni poscstuik tie izostane. Osebna vest, (ieouietcr iira^miu Figl jc ix Celia pienieščen k evidencl zlmd'; ^tra v Mnvski Sobnti. i ]*tn\\\ lctuikuv i%2 in 1903. Mcstni magistrat celjski razglaSa: Da se inorejo pravočasno sestaviti ob- činski seznami in nabome liste, se pozi- vajo vsi mladenici rojeni v le till 1902 in 1903, ki bivajo v obniočju inesiiie obciiic celjske, da se zglasiio na mestnem magi- stratu med uradniini urami-, to je od 9. do 12. ure dap. v sobi si. 5 in sicer: dne 11. in 13. julija tl. lehiik 1902 in dne 14. in 16, julija tl. letnik 1903 Vsak ubvezanee naj predloži na vpogled krstni list in doino-v- nico. Opozarja sc, da sc bo vsakdo, ki sc ne prijavi oz. ne prijavi pravocasno, stro- go kaznoval po zakonu o ustroistvu vojske. Zglasitcv vseli vajuih obveznikov Jetnikov 1871—1898. Mestni magistrat celjski razglaša: Da dobijo komande voj- nih okrugov potrebne podatke za s€sta- vo občinskih registrov vseh vojni dolž- uosti podvrženih obveznikov, odreja dc- želna vlada na podlagi člena S5. /akonn o ustroju vojske. da se morajo zglasitl pri občlni svojesa WvaUsca vsi moški, ki SO Mogočcn staroshivni grad, ki ga je sezidal Bakač ban v davnih letili, mirno in nekako prezirljivo gleda moderni pro- met, ki se krog ujega razvUa. (3d Siska dalje je cela naša dnižina oživela. Sestre nam tožijo, da so eel onoč po hodnikih prestale- Par prija/-nili bescd in v>pis slavnostl. ki jih čaka. ra/.vedri knialu njih bleda. neprcspana lica. IDo hrastovih šumah in vclikih pašnikih gre naša pot. Bolj b? *c bližamo nieiain Slavonije, prüa^-nO^sl ie pozdrav. Na kolodvoru ie zbr*no ^okol- stvo, na nekatcrih cclo «odbe — vedno nove vagonc prikliučm^o nasenin vlaku. Bosanski ¦•» blavonski l^rod pr.iklo- pita brate '& Bosne in tiercegovine. Mo- gočen savski most nosi pozdrave te zemlje. iz morja his se dvigajo vitki mi- nareti turških džatnij. Prav blizu .ppstaie občudujemo veličastno stavbo upve ju- goslovanske tvornicc za stroje in vago- ne, ki jo pridno gradijo. Vodnjakov in restavracij ie Po po- stajaji mnogo preinalo, da bi ugasili žejo naše družine. Soluce posteno nripeka: vsa olvna so.gosto zastrta z zele|ijein, ce- lo strpi.in yagoni >o živi, prcinikajoči se •y.zv. .'"'ö. ' '¦ ' ¦', .«,L—iLiLt-iL!; : '.an 3 fo.ie»ii I. 1871 do vkljirjuo 1898. Umrle, ¦pogrešane. izscijenc in siične moškc ose- bc teh lctnikov rnorejo priiaviti njih dru- žinski poglavarji i.ocvtje, bratie) oziroma niih svojci (soroduiki). Vsi v obmoeju me stne obcinc celjske sc iinujo zglasiti na nicsincin magistratu suba šl. 5 med urad- niitii uraiiii. to je od ;>. do 12. lire dopoi- dau. in sieer: (Ki i*5. julija do 30. jtilija tl. vsi leta 1871 do iS74 rojeni, od i. avK«- sta do 6. avRusia tl. vsi leta 1S7S do 1878 % rojeni, od ,S ,avg. do 13. avg. tl. vsi Ma 1879 do 1882 rojeni, od K>. avgusla do 20. avg. tl. vsi leta 1SS3 do 1886 rojoni. od 22. avgusta do 21. avgusta t!. vsi Ida 1887 do 1890 rojuii, od 29. avgusta do o. septcmbra tl. vsi leta iS91 do 1.89-1 rr-.icn! in od 5. septembra do 10. sept. tl. vsi leia 1895 do 1898 rojeni. Predložitj ie krsiin list, odnosno za nmrlo mrtvaski list, Clo- movnica in ev. vojaske listinc. Navesti pa ie tudi 1. v katori cirzavi, 2. pri katerl vrsti orožja (pehota. kon.ienica, art. itd.\ 3. Stcvilka polka (krdcla), -4. kako dolgo ie vsak posainczni služil, 5. kakšno sln- žbo je opravljal (kuliar, pri strojnici, po- vozni ali poslnžni kanonir), 6. zadnji čin (sarža) iti 7. je-li invalid. Co kdo ninia ni- kakih doktnncrit'jv in mti tudi žiiapiistvn He more uradno potrditi njegovih na- vedb, temn inorajo tri zanes.ljive price potrditi njegove podarke. Te price ;po lastni izjavi«. Iz- vršeno zg-ias-i to v potrdi niestni magistral vsakemu zglaSencu na vojaški izkaznici. kdor pa nima izkaznice, se miu izda krat- kn uradno poirdilo. Kdor bi sc pravoeas- iio nc zglasil pri mesinem magistrate bo brezpogojno kaznovan v sniishi čL-iia 85. zakona o ustroju vojske. ali v denarii! od J00 do 300 ÜMiariev. odnosno z /aporoffi do 3d dni. Na deški lneščauski šoli v Cel>n bo v.pisovanju za šol. Icto 1921/.?.? due 12. m 13. sept- tl. od 9. do 12. un.\ Ponavljalni izp'iti so dne 13. sept, predpoldue. Due 14. sept, je ob pol osniih slnžba bož.ia in 15. sept- je reden pouk. V I. razred sc sprejrnejo nč.M-ci z dovrs-jnim perini sol. Itom, e eimajo v vedenju, pridnosti, slov. Jeziku in raauistvu vsa.i red 2. a v drugih prcdnietih ;ia vsaj toliko redovl, kolikof 3, ta'ko da je povoječen red vseli pred- inetov 2. Učoiici, ki nc pokažeio toliko /nanj;i. da bi mo.^li sicditi pouku, su od- stranijo o Božiču. S šol. letom 1921/22 st otvori četrti razred, v kateri se spreje- majo učenke in ueenci, ki so dovršili tri razrede meseanske sole. V čctrtem raz- redu se bo poučevalo razen drugih prcd- metov tudi s'trojepisie, slov. stcnografija in knjigovodsivo take dr\ bo nwgel vsak' absolvent štinrazredna mešč. sole naslo- piti službo v pisarni. Vsakdo, ki jc dovr- šil stirirazredno lnešc. šolo, jvrc lahko tu- di v sliižbo k pošti ali želcznici. V sluea- ju, da hoee naprej študirati -•• se sprejme brez izpita na ueiteljiščc, na drz- sred. obrtno solo, jUl drž. trg. Solo ali v kadcl- nico. — Ravnateljstvo. Dijaški kuhinji v Celjti so darovali abiturijenti celjske rcalne siuinazijc 1504 krone koi eisti dobieek abilurijentske \e- solicc. Živili! JDS. Manifest Detnoktaiske strankc ob- ¦iavljanio na »vodncm mcstLV Kdor ga gnni. Mcd zelonjcm rudeče bar^7in~sh\. ve — pestra in bujna slika. Po slavonskih ravninah drvi vlak z veliko hitrostjo. Shke s--: meiijajo, utisov in spominov dovolj /.a one, ki tod se niso -hodili, pa tudi za stare znance. Vesdje ie Kledati, kako živo so vsi zaniinaio za kra- ie, po katcrih vozimo. in njih .lazmerc Po nepreglednih poljih z-lato žito in zelc- na koruza: vnies bra stove šume, pašniki in živina. v ueskone-nem štcvilu: blago- stanje in bogastvo povsod. Skoda, da ima vlak zaniudo, da ne pridemo y kraj namembe po dncvu. V Ualjavi v severni smeri nas po- zdrav)ja. vellčastna stolna ccrkev dja- ^ovska. deb nepozatntcga meceua in pr- voboritelja bi^kupa ^trosmaierja. V Vinkovcih zapustimo glavno pro- go ter krenemaproti seywu. .Nekai Casa ¦Žiedamt) mog^čni Dunav, ki tečc leno .proti Bcogradu. Ob- brcgu jü prilypljcno inesto Vu- «Jccjvar. Pri Borovem ogromne tvornlcc sukna — največje v državl, ki izdelujejo blajro 7.c\ naSe vo}ašTvp..PrcuJi nemškii- larstva in clemoralizacijc pa je imel kaj lahko pot v kraje. ki so oddaljeni od vsa- •kega prometa. Ljndstvo je Pa tudi talib ustvarjeno. da se prej nagiba k slabenui nego k dobreniii. Da si napravimo mogo- eeii jez proli tej kugi tei poskušamo vz- xojiti res vrle in kremenite značaje, smo se odloeili ustanoviti xSokola«. b'stanov. lii obeni zbor se je vršil v jeseni 1. 1911. Se nii je živo jired očmi navdušenjc, ki jc vladalo tisti popoldan: Za prvega staroste br. Seliaura se je osnoval pod vodstvom br. Cobala i.irvi vaditeljski zbor in zaeela se je redna te- Jovadba elanov in elanic. V takratni telo- vadniei, kjer jc imeja tudi «Ciril-jMetodo- va podružiiiea« svojc prostore. .se je za- eelo živahno življenje in vrvenje- Ne bom prctiraval ee trdim, da se je splošno opa- žalo kmalu po ustanovitvi gotovo samo- zavcst in ponos naših Ijudi po trgu. Cu- tili siiui Pae že v tistih easih v ^Sokolti« nekaj svetega, vzvišenega in dostojan- stvtMiega, obenem pa smo slniili v njem tudi nekako skrivno moralno oporo. Po odliodu br. Čcbala je prcvzel na- eclstvo br. Gostie, dancs popularna oseb- nost tned jugoslovenskiin »Sokolstvom«. Poln mladosti, /ivljenja in cncrgijc se je popolnonia uživel v sokolsko delo in se inn tudi posvetil z vso vztrajnostjo. Vz- gojil si je vrsto dobrih'telovadcev, ki so nastopali z uspehom po lazličnili krajih naše doniovine. Ustvaril jc prvi deški na- raščaj, ki je zrl v br. Gostiču res ideal- ncga in požrtvovalnega vadifelja. Vran- ski «Sokol« je takrat navdušeno izpolnje- val svojo nalogo in cianes se z vcseljcm S'pominjanio onih Casov. Pa prislo jc 1. 1914 in ž njinr bojim vihra, ki nani jc odncsla br. Oostica in večino telovadcev. Telovadiiiea sc jc spraznila, telovadei so se razkropili na vse vctrove, društveni arhiv so Pa »pru- g-orcči patrijotje < zapečatili in kot j^vcIc- izda'iniskega« odposlali na »Militärkom- mando« v Gradec. Scykolsko delo jc počivalo, ni pa za- tnrlo. V svojih dušali, vr katere j)a nani niso mogli videti, sino kovali tisoč in ti- soe naertov za bodoenost. iPonižali sc nas, a dulia nam niso ubili. Ubili so nam pač par bratov na ironti, katerili se spo- minjamo dancs z globoko hvaležnostjo. Dali ste, bratje, svojo mladost in svojo sreno kri za one svete ideale, z-\ katere ste se navduševali v telovadnici in iz ka- terih je vzklila naša svoboda. Slava vam! Po prevratu sino krepko zadihali ter se navžili svežega zraka, ki je v mladost- nem in lahnem poletu zapilia! preko na- ših -poljan. Vsa mladina, prcpojena s so- kolskimi uzori je napolnila telovadnieo in ni videti — kot da drvi vlak v neskonč- nost. Solnee zahaja. Velika rudeča kroglja se poeasi potaplja v ravnino, kot da jo .zemlja požira. Zrak je poln pestrih krasnih barv. Se par dolgocasnih postaj in v ve- černem mraku^ zagledamo silhuete osije- Skih tvornic. ^koda, da je hol, ker po- zdrav na kolodvoru bi bil ob belem dnevu vse lepši in veličastiiejSi. V gozda slavo- Jokov in v neprcgledni množici občin- stva, ki radostno vzklika svojim gostom. korakajo sokolske eete v svoja preno- čišča. Bogine, daleč moramo, v sladkor- no tovarno, igCr najdemo po tričetrturni lioji udobno prenočišče. Vsak ima svoje lcžiščc, odejo, vse je lepo in snažno. Prav dobro smo spravljc- ni. V eni sušilnic cukrame leži čez 800 bratov, v dveh drugih barakah par sto sester. Od dolge tiaporne poti utnije^ sokolska družina kmalu trdo zaspi. Par žcjnih clcmentov, ki niso zaupali kalni vadi, pa je Se Ie prijazen osiječki vodnik pp neskončnih vijugasHh potih privodel dn ca'se inrzloga piva. (Dalje prih.) zaeelo sc je ih-,.<, .,.^... zivljenje. Cutili smo in z nanii \sak posameznik. da smo postali gospodarji na svojih tleh. Salon br. ßrinovea kot sokolska telovadiiicn nani je \'sak dan živa priča onegu del:;, ki krepi tclo in misiee in blaži in prvzdi- .'•;iije duha. Kar je storil vranski Sola)] v svojem prvem desetletju za svoje elauslvo. lo vse se je storilo iz lastnega nagiba in lastnih moei. Po srbskeni pregovoru: »Uzdaj sc u se i u svoje kljuse«, smo bili ve'd'no navezani Ie ua zvestobo in pomoe svojega elanstva, ki ni nikdar odreklo, ampak se je vedno s pravo Ijubeznijo oklepalo svojega ognjisea- Danes stoji društvo trdno in krepko. Poleg elanov in elanic telovadi obrini naraščaj, deški in dekliski narašeaj ter istotako deski in dekliški naraSeaj v b!iz- njem St. Jurju. Vscga sklipaj telovadi da- nes \' vranskmi >-Sokolu« okvoc, 100 oseb. Lep naprcdj't ie lo. ki ga je zahvaliti v prvi vrsti starosti br. dr. Žerku in na- eelnikn br. Miliu .lavoršku, ki sta se okle- nila drustva s polnim vescljem in redko požrtvovalnostjo. .lubilcjev delovnih kulturnih društev sc spominjamo vedno radi. tembolj oni, ki smo kumovali dništvciiemu rojstvn in ki gledamo, kako grc nasa setcv v klasje. O priliki dcs^tletnice prircdiw v i;e- deLio, due 17. tm. Savinjsko - Ša!ešk0 okrožic CS2 svoj prvi zlet ua Vranskem. Zbrali se bostc bratje in sestre ta dan v bratski ljubavi v našcm trgu v imeiiti vz- visenc in vedno svežc sokolska misli, ki naj prešinc vsakega narodnega in iskre- nega Jugoslovena- Vranskemu Sokolu pa klieemo: Lc naprej, krepko in vztrajno v drugo desetletie! Sokolstvo. Vransko. Ü priliki prvega zjeta >*Sa- vinjsko-Šaleškega okrožja CSŽ-.- se bo vršila javna .telovjidbii na Gorici uad tr- gom. odkodcr se bo nudil vsakemn ude- leženeu prekrasen razgled Po trgu, bliž- njih planinah in daleč po Savinjski dolini. V bližnjem gozdiču pa se bo vršila velika Ijudska veselica. ki bo nudila vsom obilo razvedrila. Poleg celjske žeiezničarskc godbe sodeluje pri ljudski veseliei tudi »Vranska Vila«. Laeni in žejni bodo po različnih Sotorih dobro postreženi. 17. Jti- lija se zbere na Vranskem vsa Savinjska dolina! Mariborska sokolska župa prircdi 14. avgusta. svoj župni zlet v Središcc Prosveta. Še par besed o »Kralj Matjaževf Skozi vso kritiko v zadnji šte- vilki »Nove dobe«, kakor tudi skozi prejšnjo izpod istega peresa vcje neka gotova tendenca; mogočc, kcr jc pri nas Slovencih žc vkoreninjena navada, da se vsG kar jc domačega, tako po- štcno okrtači. da jedva nc razpade, pobija in uničuje: mogoče tudi iz ka- kega drugega vzroka. Da se toraj še enkrat dotaknem največjega nedostatka: moči in nemoči IvanovG. Ker se ravno tukaj dejanje približa realnosti ozir. simbolu in se spoji ž njo, ni razvoj dejanja nikakor tako nenaraven in »zmeden«, kakor se nm očita. Edinstvena ideja v sreih mnogih naših narodno zavednih že pred vojno, je tisti čudežni vir, je tista moč, ki nam je odprla temno in težko zagrinjalo, da je zagledala naša duša svojo rešitev v kralj Maljažcvi vojski — Srbiji. A ta moč ni bila tako trajna, tako silna, da bi prišli ž njo sami do cilja — bila so Ie trenutna navdušenja. »Kralj Matjaž potegtie sam svoj meč iz uožnice samo za to, da ustreže izumetnicenemu siinbolizmu.« Realno se je faktično tako zgodilo. Srbija uas je vendar rešila brez naše pomoči — poznala je Ie naše tcžnje, naše hrepenenje. To se je zgodilo tudi skoraj nepričakovano, če človek resno sodi — prehitro, zato še daues mnogi svobode nc znajo ceniti, ker jim )t- šila velika gasilska slavnost, obiskana \- vL'likcm stevilu od elanov raznih gasil- skih društev cele Slovenije in Hrvatske. Proslavila se je 40-l.-;tnica žalskega gas. društva. Vršil se je obenem, občni zbor Gasilske zveze- Slavnost je bila krasna in impozanttia manifestacija vzorne or- ganizacije jugoslovcnskcga gasilstva. (NatančnejSe poročilo priobčimo prihocT- njie. Ur.) AvtoiiioWUka nesre^a. V o j n i k II- julija. Včerej /večer se je vra^al težki avto g. Jnlka Kovačiča v Vojniku iz Vitanja s 7 gosti. Blizu gos^l- 8ie Bole v Sotski butnil je ob čez cesto položen tram, padel v cestni jarek terse razbil. Vsi gosti in šofer so bili ranjenT. vendar k sreei samo lahko. Kakih 100 ko- ra'kov naprej, ležal je zope: do 70 em v!- sok hlod čez celo cesto in bi bib nesreSa. Jic. Za sedanjo sezono raznovrstne fine „flo? ttO^aViCC" in velike partije otročjih patent nogavic črne, sive in bele barve. Pismena naročila se izvrSujejo poštno-obratno in naisolidnejSe 290 17-15 Kupj se večja množina ^***- trdih in mßhbih ntBtepsbih drv (hi posretiovonie iztrsüje ijtowje in po iws ceni w špediciisfto podjefje, informacijska pin v Celiu, Raziapva uiica ŠLII. Ponudbe na Franjo Modic, lesni trgovec Celje Lava 21. 720 3- Ogles te si I manuf akiurnc trgovino! a. KUBISZ Celje - Gaberje St. 16, nasproli vojašnlci prestolonaslednika Aleksanflra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debslo« Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. NAZKAKIIiO. Sporočam slav. občinstvu v mestu in okolici, da sem prodal mojo ciinkulapiiG žago za rezanje drv po mestu tvrdki Bras a Bati&, Celje. Dovoljujem si ob enem prositi slav. občinstvo, da bi blagovolilo dosedaj meni izkazano naklonje- nost ohraniti mojima naslednikoma. Z odličnim spoštovanjem Celje, 12. juiija 1921. pran Fuchs. Naznanjava slav. občinstvu v mestu in okolici, da sva prevzela od g. F. Fuchs Cirkular no žago za rezQnje dru pa msstu. Zagotavljava cenj- odjemalce, da jih bodeva v vsakem oziru s točno postrežbo in najnižjimi cena- mi zadovoljila. — Priporocava se za obilna naročila ter beleživa z odličnim spoštovanjem Celje, 12. juiija 1921. ßrata ßatic#