^morski dnevnik i*>2aCel. izhaiat' v Trstu maja 1945, njegov ™hodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novam-1943 v vasi Zakriž „ ,C®rknim. razmnožen ciklostil. Od 5. do 17. »jPtembra 1944 se je ti-•k* v tiskarni .Doberdob* vdovcu pri Gorenji Trebu-. i. 18. septembra ti.*4 d<> 1- maja 1945 v JJ*Kam, .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. n a,a _l 945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla za-Številka. Bil je edini »»Jani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. ESETZg?** Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 266 (11.682) Trst, sobota, 12. novembra 1! Po enostranski odločitvi Fincantieri o dopolnilni blagajni Množičen protest delavcev v Tržiču: za več ur prekinjen železniški promet Kljub upravičeni nestrpnosti je majiifestacija potekla brez incidentov TRŽIČ — Tržiški kovinarji, delavci ladjedelnice in «Ansaldo» ter nekaterih manjših podjetij, so včeraj zasedli postajo v Tržiču in za skoraj šest ur prekinili železniški promet. Kaj takega se menda v vsem povojnem obdobju še ni zgodilo. Gre za težko in hudo odločitev, ki pa jo narekuje izredno težaven, prav dramatičen položaj. V zadnjem letu in posebej v zadnjih mesecih in tednih je bilo v Tržiču, Trstu in tudi Gorici nešteto manifestacij, povork, shodov in srečanj, vendar take oblike sindikalnega boja niso za’egle. Razumljivo je torej zakaj so se delavci, po prekinitvi pogajanj o dopolnilni blagajni, včeraj zjutraj v že zelo naelektrenem ozračju, spon tano in množično — na manifestaciji je sodelovalo več kot 4 tisoč delavcev — odločili za tako drastično obliko boja, ne gjede na posledice, ki jih utegne i-meti s sodne strani. Ob tem velja opozoriti še na drugo plat: kljub napetemu ozračju so delavci znali ohraniti samodisciplino in med manifestacijo ni prišlo do incidentov. NA 8. STRANI ^raxi pojde Madžarsko je^!^ ~ Predsednik vlade Craxi min-Cfrai sPreJel podpredsednika skn i fS*tcga sveta LR Madžar-|)rij | Marjaija. Med dolgim Rilskim pogovorom sta pre-čern a **vostranske odnose, pri ,je ^ sta ugotovila njihov ugo-dar 'n izrazila željo po na-skejll ' 'krepitvi, v obojestran-pr-m interesu in «v perspektivi rortivkVania k 'zboljšanju medna-«Dnm minosov«. Soglašala sta o “ji '^'‘'losti razvijanja, v sedava*. tl‘žki svetovni konjunkturi, boli*1" ^^ude, ki lahko koristi iz-Jsanju ozračja zaupanja«. xij ariai je na koncu povabil Cra-I.. v. imenu predsednika vlade dar!lr'a ln tajnika partije Ka-naj čimprej obišče Ma- C^kiio je spraviti v zvezo s nim ^v,> nal‘°vedjo med nedav-va °biskom v ZDA, da namera-vzj,|W, lskati «prestolnico kake su ^"'““vropske države« v poki rna’ da **i se omilila napetost, Žl)AVlra ženevska pogajanja SZ -zi : evroistrclkih. S tem v zve- s'°vi| , a.xi v Preteklih dneh na-niL„ krdi osebno pismo predsed-" ZDA Reaganu. V Jugoslaviji so narodnosti skrb večinskega naroda ZORAN SENKOVIČ LJUBLJANA — Unija Italijanov za Istro in Reko se je znašla v dokaj neugodnem finančnem položaju, saj bi bila ob nadaljnjem pomanjkanju sredstev njena dejavnost in dejavnost italijanske narodnosti okrnjena, česar pa ne bi smeli dovoliti. Zato so se v Ljubljani srečali pred stavniki Unije in predstavniki komisije za narodnosti oziroma mednacionalne odnose pri SZDL Slovenije in Hrvaške. Predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau je seznanil sogovornike, da kljub prizadevanjem SZ DL obeh republik in racionalnem ter gospodarskem obnašanju Unije ni moč pričakovati uresničevanja zastav ljenega programa, če v kratkem času ne zagotovimo u-strezne sistemske rešitve financiranja. Italijanska narodnost, ki bo naslednje leto praznovala 40. obletnico Unije, je široko razvejala svojo dejavnost, ki pa počasi usiha saj bo že to leto končala z milijonsko izgubo. Posledice pa se kažejo tudi v težkih pogojih dela centra za zgodovinske raziskave v Rovinju in odhajanju kadrov, ki so jih dokaj težko šolali. Člani delegacije so se zavzeli za določanje novih izhodišč financiranja iz proračuna obeh republik in to na temelju analize dela ter zastavljenih programov in so menili, da predlagano 15-odstotno povečanje sredstev ne bo zadoščalo, saj bodo v naslednjem letu imeli precej več stroškov zaradi priprav na proslavo omenjene obletnice. Predstavniki SZDL in komisij za narodnosti pri obeh skupščinah so se strinjali, da je treba zagotoviti nar malno delo Uniji in vsem oblikam družbenega in kulturnega življenja italijanske narodnosti. Zato je v pripravi družbeni dogovor, ki naj bi dolgoročno uredil način financiranja. Glede na sprejete sklepe o zmanjševanju skupne porabe, bo skorajda nemogoče v celoti uresničiti zahtevo po 200 odstotnem povečanju sredstev, ne le zato, kot je dejal Ivica Fekete, predsednik odbora za mednacionalne odnose sabora SR Hrvaške, ker sredstev ni, marveč tudi zato, ker je italijanska narodnost tudi doslej dobivala 67 odstotkov sredstev namenjenih za financiranje vseh narodnosti na ozemlju Hrvaške. Kljub temu bosta republiki poskušali najti nove o-blike financiranja, saj je nenehno treba imeti v mislih tudi dogovorjeno načelo, da je za narodnosti odgovoren večinski narod. V kratkem se bo sestala medrepubliška mešana komisija za spremljanje dela Unije, s težavami pa naj bi seznanili tudi delegate skupščine in sabora. V kratkem naj bi razpravljali tudi o dveh predlogih: po krivanju izgub centra za zgodovinske raziskave (60 od stotkov Hrvaška, 40 Slovenija) kot tudi o spremembi dosedanjega razmerja v financiranju preko proračuna (70 odstotkov Hrvaška, 30 Slovenija — doslej 85 - 15 odstotkov). Vse tri delegacije pa sta sprejela predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner in predsednik hrvaškega sabora Milan Rukavina - Sain, ki sta podprla prizadevanja za odpravo sedanjih težav. Nattovo slovo od Vidalija ^i^oriat\rV' ^ak°bu je bil včeraj množičen pogreb preminulega revolucionarja hikov st V‘dalija- Se prej pa se je na stotine delavcev, antifašistov, pripad l^to rw*jank' organizacij in ustanov podpisalo v žalno knjigo in poklonilo pred Hojnika. 'H^ali^ Vidaliju smo v teh dneh mnogo brali, pri Sv. Jakobu pa po- f1°litičn?te'd^ne govore in še zlasti občutene besede bivših španskih borcev. J® Poda? ocer|0 osrednjega, in za nas v zamejstvu, važnega dogajanja, pa |jenern ' v‘dni predstavnik KPI Natta, ki se ni v svojem Obsežnem, pcglob tesno Voru n‘čemur izognil. Tako, menimo, je tudi prav. Culi smo trezno ^ '‘ceno dogodkov, katerih protagonist je Vidali bil, saj jc bil — kot ■ 1^joče3 ~~ aktiven v soočanju na tej meji, v katerem je prišlo do raz ll 1 rr„. . '"Ka. hnifolnnifn nr\nkn ?dc 'n "a vsekakor vidne predstavnike tistega časa spodbuda za P°j za boljše odnose, za večje razumevanje sedaj in v prihodnosti. VČERAJ V TRSTU Svečana otvoritev Akademije znanosti tretjega sveta NA 4. STRANI Pretok mafijskega denarja prek igralnic? NA 12. STRANI Jaser Arafat ostane v Tripoliju BEJRUT — Tudi župan Tripolija je včeraj pozval predsednika PLO Arafata, naj zapusti mesto in severni Liba non, da bi preprečil nadaljnje boje in pokol civilnega prebivalstva. Prvi je pozval Arafata, naj odide, nekdanji libanonski premier Karame, ki je tre nutno v Damasku. Arafat je s svoje strani dejal, da gre zgolj za nasvet in da sam nima namena zapustiti svoje ljudstvo v nevarnosti. Iz Tripolija bo odšel, ko se mu bo zdelo najbolj primerno. Palestinski predstavnik je medtem o-značil kot neresno vabilo, ki ga je li bijski predsednik Gadafi naslovil na predsednika, naj pride v Libijo, kjer mu bodo nudili pomoč in zavetišče. Sam Arafat pa je obtožil Libijo in Sirijo, da se njihove oborožene sile u deležujejo spopadov na strani upornih Palestincev. R § 1 o pi li jedrih JURE PENGOV Dva meseca mineva kar jugoslovansko javnost, kulturno, šolsko in naposled tudi politično, razburjajo takoi-menovana skupna programska jedra. Gre pravzaprav za skupno, jugoslovansko vsebino vseh učnih predmetov osnovnih šol in skupne temelje srednjega usmerjenega izobraževanja. Skratka za enotno osnovo Jugoslovan skega vzgojno izobraževalnega siste-ma. Z ustavo leta 1974 je bil v Jugoslaviji storjen velik korak k razvijanju samostojnih pristojnosti republik in pokrajin na vseh področjih, torej tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Cilj teh sprememb je bil, odpraviti državno predpisovanje in ga nado mestiti z avtonomnostjo, ki bi upoštevala posebnosti posameznih okolij in s tem omogočala enakopravnejše povezovanje vseh subjektov v skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ttxla na področju vzgoje in izobraževanja, tako kot še na nekaterih, so prav ti členi vzajemne po vezanosti popustili, prišlo je do nepovezanosti izobraževalnih sistemov, do pojavov, zaradi katerih so se kma lu pokazali problemi, pomembni za življenje otrok in odraslih. Najprej je to poslalo očitno s povečanjem migra cijskih tokov, ko so se ljudje s trebuhom za kruhom selili iz republike v republiko in so se otroci in starši soočali z različnostmi izobraževal nih sistemov. Zveza komunistov je opozorila na te razlike in naložila, da jih je treba odpraviti. Na 10. in 11. kongresu ZKJ se je v resolucijah zavzela za oblikovanje skupnih programskih jeder «s spoznanjem, da bi bilo mo dro, če bi iz programov črtali velike razlike, ki ne izražajo posebnosti posameznih okolij«. Treba je posebej poudariti, da današnje razprave o «jedrih», še posebno pa slovenske pripombe, ne zadevajo bistva oziroma duha odločitve o poe notenju vzgoje in izobraževanja temveč pristop s kakršnim se poskuša to enotnost doseči. Dobri dve leti je skupina 200 strokovnjakov najrazličnejših ved pripravljala skupne osnove za 18 šolskih predmetov. Te delovne skupine so pri pravljale in pripravile jedra same. V jazi njihovega nastajanja namreč nihče ni opozoril, da se pri tem delu ne pojavljajo samo strokovna vpra šanja ampak, da se lahko pojavijo tudi idejno - politični problemi. Problemi te vrste so se razkrili šele potem, ko je osnutek jeder, razmnožen na samo devet tisoč primerkov, prišel v takoimenovano javno razpravo. Takoimenovano zato, ker je bila javna ocena predloga spet omejena zgolj na strokovne delavce, šolnike, vzgojitelje. Vso zadevo so imeli v rokah zavodi za šolstvo. «Nedvomno je to napak.» — je dejal na predsedstvu zvezne konjerence SZDL Franc Šetinc, «ker ne gre samo za notranjo zadevo šolstva, temveč za politično vprašanje, ki posega tudi v odnose med narodi in narodnostmi. Pri vsem tem je prišla do izraza ne kakšna etatistična miselnost.» Tak pristop se konec koncev kaže tudi v recepturi, ki so jo delovne skupine predpisale: določile so razpored učnih ur, sezname pisateljev in pesnikov, ki jih mora vsebovati učni program, odstotke zastopanosti pisateljev enega ali drugega naroda, narodnosti in podobno. Gradivo so o-premili z nadvse zajetnimi napotki za uporabo jeder, čeprav je to ustavna pristojnost republik in pokrajin. Skratka, nastal je predpis (prav tisto kar je ustava leta 1974 poskušala preprečiti) namestd prostovoljnega dogovora in sporazuma o bistvenem. Povrhu so nekateri skušali vsiliti hiter postopek za pripravo in sprejem jeder, kar je seveda šlo na škodo temeljitosti. Toliko o spornih izvedbenih postopkih pri iskanju enotnih osnov vzgoj no - izobraževalnih programov. V dobršni meri so prav postopki in pri- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Draginjska doklada spet pod udarom delodajalcev RIM — Včeraj sta se tudi združenji občinskih storitvenih podjetij CI SPEL in obrtnikov Confartigianato (napredna zveza obrtnikov CNA je tak sklep sprejela že pretekli teden) odločili izplačati tudi tretjo točko draginjske doklade, ki izhaja iz dozorelih decimalk. Obe sta poudarili, kot večina delodajalskih združenj, da pričakujeta preverjanje sporazuma iz 22. januarja o ceni dela, ki ga je predsednik vlade Craxi že napovedal za prve dni decembra. Vse kaže, da nameravajo delodajalci tedaj sprožiti nov napad na draginjsko doklado, kot je včeraj dal jasno razumeti predsednik Confindu-strie Merloni. Uradno je enotna sindikalna zveza že zavrnila vsak poskus vsiljenja ponovne razprave o draginjski dokladi med tem preverjanjem, toda včeraj je (socialistični) namestnik tajnika CGIL Del Turco izjavil, da bi pristal na «za-mrznitev> plač in cen, če bi vlada ponudila rešitve za davčno pravičnost, zaposlovanje in krizna območja. Zagovarjal je avtonomijo Italije v zunanji politiki USPEŠEN ZAGOVOR GIULIA ANDREOTTIJA V ZUNANJEPOLITIČNI KOMISIJI ZBORNICE RIM — Giulio Andreotti je bil v ospredju italijanskega političnega dogajanja, ko je včeraj odgovarjal na polemike o italijanski zunanji politiki, šef italijan ske diplomacije je včeraj poročal vodstvu demokristjan-ske skupine v poslanski zbornici ter v okviru zunanjepolitične komisije. Kot kaže, je bil Andreotti še kar prepričljiv tako da je marsikdo moral umakniti kritike, ki so bile izrečene zadnje dni. Andreotti je predvsem odgovoril tistim, ki so spravljali v dvom njegovo zvestobo atlantskemu zavezniku. Kar zadeva namestitev evrodzstrelkov, je dejal italijanski zunanji minister, ni bilo nobenega omahovanja. To pa je edino pomembno, vse ostalo, je dejal, je zgolj postranskega značaja. Zato ni treba, je dodal, obleči livreje ameriškega lakaja: tega nisem storil doslej in tudi odslej ne bom, je rekel Giulio Andreotti. Stalno soočanje v parlamentu bi moralo preprečiti tako nizkotno pojmovanje politike in pomena Italije v mednarodnem okviru. Tako je zunanji minister dokaj ostre odgovoril svojim kritikom, še zlasti obrambnemu ministru Spadoliniju. Na zasedanju vodstva skupine KD v zbornici je bil odsoten Piccoli, ki je zahteval sestanek političnega urada stranke, na katerem bi razprav- ljali o zunanji politiki. Prav tako je bil odsoten Forlani. Andreotti je seveda izkoristil priložnost ter P1^0 komentiral: Če ima kdo kaj reči, zakaj tega ne lWve tukaj? Andreotti je zagovarjal svoje pobude ter dejal, da Italija ne sme ostati v ozadju dogajanj. Kar zadev0 potovanje v Sirijo je zunanji minister dejal, da je s*0 za pobudo, za katero se je italijanska vlada domenil0 z ameriško, francosko in angleško, njen cilj pa je o* okrepiti rezultate, ki so jih že dosegli na ženevskih P°" gajanjih. Andreotti je zagovarjal sirsko politiko ter dejal, da je Asadova vlada vsekakor zainteresirana 210 položaj v Libanonu in da je ne gre postaviti na isto raven kot izraelsko. Ob koncu se je, Andreotti še ustavil pri vprašanju Arafata. Dejal je, da je bil prvi, ki je podčrtal politični pomen vodje PLO, ki ga je sprejel prav on pred P“' drugim letom v Rimu. V skladu s svojo prosirsko P®*' tiko je tudi zanikal, da bi se Sirci udeležili pokolov P0' lestincev. Ob koncu je še zelo odločno podčrtal potre bo po zagotovitvi varnosti palestinskega voditelja. R. G Jugoslovanska vlada proučila analizo o turizmu Včeraj pogovor s Pertinijem in Craxijem Dinarske čeke naj bi razširili na trgovino in druge storitve BEOGRAD — Dinarski ček Narodne banke Jugoslavije, s katerim tuji turisti plačujejo gostinsko-turistične storitve v družbenem sektorju z 10-odstotnim popustom, naj bi ostal v veljavi tudi prihodnje leto. Vendar p« od njega ne bo večje koristi, če bo veljal samo v turističnem gospodarstvu in ga je treba razširiti tudi na trgovino in druge storitve. S tem bi pospešili hitrejšo rast tujega turističnega prometa in devizno porabo v državi. Tako pravi analiza o gospodarskem položaju turizma, ki jo je te dni preučil zvezni izvršni svet. Letošnje izkušnje pa kažejo, da je treba pred tem pripraviti natančen pregled porabe in rezultatov tega plačilnega sredstva. Splošno združenje turističnega gospodarstva Jugoslavije mora to delo opraviti cto konca novembra, in določiti višino popusta za prihodnje leto, ki bi veljal po vsej državi. Letos ni bilo tako, saj čeka niso sprejemali v trgovinah in drugod, pa tudi ne v številnih gostinskih organizacijah. Poleg tega vse delovne organizacije niso odobravale enotnega 10-odstotnega popusta kar je povzročilo negodova- nje gostov. Popusta na čeke številni niso dajali, ker so menili, da od tega ne bodo imeli koristi, saj so se jugoslovanske turistične storitve občutno pocenile, kar posebej velja za izvenpenzionske storitve, ki so bile, lahko rečemo, zelo poceni. Zaradi tega ima ček precej nasprotnikov, predvsem v carinskih turističnih središčih in v Primorju, kjer je največ agencijskih gostov. Morda je celo treba povedati, da je prevladalo mnenje o ohranitvi čekov tudi v prihodnjem letu, ker to mnenje za zdaj ni enotno. Hkrati je treba upoštevati, da čeki, tako trdijo turistični delavci, niso nadomestili dinarjev deviznega porekla. V vsakem primeru je treba z napovedano analizo vse negotovosti okoli čekov odpraviti, (dd) Spor Visentini-Goria o davčni avtonomiji občin SORRENTO — Zmedo, ki so jo osrednje oblasti uvedle v odnosih s krajevnimi upravami, odkar so jim leta 1973 odvzele domala vsako možnost pridobivanja dohodkov (ob hkratnem povečanju pristojnosti in izdatkov), v zadnjih dneh še povečujejo povsem nasprotujoče si izjave ministrov. Finančni minister Visentini je včeraj na zasedanju združenja italijanskih občin izključil možnost, da bi jim povrnili delno avtonomijo pri nalaganju davkov in s tem p»stavil na laž zakladnega ministra Gorio, ki se je pred nekaj dnevi v senatu obvezal, da bedo na ta način omogočili občinam kritje «luknje» 2 tisoč milijard lir v proračunih. Prisotni župani so protestirali proti takim nasprotujočim si stališčem, ki jim onemogočajo izdelavo proračunov za prihodnje leto, in so zahtevali nujno srečanje s predsednikom Craxijem, ki naj razčisti prave namene vlade, Alžirski predsednik na obisku v Italiji Alžirski predsednik Šadli Bendžedid se je v okviru svojega obiska v R , pogovarjal s predsednikom republike Pertinijem, nakar se je sestal še s P pj sednikom vlade Craxijem in zunanjim ministrom Andreottijem (Telefoto 21 • Razprava o programskih jedrih NADALJEVANJE S 1. STRANI stopi pripeljali k vsebinskim rešitvam, ki po mnenju Slovenije niso sprejemljive. Posegajo namreč v zadeve, ki so v bistvu izključno v pristojnosti republik in pokrajin in po drugi strani ponujajo nekakšen vsejugoslovanski, z vrsto najbolj temeljnih dokumentov že zdavnaj ovržen recept. Ta osnovna ugotovitev se seveda ne nanaša toliko na predmete s področja matematično - prirodoslovnih ved pač pa na družboslovne, jezikovne predmete in književnost. Poglejmo nekatere poglavitne slovnske pripombe, ki so se oblikovale v zadnjih dveh mesecih bolj ali manj burnih razprav v krogih, ki so širši od strokovnih in ki so jih pravzaprav začeli slovenski književniki. Pomemben očitek je, da «jedra», takšna kot so predlagana, poveličujejo nekakšno abstraktno jugoslovan sko posplošenost kot monolitno enotnost, se pravi, da nacionalne kulture reducirajo na specifičnosti. Primer za to je, kako si jedra zamišljajo predstavitev slovenskega jezika in knji-ževnosti med otroci drugih narodov in narodnosti. Za dijake srednjega u-smerjenega izobraževanja drugod po Jugoslaviji v učnem programu slovenske književnosti sploh ni Trubarja, iz 19. stoletja samo Kersnik, od slovenske moderne nikogar razen Cankarja, ki je omenjen samo z dramo Kralj na Betajnovi, od pesnikov NOB sta samo Župančič in Bor, iz povojne književnosti samo Dane Zajc. Medtem ko je za slovenske učence v jedrih predvideno, da se bodo učili ob številnih piscih celo posameznih reform srbohrvaškega jezika, se srb ski, hrvaški in drugi učenci ne bodo učili o nastanku in razvoju slovenskega jezika, kot da ga ni. «če že prevladuje zgodovinski kriterij... petem bi se morali od Slovencev uvrstiti v jedra Trubar, Linhart, Can kar, Župančič, Voranc in najbrž tu di Kocbek,» — pravi o tem nedoslednem spoštovanju zgodovinskega kriterija Franc Šetinc. Prof. Janko Pleterski je glede enotnega odrejanja minimuma zgodovinske kulturne informacije, ki naj bi jo imeli drugi o drugih predlagal takole pot: «začeti bi bilo treba s tem, da vsak predlaga zase tisto bistveno, za kar meni, da bi drugi morali vedeti o njem. Na to bi prišlo na vrsto skupno delo (izmenjava mnenj, ne pogajanje).» Vse kakor je res, da so pri snovanju jeder, kakršna so predlagana sodelovali tudi slovenski predstavniki - strokovnjaki, vendar očitno v prej omenjenem zmotnem prepričanju, da gre zgolj za ozko strokovno vprašanje brez širših družbenih in političnih dimenzij in posledic. Pomanjkljivosti takega pristopa se zrcalijo tudi v osnovnem nesporazumu tako zasnovanih jeder: jedra m mreč predvidevajo predmet «materin jezik in književnost», torej učenje kniževnosti drugih jugoslovanskih na /rodov znotraj predmeta «materin je zik». Vsekakor pa je jasno, da celovitejše seznanjanje s kulturo kakega drugega naroda ne more potekati v okviru učenja lastnega jezika, temveč samo v okviru učenja jezika tistega drugega naroda, ki ga hočemo spoznati. V Jugoslaviji bi bilo treba bliže spoznati šest narodov in vsaj dve narodnosti in razumljivo je, da je praktično nemogoče naložiti u-čencem, da se v prid boljšega po znavanja med seboj naučijo vseh teh jezikov. Res pa je, da vseh štirideset povojnih let, razen izjeme v Sloveniji, nikjer niso razmišljali o uvedbi vsaj minimalnega spozanavanja jezika in književnosti sosednjega na roda. Omenili smo, da je Slovenija izjema: v petem razredu osnovne šole se učenci učijo srbohrvaščine, v latinični in cirilični pisavi, spoznajo 20 pisateljev in pesnikov drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Tudi drugače imajo priložnost spoznati jezik in kulturo treh četrtin jugoslovanskega prebivalstva. «Trdimo torej, da se učimo več literature drugih narodov, oziroma se učimo srbohrvaščino tako, kot se nikjer drugje ne učijo slovenščine» — je o tem pred dnevi dejal na beograjski televiziji predsednik CK ZKS Andrej Marinc. Seveda pri tem ne gre za obra čunavanje s tem, kdo je bolj ali manj pripravljen prispevati k medsebojnemu poznavanju pač pa za ilu strativno prikazovanje prednosti, ki jih prinaša tak način. Franc Šetinc je to ponazoril s primerom iz Prekmurja, Jcjer se otroci učijo slovenskega in madžarskega jezika, v petem razredu pa še srbohrvaškega. «Menimo, da je takšna odločitev perspektivna in dobra in da bi morebitna opustitev obveznega pouka teh jezikov kot samostojnih predmetov zaradi dogmatično pojmovanih jeder pomenila korak nazaj», je dejal in zatrdil, da tega ne bi dovolil nihče, še najmanj ljudje v Prekmurju. Slovenski predstavniki, od političnih do strokovnih, skratka sodijo, da je bila ob oblikovanju enotnih jeder zanemarjena priložnost za bolj poglobljen, temeljitejši pristop k spoznavanju jezikov, književnosti in s tem obče kulture Jugoslavije. Vsa ta nujna znanja so v jedrih strpana v predmet «materin jezik s književnostjo», namesto da bi ta predmet, ki je «zares nacionalen in intimna stvar vsakega naroda in narodnosti, ločili od novega, osamosvojenega predmeta o književnosti, jezikih in skupni kulturi Jugoslavije» (prof. Pleterski). V razpravi o jedrih, ki zadevajo jezik in književnost, je prišlo še do nekaterih zapletov. Med drugim, ko je šlo za izbor knjževnikov albanskega jezika. Zastavilo se je vprašanje, ali med pisce, o katerih naj bi se učenci učili, sodijo tudi tisti, ki so živeli ali še živijo v LR Albaniji. Za takšno rešitev so si sprva prizadevali predstavniki Kosova, češ da se je le tako mogoče seznaniti z virom njihove nacionalne kulture. Drugod po Jugoslaviji so bila mnenja drugačna, zato so predstavniki Kosova nesoglasje prejšnji teden *re-šili» tako, da so sporočili, da nihče od pisateljev in pesnikov iz Albanije ne bo zajet v jedrih. Slovensko stališče je zaradi manjšin, ki jih ima v treh sosednjih državah — drugačno. Ne soglaša s tistim delom povzetka jeder, kjer je zapisano, da le ta lahko vsebujejo samo vsebine, nastale na tleh Jugoslavije. Franc Šetinc je v imenu SZDL Slovenije odločno zavrnil tako stališče. Za Slovenijo. ki pojmuje Slovence v matični domovini skupaj z manjšino onkraj meja za enotno kulturno telo, je to nesprejemljivo. Okrog vseh teh in tudi drugih vprašanj, pri katerih se slovenski predstavniki niso strinjali s koncepcijo jeder, je hkrati z razpravo potekalo prek tiska pa tudi iz ust strokovnjakov in nekaterih politikov obtoževanje Slovencev. Pri tem so se zatekali k polresnicam, dezinforma cijam, poenostavljanjem in maličenjem slovenskih stališč in tudi etiketiranju. Nekateri so šli tako daleč, da so osebno žalili slovenske pisce, češ da se pri jedrih borijo za nekakšne osebne interese. Zaradi vsega tega se je Slovenija še dodatno znašla v podrejenem položaju. Vse takšne in podobne poskuse, da bi na osnovi poenostavljenih in zr^L, čenih stališč Slovenije do pr°0 skih jeder izoblikovali nekakšen klonilen odnos Slovenije do JnQ celovito zavrnil vije je najbolj celovito zav"“\topU drej Marinc v omenjenem na-na beograjski televiziji- Dejal ^ da je tako početje neodgovorno<■ goslavija in jugoslovanska ^e^jetjn namreč nastajali v minulem st ke1n v Sloveniji oziroma v s^ ” na-šnji teden dogovorjeno, da se daljevalo, vendar v demokrat dialogu, strpno in ob globoke ^ zumevanju za posebne potrebvsnje-sameznih okolij — in tQ brez ce. vanjl Treba je omeniti, da 1^vo lotno vprašanje prišlo v °f)T ^tena ta zvezni forum prav na njje, vo Slovenije. Predstavnik Slo Franc Šetinc je pozval, n^ne]cakK ne bi pripravljali na osnovi n ne centralistične dedukcije, ^e-iz danih razmer v vseh osOT«* . mih, da pa je treba v njih V ., je, tisto, kar je pozitivno. Za9°f lain° da bo Slovenija še naprej ustv. jne i" sodelovala pri izboljšanju vse.UeV v. sistemskih oblik skupnih et J fji zvezi s spornimi predmeti. Ce ^ vztrajalo pri takšnih jee" J,gi\iP bo se kršna so predlagana, Slove b° pripravila svoj model, P^.^^resb1' /uriieuuia uusieuTio nt PXJevw---vinfeS0b‘ čevanje stališč partijskih k° ^gt je «To še posebno velja za lez g^ved', opozoril Šetinc in dodal, da 2(irad* ci ne bodo dopustili, da bi P1 štetega kdo razglašal za naciona ^ JURE PEN Po vsej Evropi razprave ob namestitvi jedrskih izstrelkov Predlog za združitev ženevskih pogajanj MOSKVA — «ZDA in Sovjetska zve-r , naJ bi se sporazumele za vzpo-: J?na ^užitev ženevskih pogajanj o g®*«« orožju, to se pravi, da bi ifw?rno razpravljale o strateškem parskem orožju in o izstrelkih sred-, J°ga dometa. Če bi bilo dovolj do-(j e^°'je, bi taka odločitev pomenila, 2 vzeli v poštev vse orožje, ki pVa jedrsko ravnovesje v Evropi.» nit re<^°K je iznesel v intervjuju čas-SnU *Jrub» finski premjer Kalcvi leM8 'n kaže, da pri Sovjetih ni na-vid t navS*u^a ušesa. Treba bo sedaj ju če je predlog zares uresnič-kajti znano je, da ZDA nočejo f*t*ti v pogajanja britanskega in 1^ ancoskega jedrskega orožja. Mos-Sea Pa po drugi strani zahteva, da azpravlja o celotnem arzenalu je- drskega orožja v zahodni Evropi. Sam sovjetski obrambni minister Ustinov je včeraj na nenapovedanem sestanku s svojimi generali zagrozil, da Sovjetska zveza ne bo križem rok pred intensifikacijo priprav ZDA na vojno. To se pravi, da bo znal finski predlog premakniti položaj z mrtve točke. Po vsej Evropi tečejo seveda priprave, ob njih pa tudi protesti, glede skorajšnje namestitve ameriških jedrskih izstrelkov. Prav včeraj pa je kancler Kohl «pomiril» opozicijo z zagotovilom, da ameriških raket ne bodo namestili pred 23. novembrom, prej se mora zaključiti parlamentarna razprava. Kljub vsem protestom pa se bo oboroževalna tekma najbrž nadaljevala, kar je velika grožnja za svetovni mir. BELGIJCI GLASOVALI ZA RAKETE BRESELJ — Kar zadeva evrorakete v Belgiji, je kocka padla: po razgibani dvodnevni razpravi je parlament v sredo okrog 23. ure s 112 glasovi proti 84 glasoval za manevrirne rakete v Belgiji in proti odlogu nameščanja tega orožja. Takšen izid dolgo pričakovane parlamentarne bitke pomeni zmago za vladajočo krščanskodemokratsko -liberalno koalicijo premiera VVilfrieda Martensa. Če bi se večina odločila nasprotno, bi namreč morala odstopiti. Očitna zmaga privržencev ameriškega orožja nove generacije na belgijskih tleh je, v kratkem, zaupnica obema temeljnima sklepoma belgijske vlade: prvič, da bo spoštovala obločitev NATO o namestitvi raket, če se izjalovijo pogajanja o tem orožju v Ženevi, in drugič, da je odločanje o tej zadevi izključno v njeni pristojnosti. Za zdaj ni znano, kdaj bo vlada formalno odločila o instaliranju tega orožja. V dobro obveščenih krogih je slišati, da bo Bruselj najprej počakal na obločitev Bon na v drugi polovici meseca (predvidoma 21. novembra) in najbrž uradno razglasil svoj sklep na sestanku A tlantske zveze 9. novembra v Bfuslju. Po planu NATO naj bi pri mestu Florennes v Valoniji namestili 48 manevrirnih raket, vendar ne prej kot v drugi polovici leta 1985. Prav ta časovna razlika — Belgija naj bi začela nameščati jedrsko orožje srednjega dosega skoraj dve leti za ZRN in Veliko Britanijo — je v minulih dneh vzbujala upe, da bo večina poslancev bolj naklonjena zamisli najmanj šestmesečnega moratorija, ki ga je predlagala levica. Vsekakor razkola v vrstah flamskih krščanskih demokratov, najmočnejše belgijske stranke, ki so ga napovedovale polemike in sodelovanje nekaterih vidnih veljakov stranke v mirovnih demonstracijah 23. oktobra v Bruslju, ni balo. Izkazalo se je, da je vladi v zadnjem hipu uspelo znova uglasiti strune frakcij v koaliciji, ah pa so le-te izgubile pogum pred možnostjo vladne krize in drugimi daljnosežnimi posledicami, ki bi jih imela zmaga opozicije. Vse kaže, da se je zdaj znašla v škripcih socialistična stranka, ki je težišče v opoziciji. Slabo znamenje naj bi bila zlasti poteza Henrija Simoneta, bivšega zunanjega in gospodarskega ministra in nesporne avtoritete v stranki, ki je pred parlamentarno debato izstopil iz socialistične skupine v parlamentu, da bd si tako «tehnično» omogočil oster nastop proti opoziciji. DUŠAN SNOJ Reagan včeraj v japonskem parlamentu zagotovil podporo azijskim zaveznikom m. it flj TOKIO — V tretjem dnevu svojega štiridnevnega uradnega obiska na Japonskem je Ronald Reagan, kot prvi ameriški predsednik, spregovorili tudi v japonskem parlamentu. Med drugim je poudaril, da Združene države nikakor ne nameravajo zapustiti ženevskih pogajanj in so celo stavile nove predloge za čim večje zmanjšanje števila raketnih jedrskih orožij. Pri tem je dodal, da ZDA ne bodo podpisale v Ženevi nobene pogodbe, ki bi prizadela varnost njihovih azijskih zaveznikov. Izkoristil je tudi priložnost za poziv Japoncem, naj okrepe svoje obrambne sposobnosti in vojaško sodelovanje z Washingtonom. Izrekel pa je tudi ostre besede na račun Sovjetske zveze, ker je v preteklem mesecu sestrelila južnokorejsko potniško letalo, v katerem je izgubilo živ jenje tudi več japonskih državljanov. Druga polovica Reaganovega govora je bila posvečena gospodarskim odnosom med Tokiom in Washingtonom. Pozval je Japonsko, naj odpre svoje tržišče za ameriške proizvode. Potem ko je poudari!, da Američani in Japonci ustvarijo 35 odstotkov celotnega narodnega dohodka na vsem svetu, je izrekel tudi vrsto pohvalnih besed japonskemu gospodarstvu, vendar pa je svoje gostitelje tudi povabil, naj posvetijo več pozornosti državam v razvoju, obenem pa naj tudi bolje nadzorujejo izvoz visoke tehnologije v države vzhodnega bloka. Ameriški predsednik bo danes odpotoval iz Japonske v Seul, kjer bo opravil uradni obisk Južne Koreje. Na sliki: predsednik Ronald Reagan med svojim včerajšnjim govorom v japonskem parlamentu v Tokiu. (Tefetono AP) Še daleč od soglasja za reformo EGS ATENE — V Atenah se bliža h koncu četrto zasedanje posebnega sveta za reformo EGS, ne da bi se še domenili o točkah za sporazum za skorajšnji vrh deseterice, ki bo v grškem glavnem mestu od 4. do '3. decembra letos. Zunanji, finančni ::n ministri za kmetijstvo držav članic EGS, ki so včeraj nadaljevali z delom, so poslušali grško poročilo o razlikah v posameznih proračunih. Dobro obvešče ni diplomatski krogi so ob tem zagotovili, da se bo svet sestal še v Bruslju 28. in 29. t.m., ko naj bi končno dosegli soglasje. Reforma EGS naj bi se artikulirala v štirih poglavjih: vprašanja pro računa; zadrževanje cen na kmetijskem področju; izboljšanje učinkovitosti stroškov za strukture; osvojitev novih pobud za industrijo, raziskovanja in energijo. Grenada še vedno v primežu omejitev prjjig 1 GEORGE — Vse kaže, da «mirovne sile*, ki so tiso Z- arner*škimi izkrcevalnimi čolni na Grenado, le kajšnfrir!es’e v deželo takih sprememb, da bi se tam-narnr£. življenje začelo vračati v ustaljene okvire. To vemerC .žejo tudi zadnji ukrepi, ki jih je podvzel gu-tiarriror ^ otoš* , 4'rst° omejevalnih UKrepov. Pa ieKo 'e prepovedal vse javne prireditve, obenem tUdj P°°blastil javne sile, da zaprejo kogarkoli o ,j0 oz naioga za aretacijo. Časnikarjem, ki poročajo sodkih v tej deželi, pa je zagrozil s cenzuro tiska. «PoSVotS °8U teh določil je Scoon ustanovil .udi posebno kip, valno sodišče*, ki naj bi se ukvarjalo z vsa-GrenoJi Di_si drznil motiti javni red (kar trenutno na rehadi sPloh :ii posebno težko). Prr» ___*! • -at_ Tv.ii IVt * 23. ; r^c*tem poročajo iz New 'Delhija, da se bodo tam da ^ • sestali predstavniki vlad članic Commonwealtha, r°Vnjk “?v°rili o predlogu .za ustanovitev posebnih ;ni-^spfot' za Grenado. Indija sama pa je sporočila, da vPrašglUje takemu predlogu, ker bi se morali s ;em q njem ukvarjati predvsem Združeni narodi. pa postaja položaj na tem področju vse bolj napet, potrjujejo tudi vesti iz Nikaragve. Član sveta za nacionalno obnovo Nikaragve Daniel O.tega je namreč nepričakovano prispel v Ciudad Merico na pogovore z mehiškim predsednikom. Ob tej priložnosti je izjavil, da vrsta podatkov kaže na skorajšnji napad ZDA na njegovo deželo. Dejal je, da se število ameriških voja kov v Hondurasu stalno veča, v Kostariki so v teku veliki vojaški manevri, pred obema obalama Nikaragve stalno narašča število ameriških vojnih ladij, hondura-ške oblasti pa stalno pošiljajo nove čete proti meji z Nikaragvo. Ortega je poudaril, da skušajo tako Mehika, kot ostale članice skupine Kontradora s hitrimi diplomatskimi koraki preprečiti vojaški spopad na področju, kjer bi lahko prišlo do zaostritve z zelo nevarnimi posledicami. Le nekaj ur po vrnitvi sandinističnega voditelja v Nikaragvo pa je prispel v Ciudad Mexico posebni .odposlanec ameriškega predsednika Richard Stone, ki je zanikal Ortegove besede o nevarnosti ameriške invazije v Nikaragvo. Stone je kmalo nato odpotoval v Managvo, da bi se osebno sestal s sandinističnimi voditelji. Udarec rasistom Temnopolti državljani ZDA so dosegli še eno pomembno politično uveljavitev: Wilson Goode je postal prvi črnski župan Philadelphije (Telefoto AF) ^ rgovina čevljev marčelo malalan IINb . Narodna ul. 28 Telef. 212-136 Francozi obeležili svoj praznik PARIZ — Včerajšnjo obletnico pre mir ja v prvi svetovni vojni so v Fran ciji še posebej slovesno proslavili. V Parizu je včeraj dopoldne predsednik republike Francois Mitterrand v ceremoniji z zastavami bivših bojevnikov in ob častnem spremstvu gardne konjenice položil venec na grob ne znanega vojaka pod slavolokom zmage. Po obisku alžirskega predsednika so se alžirske barve na okrašenih Elizejskih poljanah spet umaknile zgolj francoskim trikoloram. Celotna slovesnost naj bi v sedanjem trenutku svetovnih napetosti poudarila nacio nalno enotnost Francije. Mitterrand je popoldan obiskal v partizanskem kraju Oyonnax nekdanji oddelek ma kijev, ki je 11. novembra leta 1943, torej pred 40 leti, s prvo javno vojaško manifestacijo kljub nemški okupaciji počastil spomin padlih iz prve svetovne vojne. Praznik, ki se je zaradi «mosta» v soboto potegnil v dolgi vikend, pa so Francozi kljub izredno toplemu lepemu vremenu bolj slabo izkoristili. Zagodli so jim namreč razdeljevalci bencina na vseh malih črpalkah, ki so stavkali zaradi znižanja njihove zaslužkarske marže pri ceni bencina. Zato so morale oblasti zasilno uvesti nekakšne bone za bencin in postaviti nekaj obveznih dežurstev na črpalkah. Vzporedno s tem francoskim p ra znovanjem pa se jugoslovanski rojaki v Franciji že začenjajo pripravljati na praznovanje jugoslovanskega dne va republike 29. novembra. Ponekod so se prireditve že začele. Tako je slovensko društvo Jadran v Merlen bachu - Freimingu v Alzaciji že pred dvema dnevoma priredilo prireditev ob gostovanju narodno zabavnega an sambla «Oglarji» iz Škofje Loke. Danes pa bo koncert v organizaciji de lovskega prosvetnega društva sloven skih rudarjev v Aumetzu, na katerem bodo nastopili moški in ženski zbor iz Aumetza, Jadran in Merlenbacha in francoska skupina Les Menestreles in s katerim bodo družno obeležili fran coski praznik 11. novembra in jugoslovanski 29. novembra. BOGDAN POGAČNIK Demonstracije v Manili MANILA — V manilskem trgovskem središču so se včeraj ponovno začele protivladne demonstracije. Kakih 8 tisoč ljudi, povečini poslovneži, zdravniki, odvetniki itd, so šli po mestnih ulicah in zahtevali Marcosov odstop in vzpostavitev demokratičnih svoboščin. Vsi so bili oblečeni v svoje delovne obleke, na rokavu pa so imeli prišit rumen trak — simbol protivladnega protesta. Včeraj pa je bil na Filipinah tudi pogreb domnevnega Aquinovega ubijalca Rolanda Galmana. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, saj Filipinci menijo, da Galman ni ubil sindikalista, kot zatrjujejo oblasti. Malteški veto v Helsinkih HELSINKI — Malteški veto je zaustavil resolucijo petih neutralnih držav (Finska, švedska, Avstrija, Švica, San Marino), ki so jo le-te predstavile v okviru pripravljalne faze v Helsinkih na konferenco o evropski razorožitvi. Kot znano bo ta konferenca 17. januarja prihodnjega leta v Stockholmu. In zakaj je Malta dala svoj veto na resolucijo? V La Valletti zahtevajo, da se poleg 35 držav članic konference za evropsko varnost in sodelovanje udeležijo tudi nekatere države iz Sredozemlja. V resoluciji petih nevtralnih držav pa ni nič takega, saj vsebuje dokumente le smernice za dnevni red in vprašanja organizacijskega značaja. Malteški veto pa je vse to izničil in sedaj ostajajo samo trije dnevi za dosego soglasja. Pozicijo Malte gre vsekakor šteti kot incident, saj so si predstavniki NATO, Varšavskega, nevtralnih in neuvrščenih držav prizadevali, da bi hitro dosegh soglasje, s čimer bi vsaj zagotoviU pozitiven začetek stockholmske konference. Rešili so namreč že vsa vprašanja in se odločiU, da na konferenco povabijo tudi generalnega tajnika OZN. Slovenskemu stalnemu gledališču grozi ponovna ostra finančna kriza Mnenje slovenske komisije PSI na četrtkovi seji 9 Stranka v Rimu naj 2drav legendarnemu komandan-arl°su. Književnik Rafael Alberti je govoril v imenu španskih in latinskoameriških umetnikov in ustvarjalcev, kakršen je bil na primer Neruda, ki so jih na Vidalija vezale izredno globoke prijateljske vezi. Alessandro Natta je v svojem poslovilnem govoru orisal pokojnikovo življenje, ki je bil en sam izziv, predvsem samemu sebi. Po burnih letih protifašističnega boja, v katerih je postal patriot tolikih domovin, se je vrnil v razburkan Trst, kjer je nepopustljivo uveljavljal svoj intemacio-nalizem, ki je v obdobju stalinizma pripeljal do spopada z Zvezo komunistov Jugoslavije. Iz tega obdobja padajo na Vidalijevo osebnost sence vse do XX. kongresa KPI, ko se je zgodovinski avtokritiki pridružil tudi Vidali, čeprav je vztrajal na specifičnosti tržaških razmer. Bil je namreč protagonist ostrega soočanja na tej meji v obdobju hladne vojne in razkrajajočega, brutalnega spopada med Stalinom in Zvezo komunistov Jugoslavije, je dejal Natta. Pozneje se je izkaza’o, da je ZKJ pravilno branila načelo pravice do lastne poti v socializem, je nadaljeval govornik. Končen obračun Vidalijevega dela in življenja pa sega v zadnjih petnajst let, ko se je doživeto in neusmiljeno lotil zgodovinsko - avtobiografskega pretresa svoje eksistence. Omenil je tudi Vidalijevo zadržanje ob podpisu osimskih sporazumov in vsega, kar jim je v tržaškem političnem življenju sledilo ter poudaril, da se je komunistični voditelj uprl nacionalizmu in strumentalizaci-jam ter da mu je bila poglavitna skrb, da se razkol ne bi prenesel na ljudske množice. Žalni sprevod je od Sv. Jakoba krenil v Milje, Vidalijevo rojstno mesto, kjer se je od njega v imenu someščanov poslovil župan Bordon, nato pa so ga pokopali med partizane na tamkajšnjem pokopališču. Žalna svečanost pri Sv. Jakobu: zgoraj množica na trgu med govorom pesnika Albertija, spodaj pa uradna delegacija KPI na pogrebu, ki jo je vodil tajnik Enrico Berlinguer Demantirana vest o prodaji Piccola Attiliu Montiju Da je tržaški italijanski dnevnik «11 Piccolo» na prodaj, ni nobena novost, ni pa res, da bi bila že sklenjena pogodba o prodaji dnevnika skupini bivšega petrolejskega mogotca Attilia Montija in tržaškega industrijca Raf-faeleja De; Riuja. Vest, da je bil dogovor o prodaji že dosežen in da je sedaj potrebno samo še pooblastilo sodišča, je objavil tržaški tednik «11 Meridiano», ki je tudi napovedal odslovitev kakih trideset od šestdesetih časnikarjev, kolikor jih sedaj premore redakcija v Ul. Pellico. De Riu, ki je tudi predsednik tržaškega drugo-ligaškega nogometnega kluba, je v intervjuju Meridianu tudi zagotavljal, da se bo Piccolo «vmil na staro pots>, ko je list urejeval Chino Alessi, ki mu je dal izrazito konservativni in nacionalistični pečat. Tako Rizzoli kot družba OTE, ki je formalen lastnik Piccola, sta Meri-dianovo vest zanikala. Direkcija časopisa pa je s svoje strani ožigosala neodgovorno {risanje tednika, ki je z objavo vesti skušal vnašati zmedo med delavci Piccola. Razstava Ernsta Barlacha Sinoči so v razstavni dvorani Palače Costanzi odprli razstavo del pomembnega nemškega likovnika Ernsta Barlacha. Kar je to v glavnem mojster dleta in grafike, je umevno, da so prinesli v Trst le njegove grafike in sicer kar 75 listov iz dokaj dolge umetnikove ustvarjalne dobe, saj so nekatera razstavljena de la datirana celo z letom 1930, torej z letnicami malo pred umetnikovo smrtjo. Razstavo mojstra, ki spada v dobo Picassa, Kokoschke. Chagalla, celo Kandinskega in Mondriana, je v Trstu pripravil mestni muzej Revoltella ob sodelovanju Instituta za kulturne stike s tujino iz Stuttgarta ter z Institutom Goethe v Trstu. Odprtje razstave sinoči ni doživelo množičnega obiska, kot je sicer navada za takšne prireditve. Vidovo »o načrtno okradli med moževim pogrebom Policija prijela šakalske tatove Smrtno trčenje v križišču med Ul. Roma in Mazzini Msati bunt' tat°ve, bolje bi bilo za-°'{tohr . zvestne šakale, ki so 31. Lelin n koristili pogreb 64-letnega g°Vo ylla Stella, da so okradli nje-delkn ■ ,vo' so agenti letečega od-letne„ lzs edili in priprli. Gre za 29-ta. pga Pristaniškega delavca Rober-24-let_ntanota iz Ul. Mangart 14 in za Boito pga Peka Daria Piša iz Ul. fon, , Kontanot, ki si je med vdo-v Ul d ° ,vd°ve Nives Dalla Stella gtiusfj .('ri^on H zlomil nogo, je gov na-j janje povsem priznal, nje-PisaVJT3®. Pa ie delno. Fontanot in tnater- , rbsta bila sama, ampak le Vrgla lajna avtorja tatvine, ki je na-Socenih rog milijonov lir v dra-riireč n Prefimetih. Policija je na-Vahja d^jra*a P°d obtožbo prekupče-Mister* letnega mehanika Claudia 'rine., Ul\ s- Michele 6) in 24-(U| p avtoličarja Massima Počkaja naloEn 15). Onadva sta imela Se jj ' da skrijeta dragulje in dru-skrbitng0Cene predmete ter da po-vern0 riZa Prodajo. Naj pri tem po-Okrado«- so totonti ves plen vrnili eni vdovi. Osnovno jedro te tolpe je imelo še nekaj priveskov. To so 30-letni Giorgio Cassotta (Ul. Hermet 2/2), 25-letni Roberto Cresevitch (Ul. Ca-prin 17) in 33-letna Tiziana Puri (Ul. Rrtinovanje na Proseku - artin^ dobna kriza vrednot ni zameglila slovesa proseškega patrona sv. t "®*ico' iK.,aIy' vaški praznik je pritegnil namreč včeraj na Prosek široko (1° Prišel' “'teljev pristnih običajev in navad. Na martinovanju je vsakdo lah-Iht*1 k bii a sv°i‘“- Tako tisti, ki so želeli kupiti ali prodati prašiča, kakor oni sv °h dom ki so vsakodnevne tegobe umaknili na stran in se povese- ‘ Martin'a njerja. V počastitev spomina Marije Čok - Maver darujejo Karla, Mira in Pina 30.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Marije Maver Čok daruje nečakinja Vera Vesel z družino 15.000 lir za TPPZ in 15.100 lir za spomenik padlim v NOB iz Lonje.-ja. V spomin na Vojka Ferlugo daruje Marta Puhalj 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V počastitev spomina Alojza Daneva darujeta Angelca in Zvonko Malalan 10.000 lir za moški pevski zbor Tabor. Namesto cvetja na grob Stanka Pečarja darujejo Silvana, Zvonko, in Marčeto z družinama 50.000 lir za Glatbe-no matico. V spomin na dragega moža Jož la Miliča daruje žena Olga 10.000 lir za Center za rakasta obolenja in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Ivana Regenta daruje Jolanda Costanzo 15.000 lir za pevski zbor V. Mirk. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu darujejo: kriški 60-letniki 35.000 lir, družina Košuta in Spadaro Kocjanovi 25.000 lir, Albino Antonini (Trst) 5000 lir t r N.N. 100.000 lir. V spomin na Vojka Ferlugo daruj j Angel Turk 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Vojka Ferlugo darujeta Vlado in Vanja Turina 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na tov. Vojka Ferlugo darujejo Angela. Stane in Milan Kodrič 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na pok. Gabrij la darujejo kolegi none Gabrijele iz sanatorija na Obelisku 140.500 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Vojka Fer-luge darujeta Dana in Boris z družino 25.000 lir za mešani mladinski pevski zbor Glasbene matice in 25.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Marije Čok roj. Maver daruje Darko Švab 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V počastitev spomina Vojka Ferlvgs daruje Darko Švab 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za ŠD Bor. V počastitev spomina Vojka Feiluge daruje Agroforest S.r.l. 100.000 lir za Dijaško matico in 100.000 lir za ŠD Bor. Namesto cvetja na grob Anice Caharija roj. Vitez darujeta Andrej in Franko Vitez z družino 50.000 lir za ŠD Sokol. Namesto cvetja na grob Vojka Ferlu-ge daruje Cvetka Medvešček 10.000 lir :-a Dijaško matico. Ob 20. obletnici smrti Edmunda Ca-harije darujeta žena Albina in Karla z družino 30.000 lir za nabrežinsko godbo. V spomin na pok. Anico Vitez por. Caharija daruje Albin Pertot 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen darujejo Vladi Colja z ženo Angelo (Nabrežina Center) 10.000 lir, Peter Grassi z ženo Marijo (Slivno) 20.000 lir, Mirko Abram z ženo Nado (Nabrežina Kamnolomi) 10.000 lir, Ladi Sirca z družino (Sempolaj) 10.000 lir, Alojz Rebula (Nabrežina Kamnolomi) 10.000 lir, Henrik čeper (Nabrežina Postaja) 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cv tja na grob Nade Rojc in Anice Caharija daruje družina Vojko Pertot 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob pok. Anice Caharija darujeta Nada in Herman Pertot 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen darujeta Marko Pertot z družino ter mati Zofka 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na 40. obletnico smrti P®' dlega brata Franca Čerjanovo darujkP sestre Marica, Zofka in Milka ter bra Karlo 50.000 lir za vzdrževanje spGme' nika padlim v NOB v Gabrovcu. Ob obletnici smrti drage tete Mira®' de Štrajn por. Bertok daruje nečakinj® Tatjana z družino 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti drage hčere Miran; de Štrajn por. Bertok daruje oče Anto 50.000 lir za Center za rakasta obolenja- Ob 10. obletnici smrti očeta Avguštin® Možine daruje žena Zofija 20.000 lir J® sin Doro 20.000 lir za godbo na pihaj®; Namesto cvetja na grob Alojza D*' neva darujejo Marjo, Lučo in Fran® Danev 30.000 lir za SKD Tabor, 30.W® lir za ŠD Polet in 30.000 lir za " Vesela pomlad. V počastitev spomina pok. Vojka ‘e luge daruje Aleksander Kokoravec 30.0® lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Justa Pavletiča daruj družina Hrvatič (Boršt 27 ) 20.000 lir w PD Slovenec. V spomin na Antonijo Sancin por. P® . gerc darujeta Vilma in Dani Zerj® 10.000 lir za pihalni orkester Breg- , Namesto cvetja na grob pok. Jusrj Pavletiča darujeta Vilma in Dani 2e J® 20.000 lir za pihalni orkester Breg- V počastitev spomina Vojka Ferh-jj, darujeta Dragica in Ramiro Blažev 25.000 lir za Dijaško matico. e Namesto cvetja na grob Milkine n®®% darujeta Dragica in Ramiro Blažev 25.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Justa E>aU;„ J.nn daruje družina Corbatti (Boršt 90) loj lir za spomenik padlim v NOB iz t*0 šta in Zabrežca. . de V počastitev spomina Vojka Fer-U8 daruje Silvana Malalan 15.000 hr ,u Društvo slovenskih upokojencev v Trsi; V počastitev spomina Leonor.' Nr : man roj. Kerkoč daruje Marija Lis roj. Kjuder 5.000 lir za Dijaško mati ' V spomin na Stanka Pečarja daruje Lucija in Marija 20.000 lir za Skup®0 družina Opčine. . ,a V spomin na Stanka Pečarja daruj , Karlo in Marija 20.000 lir za Skup®0 družina Opčine. gf Namesto cvetja na grob Marije M® ,jf por. čok daruje Darko Čok 10.000 za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Ludvika Terčona d®^ jeta Pjerina in Gabrijela Caharija lir za Center za rakasta obolenja. V 1 j namen darujeta Marija in Aldo ze > 10.000 lir za Center za rakasta obule vr V spomin na pok. Pavlo Kosmač. ^ Angelo čok, na Marijo Čok m.^nOO® gela Cedina daruje Avguštin Čok * • lir za Skupnost družina Opčine. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 z® urnik: od 13. do 14. ure ZA 1ZVOZNO-UVOZNO firmo. Ki “gter z jugoslovanskimi firmami.^ .m® jgria) ustreznih ved (Koper IŠČEM finančno kombinacijo sam ^ prodajo gradbenega materiala, 4 ka„. m pokritih, še več nepokritih, ve 2, ski vhod - Sv. Ivan, Ul. Brande ......................... \jggj. opravlja po dogovoru konzulting- ^ ketinške, pravne in druge P? pa pospeševanje trgovine. PonudP h: 6, Primorski dnevnik, Ul. Montec Trst - pod šifro «Marketing»- , pi, UGODNO prodam gliser dolžina za motor Evinrude 55 KM in Prlk°lnhre®1 prevoz LP 470. Vse v izredno “ . je-stanju. Na ogled v avtoklepap® delavnici v Ul. Errera, nasproti Jeri® menti, tel. 040/826-759. PRODAM zgodnji krompir Visna. “ rep in Rezi. Debelina 3 - 5 cm, P: »e 3®-za seme, Janez Kozina — CI Kranj, tel. 064/28069. _ vi®0' BLIZU morja oddam 500 kv. m vel»-grada. Ponudbe pod šifro toifH POŠTENI z znanjem jezikov, sty0 avtom sprejme kakršnokoli za pir ali kot spremljevalec na P0®1?, fj®i tovanja za Podonavj; (AvstriJ ■ pod džarska, češkoslovaška). P°nU šifro «Salesman». _ v 0dli®' VOLKSVVAGEN Maggiolino 130® ' i®' nem stanju- prodam. Za eventu« ^ete formacije in ogled, prosim, da v Gropado št. 105. „ j{ri*® OSMICO je odprl Božo Sedmak v ^ št. 165 (Belekotovi). Toči dobro čo kapljico. s0bo ODDAM po nizki ceni dnevno' => &e-dobrem stanju in divan-posteU j gja®" ma lepima foteljema. Opčine, cospino 18/1, tel. 212-518. ledtP PODJETJE MAKRA opravlja. grm usluge: praznjenje ter čisc {j(, t®1' znic in kanalizacije, Trebče 213-775 in 226-342. Ureja Kinoutelje l'ultimo buscadero «Junior banner», 1972. Režija: Sam cckinpah. Igrajo: Steve McQueen, obert Preston, Ida Lupino in drugi, nk o Ua^ro’ v ponedeljek, 14. nov., ob 00.45. (Glej beležke) MEPHISTO 1981. Režija: Istvan Szabo. Igrajo: aus Mana Brandauer, Krystyna anda, lldiko Basagi. RA1 3, v sredo, "•nov., ob 20.30. S? vi!?1 Mephisto predstavlja višek jAar°ve umetniške ustvarjalnosti. Pre-Je «veliko nagrado žirije» in prvo kritike v Cannesu in celo •^ar. Poleg Szabove režije je pri-j^agla k uspehu tudi odlična igra 1 j "1- Brandauerja, osemintrideset-Sv“?efa avstrijskega igralca, ki je J izreden talent zgradil in izpilil po iigoletnem delu v najbolj znanih nat • gledališčih. Znani igralec je lix,atleno orisal lik nemškega gleda-r: a8a igralca Hblgena v obdobju na-gel8' Peaiža se Reichu, le da bi mo-i?r r*aclaljevati v svojem umetniškem Um Problematičen odnos med ni;ieln‘kom in oblastjo je torej osred jg ^bisel Szabovega filma, naravno je’ ta si postavimo vprašanje: ali nikprav' da samo zaničujemo umet-■t a- ki se preda politični ideologiji iz a!?enom, da bi dosegel uspeh in Sa lh ^^k sv°je ustvarjalnosti, ali r; *al}k° razumemo in celo zagova-cihr?^ ^ filmu Holgen meni, da re-nar *?- Goetheja in Shakespeara v Janj čbi Nemčiji ne pomeni preda-Zjj(>Ja Režimu, temveč počaščen je poe-st ' .ki je nedvomno po vrednosti Ken ° Ve^ °d politike. S tem da Hol-np ; spreminja z lahkoto mišljenje godi a 'ast,nik idej, temveč se prila-di v z^°d°vmskemu okolju in širi tu-tjjg ^barbarskem* obdobju višje poj-hu Umetnosti. Njegove želje po uspe-zriar)° stalne potrebe po zaščiti in pri nostiJU: ki mu zagotavlja občutek var-Hole Najboljša zaščita je pač oblast: ko vi? eooko uspešno nastopal ta glpjja^^bbritičnem kot v nacističnem skemm ^zab° povzel po istoimen ga ■ eomanu Klausa Manna. Napisal Gnjf® z Jezo do prijatelja in svaka višjiaVa Griindgensa, ki je svoj naj-bspeh zaživel v času nacizma. 'L POSTINO SUONA *6MPrE due VOLTE 1981 ^jPostman always rings twice», Jack : Bob Rafelson. Igrajo: ^olicri 1Cbolson’ 'iessica Lange, John ob 2i pr Ganale 5, v sredo, 16. nov., bralec '■ Medtem, ko se generacije njajo v *n gledalcev stalno spremi-se ... ln Postajajo vedno zahtevnejše, ciain Ibjejo nekateri klasiki komer-r°tr)arfaT Pripovedništva. Med temi je alwav Jatnesa Caina «The postman bova ; nng? twice>> (1984). Rafelso-ga .J® ze četrta filmska verzija te-^ierra n13: demier toumant» (19431 i?benala (1939), «Ossessione» leta l94f; cont‘ia ln že Tay Gamett Se za?k se potepa po Kaliforniji in vinski a-Sn° zaP°sli pri osamljeni ben-biec ž crPalki. Kmalu postane ljubi-skur).,,, h* .novega gospodarja Core in Cora ,načrtujeta njegov umor. Ko je bo n'a Kl edina odsede kazen, ponov-bjune r,hVob°di, se vrne k Franku; bee, v bsedene ljubezni je kmalu ko-birla Prometni nesreči bo Čara u-Avtnr „ gona ne Prikaže le človeškega na-basiijuPo, seksualnem izživljanju in bbipak’ k°k so nekateri pričakovali, kost n Povsem negotovost in krh-Hafelsn?Crnaganoga človeka, ki jih Jb krutih najlooljo ujame v dvoumnih Ovbo .. ®eslab. Kljub prisotnosti sve-glavna n(anega Jacka Nicholsona je star filma Jessica Lange. CHARRIBA 'Vk?n?r.Dundee», 1964. Režija: Sam ■ charri u l?raj°: Charlton Heston, Raj , arris, James Cobum in dru-fCloj četrtek, 17. nov., ob 20.05. lil v°«o *Mid,MARClAPIEDE J°hb S?hiht- cowb°y». 1969. Režija: !??b, j„?e^8er- Igrajo: Dustin Hoff-^lerc v „ ^oight. V kinodvorani Lu-v IgralpP j’ v soboto, 12. novembra, i 1klesinn„In. b0*0 televizijski režiser, tak? • Je Prispel do filma z ide-^gov lmen°vanega free cinema. ,®62) eh Vl‘nec «A kind of loving* i^bdar n‘?g? tematike tega «vala» er.ien vedno bolj avtorsko n? i(i n *>„'* 0stalih režiserjev. Goto-n,ght najboljši film prav «Mid- °'vboy». občuti se senzibilnost do svojčas sodobnih kinematografskih fenomenov, ko si prisvoji dinamičnost, oblikovne karakteristike in ritem novega ameriškega filma. Dobeseden prevod filma bi bil «Cow-boy opolnoči*, povzet po istoimenskem romanu Janeza Lea Herlibyja. Opisuje pravzaprav grenko Ameriko, od-vržencev, odpadnikov, emarginirancev in ob njej se razkriva druga Amerika, velikih hotelov, bogastva, brezbrižnosti. Glavna junaka sta reveža, (Joe in Rizzo) ki se skušata dokopati do bogastva, vendar brez uspeha. In prav ko Joe ponovno upa v bodočnost, Rizzo umre in vse sanje splahnijo. «Midnight cowboy» je zanimiv in «resen» film, ker preide socialno stanje protagonistov in tako se izogiba grobih situacij «zavržencev», ampak razmišlja in poudarja človeško stanje v kontekstu ameriške druž be. «Moj film,» pravi Schlesinger, «je film o človeški osamljenosti v današnji družbi in ne o spolnih nagonih in uživanju. Protagonista postaneta resni in čisti osebi, ko spoznata njuno prijateljstvo... in je prav prijateljstvo, predvsem ko Rizzo umre, lekcija, da Joe razmišlja o sebi in lastni usodi.» Beležke L«______________________ VVestem je med najstarejšimi žanri ameriške kinematografije. Pogled na ameriško zgodovino, vezan na tradicijo, na nastanek ameriške družbe, na življenje pionirjev, ki so prodirali v novi kontinent. Svet pustolovščine, tveganj, kjer pride do skrajnosti borba za obstanek, prodiranje brez meja in želja po osvajanju. Vsi elementi torej za veliki spektakel, ki jih je holly-woodska kinematografija izrabila do konca. Peckinpah je med režiserji, ki so se ukvarjali z westemom, zelo originalen. Vedno se postavlja na stran premaganih junakov, ki nimajo upanj in torej tvegajo vse. Njegov svet je stalen boj, vsi proti vsemu: «divji vzhod*, kjer so ljudje nasilni in zavračajo, oziroma se ne znajo prilagoditi, spremembam in novim idejam; njihovo nezmožnost plačajo z življenjem. Višek Peckinpahovega nasilja se izkaže v filmu «Mucchio sel vaggio* (The wild bunch, 1969): rop na banko se spremeni v pokol in kon ča s klanjem. «Sierra Charriba* je ponovno pogled na življenje ljudi, ki niso v skladu s časom. Vojske Apachev, Mehikancev, Francozov se borijo proti skupini nasilnih pustolovcev, ki se med sabo pobivajo. Peckinpah je sposoben ustvariti iz poraza ali pokola 'izredno zanimivo in vizualno razgibano izkustvo. V «L’ultimo buscadero* je okolje rodea tisti delček mitološkega univer-zuma, ki je še ostal bujen v današnjem svetu in glavni junak je variacija običajnega premaganega junaka. Ni nasilja in Peckinpahu se odpira nov nostalgičen svet, kjer glavni junak sprejme razvoj človeštva a se ga noče udeležiti. Ta človek želi e-dino ponovno osvojiti lastno profesionalno dostojanstvo in sicer svobodo ter neoporečnost. Plesna mrzlica Plesna mrzlica danes, plesna mrzlica včeraj: dejstvo je, da ne jen ja. Ob filmih se vrstijo najrazličnejša tekmovanja. Na sliki je 19-letni Jay Janani, ki je v Londonu zmagal na nekakšnem «svetovnemx prvenstvu disco-plesa radiotelevizija ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Qui Squadra Mobile - TV film 11.10 L’inquilino del piano di sotto -zabavno - glasbena oddaja 11.45 Un ciak per te 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 R mio amico cavallo 12.30 Človek in glasba 13.30 Dnevnik 1 14.00 Prizma - posebna oddaja Dnevnika 1 14.30 Športna sobota 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Qua la mano - Nagrada Etna d'Oro 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Napoved programov 18.40 Racconti italiani: Invemo di malato 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Fantastico 4 22.00 Dnevnik 1 22.10 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.30 Dnevnik 1 - zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Evropski dnevi 10.30 Napoved programov 10.45 Oddaja v živo. Vodi Raul Mo- 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 - Lepote Italije 14.00 Šola in vzgoja 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Ciciban, dober dan 8.20 ZBIS: Stojan in Liljana 8.30 Modro kot pisano - nanizanka 9.00 Pesem giba - Daljni vzhod -baletna serija 9.25 Zemljepisne posebnosti: Ne- vidni svet 10.20 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah 11.00 Ljudje in zemlja 12.05 Poročila 14.00 Skopje: Boks za «Zlati gong* -prenos 15.55 Zagreb: nogomet - Jugoslavija - Francija 18.15 Poročila 18.20 Planet opic - nadaljevanka 19.10 Risanka 19 20 Cik cak 19.25 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna CANALE 5 8.30 Phyllis - TV film 9.00 Maude - TV film 9.30 Arcibaldo - TV film 10.00 Giorno per giorno - TV film 10.30 Aliče TV film 11.00 Lou Grant - TV film 12.00 Falpala - oddaja o modi 13.00 D pranzo e servito - nagradno tekmovanje 13.30 Una famiglia americana -TV film 14.30 Uccelli di rovo - nadaljevanka 16.30 Serpico - TV film 17.30 Resord 19.00 Jenny e Chaehi - TV film 19.30 Dallas TV film 20.25 Premiatissima - glasbena oddaja 23.15 Super record 0.15 «La sete del potere* - film 2.15 Search TV film RETEOUATTRO 8.30 Ciao ciao - risanke 9.30 Mammy fa per tre - TV film 10.00 Papa caro papa - TV film 10.20 «Sentieri selvaggi* - film 11.50 Quella časa nella prateria -TV film 12.55 Mezz’ora Moda 13.20 Padroncina Flo - novela 14.00 Agua viva novela 14.50 Caccia al 13 - športna rubrika 15.15 Nogomet 16.20 Vincente e piazzato - napovedi lestvice TOTIP 16.45 Šport v 17.30 Strike force - TV film 18.50 Dancin' Days - novela 20.00 Dynasty - TV film 20.30 «Professione: Assassino* - film 22.20 Fascination 24.00 Nogomet Ob koncu: Nočni film ITALIA 1 8.30 Risanke 8.55 Čara čara - novela 9.40 Febbre d’amore - nadaljevanka 10.20 «Geometria di un delitto* -film 12.10 Hoganovi heroji - TV film 12.40 Vita da strega - TV film 13.00 Nogomet - Mundial TELEVIZIJA 14.35 «n fascino disereto della bor-ghesia* - film 16.15 Silas TV film 16.40 Risanke 17.06 II primo Mickey Rooney - TV film 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Kronike; gledališke, kulturne in modne novosti 18.35 Dnevnik 2 - Šport 18.45 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 «Trappola per un lupo* - film 22.05 Dnevnik 2 22.15 Zabavna oddaja 23.10 II brivido dell’imprevisto - TV film 23.35 Dnevnik 2 - zadnje vesti 23.40 Svetovno prvenstvo v ritmiki Tret|f kanal 15.10 šola in vzgoja 16.10 Sedma oddaja o prebivalcih Italije 16.45 «Non c’e pace tra gli ulivi* -film 18.25 Napoved programov za prihodnje dni 19.00 Dnevnik 3 19.35 Vsi na oder: Oddaja, ki jo vodi Paolo Limiti 20.15 Napoved programov 20.30 Raffaello 21.30 Dnevnik 3 22.05 FDF ultimo anno - nadaljevanka 23.00 Jazz koncert: Mingus Dyuasty (1. del) 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Iz preteklosti - film 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Zrcalo tedna 21.55 Zlato vrtinca - Portorož ’83 zabavno - glasbena oddaja 23.40 Poročila Koper 16.00 Zagreb: Nogomet: Jugoslavija - Francija 17.45 človek in pes - dokumentarna oddaja 18.25 Festival gorskih filmov 19.30 TVD - vse danes 19.50 Sobota doma - nasveti za vsak žep 20.30 Lucy in njeni - serijski film 21.00 Rally Championov 21.30 Komike 22.00 TVD - nocoj 22.10 Nočni film 14.00 Čara čara - novela 14.45 Febbre d’amore - nadaljevanka 15.30 Aspettando il domani nadaljevanka 16.06 Bim, bum, bam 17.45 Devlin & Devlin - TV film 18.45 Magnum P.I. - TV film 20.00 Risanke 20.30 «11 cacciatore* - film 23.30 Drive in - zabavno - glasbena oddaja 1.00 Cannon - TV film TELEPADOVA 7.30 Risanke 7.30 Risanke 8.30 «La mafia lo chiamava il Santo, ma era un castigo di Dio* - film 10.00 TV film 10.30 Codice 3 TV film 11.15 Toma - TV film 12.00 Agente Pepper - TV film 12.50 Mangia la foglia - rubrika 13.05 Catch 14.00 Risanke 16.00 Bonanza - TV film 17.00 Monjiro - TV film 18.00 Risanke 20.30 «Cuori solitari* - 'film 22.00 Catch 23.00 Rombo TV 24.00 «Tutte le donne del re» - film TELEFR1ULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 Insieme 12.45 TV dnevnik 13.00 Pojdimo v kino 13.30 Comer: športni kotiček 14.15 Šolske vesti 14.30 Nogomet: Udinese - Roma 16.30 Superclassifica show - glasbena oddaja 17.15 Spaziotto 18.00 Zelena dežela 18.55 Lassie - TV film 19.25 Horoskop 19.30 TV dnevnik 20.00 Oddaja o medicini 20.30 «Darsela a gambe* - film 22.15 Longbridge Story - TV film 23.15 Nagradno tekmovanje 23.30 Alat-jour 23.35 «Chiamata per il morto* - film HADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; vmes: (7.40) Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev); 8.35 Imena naših vasi (ponovitev) 8.40 Gfasbena matineja; 10.10 Javni koncerti Glasbene matice v Trstu: violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka šček; 11.15 Mešani zbor Rupa - Peč vodi Zdravko Klanjšček; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik': Beležka; 12.00 «Bom maredu sfzdice, čjer so včas’ b'le» — glasnik Kanalske doline; Glasbeni potpu-ri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «Zakajček in Vseved*. Piše Zlata Jurin; 14.30 Naš dobri stari radio. Pripravlja Peter Cvelbar'; 17.10 Mi in glasba: 20-letnica Zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu; 18.00 Komorna igra: Pavle Lužan: «Tercet». Izvedba: Radijski oder, režija: Mirč Kragelj; 18.45 Glasbene podobe: Country-0'ub. RADIO OPČINE Do 12.15 Glasba za vse; 12.15 Top 20 (vodi Mirko); 13.30 Magični ribnik - nagradna oddaja; 15.00 Glasba po željah z direktnimi pozivi; 18.00 Listajmo po časopisih; 20.00 športna sobota v sodelovanju s športno redakcijo Primorskega dnevnika, v studiu kot gostje Jadranovi igralci; 24.00 Nočni val radia Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00 Primorski dnevnik; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; EP; Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa: 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev — Kruh in sol Radia Koper; Predstavitev popoldanskega programa,, glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.30 Zamejska reportaža; Objave, kinospored, EP; 15.25 EP; 15.30 Glasba; 15.45 EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Trigav; Objave; 17.30 Pomembnejši dogodki: festivali, tek movanja. . .; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (ltali|anskl program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poroči’a; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 9.15 Orkester Casadei; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.32 Vsi smo v balonu; 15.45 Glasbeni week-end; 16.55 Pismo iz. . .; 18.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00-Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranji program.; 9.00 Oddaja za avtomobiliste; 10.15 Glasba in skeči; 11.10 Glasbena srečanja; 11.44 čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti: G. Murat; 13.20 Master; 14.08 II ragazzo di Parigi -nadalj.; 14.35 Master; 15.03 Varietejski program; 16.30 Glasbeno-govorni program; 17.30 Autoradio; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbena oddaja; 19.15 Šport; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Zelišča in fantazija; 20.00 Glasba in skeči; 20.40 G’asbeni premor; 21.03 Oddaja o medicini; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Večer s Cigani; 22.28 Radijsko gledališče; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.00 Pionirski tednik; 8.05 Matinejski koncert; iz repertoarja Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 9.45 Pojte z nami; 10.05 Po republikah in pokrajinah; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Glasbena panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; Jesenske serenade ’83; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 - 23.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; ZASEBNE POSTAJE Tržiški kovinarji za 6 ur zasedli železniško postajo Dosedanje oblike sindikalnega boja s skupščinami, protestnimi zborovanji in manifestacijami po ulicah o-čitno ne zadostujejo več. Zato so se delavci tržiške ladjedelnice, podjetja Ansaldo in delavci nekaterih manjših podjetij včeraj dopoldne odločili za novo, učinkovito obliko protesta. Množica delavcev, računajo, da jih je bi lo okrog 4.000 se je po skupščini, ki je potekala v ladjedelnici v sila razgretem ozračju, zlila na tržiške ulice ter v kratkem času zasedla železniško postajo, vse glavne cestne dohode v Tržič in s tem popolnoma prekinila železniški in zaustavila cestni promet. Delavci so posedli po tračnicah na tržiški železniški postaji, nekaj minut pred 10. uro in so tam ostali približno do 15. ure, kljub večkratnim poskusom in prizadevanjem članov tovarniškega sveta in sindikalnih voditeljev, ki so bili že na jutranji skupščini v ladjedelnici deležni kritik in žvižgov, da bi zaporo prekinili in znova obnovili promet. Protestna akcija tržiških kovinarjev, ki kakor zgleda ni bila načrtovana, čeprav je bilo pričakovati po prekinitvi pogajanj v Rimu zaostritev sindikalnega boja, je kajpak pozvro-čila veliko težav v železniškem prometu, ne samo v Tržiču, ampak na celotnem območju severovzhodne Italije. Tržič je namreč zelo pomembno železniško vozlišče na relaciji Trst Benetke in Trst - Videm - Avstrija. Po raznih postajah je bilo ustavljenih na desetine vlakov. Med zasedbo železniške postaje se je sestal tudi tovarniški svet, in sicer v prostorih železničarske menze ter skušal s posredovanjem preprečiti daljšo prekinitev železniškega prometa. Končno je bila dosežena kompro misna rešitev, da se zasedba neha ob 16. uri. Delegacija delavcev in sindikalistov je odšla na županstvo, kjer jo je sprejel župan Gino Sacca-vini, ki je o dogodku ter o zahtevah delavcev s telegramom obvestil vlado v Rimu. Na seji tovarniškega sveta so razpravljali o nadaljnjih oblikah sindikalnega boja. Novo manifestacijo napovedujejo za ponedeljek, svojevrstno obliko protesta pa nameravajo izvesti s pismi, ki napovedujejo ukrep dopolnilne blagajne. Prejemniki naj bi pi srna množično vrnili upravi podjetja Italcantieri, oziroma gonškemu prefektu, kot predstavniku osrednje vlade. Ob koncu naj omenimo še, da je protestna akcija, kljub temu da je potekala v zelo drastični in nenavadni obliki minila brez incidentov, čeprav je bilo ves čas v zraku občutiti veliko napetost. Policijski organi so že kmalu po zasedbi železniške postaje in glavnih ulic povsem ustavili in preusmerili promet na vseh vpadnicah v Trižič. Zasedbo železniške postaje so delavci prekinili okrog 15.30 ter se v sprevodu vrnili v podjetje. Štirideset otrok v novem pevskem zboru Vodil ga bo Janez Bitenc, striček Janez Kakih štirideset otrok iz mesta in neposredne okolice se je prejšnji dan zglasilo v Kulturnem domu na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev, da bi se srečali in skupno načrtovali možnost ustanovitve otroškega pevskega zbora. Na srečanju je bil prisoten tudi priznani slovenski skladatelj Janez Bitenc, striček Janez, kot ga nekateri otroci že poznajo, ki je našim najmlajšim povedal, da je za to priložnost uglasbil deset pesmic, ki jih bo objavila tudi revija Galeb. Če se bodo otroci polnoštevilno udeleževali vaj zbora, bodo te pesmice posneli tudi na gramofonsko ploščo, oziroma bodo s tem repertoarjem nastopili na dveh velikih prireditvah v Gorici in Novi Gorici. Pobuda za ustanovitev mladinske pevske skupine v samem mestu je izredno pomembna in zato je pot, ki jo je ubrala Zveza slovenskih kulturnih društev pod pokroviteljstvom Od- Dramski odsek PD «ŠTANDREŽ» uprizori danes, 12. t.m., ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici Molierovo komedijo NAMIŠLJENI BOLNIK v režiji Emila Aberška. Sejem Agricola 83 usmerjen predvsem k domačemu kupcu Medtem ko prireditelji delajo obračun za sejem pohištva in opreme, ki se je pravkar zaključil, se na razstavišču ob Ločniškem mostu že pripravljajo na naslednjo sejemsko manifestacijo, ki bo obenem tudi zadnja v tem letu. Od 3. do 8. decembra bo na razstavišču Espomego tradicionalni sejem kmetijskih strojev, opreme, semen in potrebščin za kmetijstvo. Gre za manifestacijo, ki je bila vse do nedavna in že lani usmerjena predvsem na vzhodna tržišča in predvsem do kupcev iz sosednje Jugoslavije in ki naj bi se letos usmerila spričo razmer, ki jih ustvarja priprta meja, predvsem do domačega kupca, ki naj bi ga pritegnili predvsem z nekaterimi novimi, ali ozko specializiranimi pobudami. Tako bodo v okviru Agricola '83 tokrat spet pripravili sejem vin in opreme za vinarstvo in kletarstvo Bianeo e bianco, še več prostora kakor lani bodo namenili tokrat čebelarstvu, panogi, ki doživlja, kljub splošnim neugodnim razmeram in zlasti prisotnosti bolezni, varoze precejšen razvoj. V okviru sejma bo tudi tokrat razstava domačih živali in opreme za rejce malih živali. Poleg razstave in prodaje razstavljenega blaga velja vsekakor opozo-rilti na nekatere vzporedne manifestacije. Tako bodo tudi letos priredili mednarodni strokovni posvet o čebelarstvu. Lani so na tej prireditvi so- delovali strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije in Italije. Udeležba naj je bila tokrat še širša. V KATOLIŠKEM DOMU Nastop štandrcške amaterske skupine V Katoliškem domu se nadaljuje zanimiva pobuda goriške občinske upr a ve in rajonske skupščine iz Stražic, to je predstavitev amaterskih dramskih skupin, ki že nekaj let nastopajo v goriškem kulturnem prostoru. Pred številno publiko, ki zvesto spremlja nastope dramskih skupin, sta že nastopili skupini Piccolo Tespi in Piccolo teatra citta di Gorizia. Da nes zvečer ob 20.30 pa bo nastopila dramska skupina Štandrež, ki bo v režiji Emila Aberška podala Moliero vo igro «Namišlieni bolnik». Pobu da se bo zaključila naslednjo soboto z nastopom amaterskega gledališča Collettivo Terzo teatro. • Na pobudo združenja «Cuore junico* bo v sredo, 16. t.m., ob 16. uri v predavalnici šole za bolničarje (Ul. Vitborio Veneto 185) predavanje na temo «Srčne bolezni in prehrana* Predavala bo dr. Lidia Danelon Mar tina. Stroje v podgorski tovarni bodo pognali čez kakšen mesec Nov upravni svel družbe. Cotonificio Trie s lina Proizvodnjo v podgorski tekstilni tovarni bodo predvidoma obnovili šele v prvih mesecih prihodnjega leta. Ta krat bo tudi dejansko začela delovati nova družba Tex Giulia, ki bo izva ja'a sanacijski načrt. Zaradi dolgotrajne prekinitve proizvodnje je treba v tovarni namreč opraviti vrsto izrednih vzdrževalnih del, tako na strojih, kakor na napeljavah, in celo na stavbah. Tak poseg v tovarni že Izvajajo in bo trajalo kar precej preden bodo vsa dela opravili. Upoštevati je treba namreč, da so bili nekateri stroji ustavljeni več let. Vsekakor je pozitivna ugotovitev, da so s tovrstnim posegom že pričeli in da so na zadnjem sestanku med sindikatom tekstilcev in novimi lastniki razpravljali prav o tem, kako bi proizvodnjo čimprej, pa čeprav postopoma obnovili. Prav na podlagi te u gotovitve je mogoče sklepati, da bo zadnji dogovor na deželi tudi tokrat zares držal. Prve delavce bo družba Tex Giulia vsekakor zaposlila šele v prihodnjem letu, pred samim pričetkom obratovanja. Predvidoma naj bi jih bilo v prvi fazi samo nekaj desetin, v končni fazi pa okrog 220 do 250. Pozitiven znak, da je bilo najhujše obdobje krize v podgorski tekstilni tovarni premoščeno (ob tem pa vsekakor ne gre pozabiti, da bo treba poiskati ustrezne rešitve še za okrog 500 delavcev in delavk) je tudi imenovanje novega upravnega odbora družbe Cotonificio Triestino. Predsednik upravnega odbora je Renzo di Natali, člani pa Ivano Fari, Alfredo Menichelli, Livio Tamaro, Loris Pa-gan in Giovanni Dalesse. Prvi štirje so predstavniki družbe Indusvi, zadnja pa deželne finančne družbe Fri-ulia. V nadzorni odbor so bili na skupščini delničarjev izvoljeni Ettore Ro moli, Elisabetta Malarosa in Dome-nico Parmeggiani. Prejšnji upravni odbor je pred kakšnim tednom, v najhujšem obdobju reševanje krize, odstopil. O trenutnem položaju v podjetju bodo razpravljali tudi na skupščini delavcev, ki bo v ponedeljek Martin je že mimo martinovanja še ne Mariini so sicer godovali že včeraj, vendar bodo v naših krajih po društvih Martina proslavili šele danes in jutri ter tudi še v prihodnjih dneh. Martinov večer pripravljajo drevi na Bukovju, v organizaciji KD Birški grič, tradicionalne slovesnosti in prireditve bodo jutri dopoldne v Sovodnjah, Štan-drežu, Podturnu, pa še kje drugje. Goriški planinci bodo popoldne maiti-novali v Ajdovščini. Skozi Sovodnje so spet pričeli voziti tanki Protesti občanov zaradi divje vožnje in ropota Prebivalci Sovodenj So v lem tednu z jezo ugotovili, da so skozi njihov kraj spet pričela voziti ležka oklepna vozila. .Jezo :n negodovanje so že izrazili na županstvu :'n zahtevali, naj vojaško poveljstvo, če že morajo skozi vas voziti tanki, uredi tako, da bo zagotovljena varnost občanov :n drugih udeležencev v prometu in da se omeji materialna škoda. Prav te dni so namreč preko 40 ton težki tanki drveli skozi vas s hitrostjo okrog 40 kilometrov na uro, kar nedvomno predstavlja izzivanje nesreče, taka vožnja pa ima tudi drugačne posledice, zlasti še na stavbah v neposredni bližini ceste, da ne omenjamo posledic za zdravje občanov. Ropot, ki ga težka vozila proizvajajo namreč krepko presega dovoljeno višino decibelov. Mar za vojaška vozila ne ve ljajo omejitve in zakaj naj bi bili občani, ki imajo to nesrečo, da imajo hišo ob cesti izpostavljeni tovrstnemu zvočnemu bombardiranju? Sovodenjci so razburjeni tudi zaradi škode, Iti ob taki vožnji nastaja na njihovih hišah. Zaradi izredno močnih vibracij nastaja namreč škoda na strehah, saj korci, zaradi vibracij, sami lezejo od slemena proti robu ostrešja. Tanki sp občasno že vozili skozi Sovodnje. Tako pred meseci, ko so zaradi omejitve prometa na mostu čez Vipavo pri Rupi, preizkušali obvoznico. Lani je nekajkrat šla skozi vas večja kolona, vendar oočasi in z največjo previdnostjo. Takrat je, kakor smo izvedeli, poveljnik kolone peš stopal pred kolono, dokler zadnji oklop-nik ni zapustil naselja. Očitno je dobro vedel, kakšno škodo lahko povzročijo težka vozi' na zgradbah. Sovodenjci zato odločno zahtevajo, da se taka nevarna vožnja (divjanje) skozi njihov kraj omeji, ali povsem preneha. Obsodba zaradi puške brez evidenčne številke Z orožjem se ne gre šaliti, pravi že stara ljudska modrost, mi bi k temu dodali, da tudi s predpisi, ki uravnavajo posest in nošnjo strelnega orožja, ne. Posebno v zadnjem času, ko so se ti predpisi zelo poostrili, pa je kljub temu kar precej občanov, ki nova določila spregleda. Kršilci se seveda kaj kmalu — za tovrstne prekrške je predvideno sojenje po hitrem postopku — znajdejo na sodišču. Včeraj se je pred okrožnim sodiščem v Gorici moral zagovarjati 43-letni Roberto Storni iz Pierisa. Kupil je zračno puško diana kal. 4,5 ter jo nesel orožnikom za ustrezno prijavo. Nekaj dni zatem so mu orožniki puško vrnili, sestavljena je bila u strežna prijava in s tem naj bi bilo zadoščeno zakonskim določilom. Težave so se pričele nekaj za tem, ko so ob občasnem pregledu ugotovili, da v prijavi navedena številka o-rožja ne odgovarja. Zgodila se je pač pomota: orožniki so vpisali namesto evidenčne številke, serijsko številko. Storni seveda pri tem ni bii kriv in ga je sodišče oprostilo. V podobnih težavah se je znašel tudi 56-letni Ivan Colja iz Doberdoba, ki so mu prav tako včeraj sodili ter ga obsodili na 4 mesece zapora pogojno in na plačilo denarne kazni. Colja, ki je tudi lovec, je bil obtožen posesti strelnega orožja, sicer redno prijavljenega, vendar brez evidenčne številke, puško je kupil pred leti, jo tudi prijavil, vendar je medtem spregledal nova določila o evidentiranju in nadzorstvu nad orožjem. Koncerti bora za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi hvale vredna. Sedaj pa je na otrokih J* predvsem njihovih starših, da pravilno razumejo to pobudo in da se v največjem številu udeležijo prve vaja. ki bo na sporedu že v ponedeljek 00 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Od števila prijavljenih otrok p" namreč odvisna bodočnost zbora •» njegova rast. Deset koncertov v letošnjih Glasbenih srečanjih Deset kvalitetnih glasbenih priredi■ te v se bo zvrstilo v prihodnji sezoni, ki jo pripravlja goriška ohci« ska uprava v sodelovanju z avtonom no turistično ustanovo in z Zdrv* njem glasbenikov naše dežele, rf gram koncertne sezone alncontri ra sicalh je predstavil včeraj dopolaa občinski odbornik za kulturne dep nosti Obizzi ter poudaril, kako so * tos, bolj kakor v prejšnjih sezona • kar največ pozornosti namenili kva teti. . -e Koncertna sezona se bo pričeto ' v prihodnjem tednu, ko bo v dar. nem avditoriju nastopila znana 0*"", bena skupina iz Bukarešte, kvari ^ ^ ^ locaust*. Prepovedan mladim 18. letom. „ o- CORSO 17.15-22.00 «Octopussy perazione piovra*. Tržič nS e PRINCIPE 18.00-22.00 «Un Jea una maglietta». kv’S I* EXCELSIOR 18.00—22.00 «P°rK> il giorno dopo». Nova Gorica in SOČA 18.00-20.00 «čas se je ^^tiČ' 5.18». Japonski znanstveno-!« ni film. »/mnch®0*' Ob 22.00 «Dek,'eta gredo v Mun Nemški erotični film SVOBODA Danes zaprto. rngosl®" DESKLE 19.30 «Nekaj vmes»- •’ vanska drama. «Marcovaldo» ponovno na odru gledališke skupine «La Contrada Orazio Bobbio trariZas*Ljudsko gledališče La Con-s( - ie ponovno predstavilo občin-*Ma znano igro Itala Calvina rnestC0Va^° — oziroma letni časi v v v “*• Delo je znano pri nas prav (i/j «Contrade», saj je v le- vil b '?• ko ga je skupina predsta-pr; v režiji Luigija N er vi ja, imelo prp ,n“s velik odmev. Na žalost tiste irioTgVe msrno videli tako da je ne lišfr.ar!;0?alda» smo gledali v gleda tristallo, ki ga od letos La primerjati s sedajšnjo. Contrada upravlja. Gre za mladinsko predstavo, ki pa jo skupina prikazuje na čisto določen način in v luči določene gledališke estetike. Predstava temelji na dveh osnovnih izhodiščih. Prvič gre za to, da se mladim gledalcem pove, da je gledališče le igra in da je zato potrebno na odr sko dogajanje gledati tudi z distanco. Skratka, predstava ni veren posnetek realnosti, ampak svojevrstna gledališka realnost, ki ima čisto svoje zakonitosti. To tezo distance je skupina La Contrada dokaj nazorno prikazala; za sceno ji služijo le pobarvani zaboji iz lepenke in drugi zelo preprosti in tudi «revni» pripomočki. Sceno spreminjajo odrski delavci kar pred gledalci in ne za zaveso, predmeti so le stilizirani itd. V tem delu je zaslediti še neko drugo hotenje, in sicer to, da se mladim ne ponudi tele vizijskega bleska, ampak preprosto, «po ceni» sceno, ki jo morata dopol njevati igra igralcev in domišljija gledalcev. V tem okviru se potem dogaja zgodba Marcovalda, v kateri izstopajo nekateri zelo aktualni kmtrasti, kot so na primer nasprotje med deželo, oziroma naravo, in mestom med bogastvom in reveži, skratka, med različnimi pozicijami, ki tvorijo jedro današnje, večkrat si nasprotujoče in konfliktualne družbe. Drugo izhodišče je, da je treba v ta svet igre vključiti gledalce, vendar s kritičnim, duhom. Od tod ne posredni stik z občinstvom. Mladi naj se vživijo v predstavo, vendar pa morajo imeti le nek trezni pogled do stvari, da prepoznajo nasprotja, ki jih delo obravnava. Predstava «Marcovaldo» prinaša torej poleg čistega gledališkega doživetja tudi določen ^kritični duh» in neko vedenje o gledališču. Morda je prav ta «pedagoški» trenutek nekoli ko zaviralen in tudi določene teze o gledališču so preveč očitne. Tako da sem pa tja zmanjka predstavi poezija, zmanjka ji tista magija, ki je le nujna za gledališko doživetje. Pa tudi dejanje poteka malce preveč razdrobljeno in povezave med posameznimi prizori niso vedno dovolj trdne. «Marcovaldo» je torej vsekakor privlačna igra, vendar ne brez napak. Glavno težo dela nosi Orazio Bobbio, ki zmore najizvirnejše glumaštvo. Manj pestra je igra ostalih. Delo je režiral Gualtiero Rizzi. A. M. Novosti na knjižni polici Izgubljena čast Katharine Blum Nemški sodobni pisatelj Heinrich Boli, Nobelov nagrajenec za leto 1972, je slovenskim bralcem že znan po več romanih in novelah, ki so iziue v slovenščini (Biljard ob pol devetih, Klovnovi pogledi. Skupinski portret z gospo, Kje si bil, Adam, Uho). Cankarjeva založba je Bolla predstavila tudi v eni knjigi zbirke Nobelovcev. To je bilo že leta 1972. Ko je urednik Janko Moder takrat predstavil pisateljevo delo, še ni izšel kratek roman Izgubljena čast Katharine Blum, ki je v originalu prišel na nemški knjižni trg naslednje leto, ločneje 1974. Zdaj smo ta lekst dobili ludi v slovenskem prevodu (Mira Miladinovič) :n izdaji založbe Mladinska knjiga v odlični zbirki Zenit. Ta kratek, pa zato nič manj zanimiv roman iz sodobne nemške stvarnosti, je vsekakor vreden, da ga preberemo. Ne samo kot briljantno napisan pripovedni tekst, temveč tuoi ko pouoba današnje Nemčije zasluži našo pozornost. Katharina Blum (že njeno ime je močno simbo ično) se ukvarja z gospodinjstvom pri dveh družinah, občasno pomaga v gostinstvu, je samostojno, neodvisno dekle, s svojim stanovanjem, ki ga je dobilo na kredit, s svojim avtomobilom, ki ga ima, da lažje opravlja svoje delo. V pustu gre na zabavo k svoji sorodnici, kjer se sreča z maskiranim fantom, ki ga lovi policija. Ta prenoči v njenem stanovanju, omogoči mu začasen pobeg. Zato jo policija zaslišuje, tisk pa pograbi vso zgodbo in proglasi sicer navadnega kriminalca za poli-ličnega zločinca. Kalharino za levo usmerjeno agentko, njenega deloda jalca in ženo za komunistična agitatorja. Skratka ves bulvarni tisk izkoristi zgodbo za napihnjeno in preobrnjeno pripoved, ki nima nobene osnove na realnih dejstvih, ki pa docela vrže Katharino s tira. Konec je mirnega življenja, konec njenih načrtov, konec neodvisnosti in samostojnosti. Katharina je ob vse, zlasti ko se lotijo tudi njenih svojcev in posredno pripomorejo k smrti njene bolne matere. Zato želi dekle spoznati enega od novinarjev, ki je pripomogel k potvarjanju dejstev v časopisju. In ko pride k njej na obisk v njeno stanovanje ga ustreli... To je zgodba tega skopo in lapi-damo, v kratkih poglavjih napisanega romana iz sodobnega nemškega meščanskega življenja. Zgodba sama je že tako dovolj privlačna za zani miv tekst, pisatelj pa je uspel pripoved tudi tako oblikovno stopnjevati, da se bere kot napet kriminalni roman. Seveda pa je bistvo tega kratkega romana v pisateljevi kritiki do nemške stvarnosti, do sodobnega nem škega časopisja in sploh družbe, ki omogoča tak lov na čarovnice, nečiste posle policije in teorije o zarotah v bulvarnem časopisju. Ker je pisanje odraz današnjega življenja in ker je Boli v večini svojih del osebno navzoč kot prizadet svobodni umetnik, izzveni delo tudi kot rahlo avtobiografsko, to pa daje celotni pripovedi še večji pečat pristnosti in resničnosti. Gre skratka za odlično stvaritev Bolla in sodobne nemške književnosti ter zanimiv, napeto napisan roman. Sl. Ru. Na. pobudo SKD «1. Gruden» in SK «Devin» Topel večer s planincem in fotografom J. Čopom Skupina Maraton v Boljuncu rapj eJ’r'-ek zvečer se je v Mali dvo-1° zan ° gruden* v Nabrežini zbra-leg ,pOV°ljivo število občinstva, po dih ob83 Pa sm° za;dedd‘ več mla-bojj razov in to je pravzaprav naj-°' CUS Breg MOŠKA C 2 LIGA 20.30 v štandrežu: 01ympia Terpo* Italcantieri Tržič; 20.30 v Trstu, * lovadnici Ul. Zandonai: Rozzol - u Val MOŠKA D LIGA 20.30 v Trstu, stadion «1- ma^a Bor - VIS; 17.00 v Trstu, telovadni®* šole Volta: VoUey 80 Duke Kraa' 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturi1®? doma: Jami je Pallavolo Brandig* ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 v Trstu: AR Italcantieri Kontovel Electronic Shop ŽENSKA D LIGA . . 18.00 v Trstu, stadion «1- rnaJ • Friulexport Le Volpi; 20.30 v su: CP Pieris - Sloga Pieri' nstvoh1 Jutri NEDELJA, 13. novembra NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gradežu: Gradese - v® 2. AMATERSKA LIGA . 14.30 v Ribiškem naselju: Zarja; 14.30 pri Dom ju: Donu® Kras; 14.30 na Proseku: Primor J Zaule 3. AMATERSKA LIGA t; 14.30 na Padričah: Gaja Mlaana - 14.30 v Tržiču, Ul. Boito: R01”8"^-Primorec; 14.30 v Fossalonu: lon - Sovodnje; 14.30 v Viscu: Vl Juventina; 10.30 v Žavljah: Ra cp _ RrPfl NAJMLAJŠI ^g; 8.15 v Ul. Flavia: Olimpia „ ,.„ne- 10.30 v Trebčah: Primorec - K0 pose; 11.45 pri Campanellah: D®8 p), sco - Vesna; 12.15 na Opčinah. Alpini: Sant’Andrea - Kras. ZAČETNIKI n 30 9.00 v Dolini: Breg - CGS o, na Opčinah, Ul. Alpini: Sant A® A - Primorje KOŠARKA C-l LIGA ja 10.30 v tržaški športni pala®1-dran - Fiarnma Bočen PROMOCIJSKO PRVENSTVA 11.00 v Ul. dellTstria: Don Kontovel; 11.00 v Ul. Monte Lf1* CUS - Polet; 11.00: Libertas - ^ NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA s 10.00 v Mestrah: Italosport ODBOJKA ŽENSKA D LIGA ,c8 9.30 v Štandrežu: 01ympia u Pallavolo Brandigi DEKLICE .ga 9.30 na Proseku: Kontovel m • ŠPANSKI SODNIK CASTILL0’^ je bil v ospredju polemik že m^ __ v tovnim nogometnim prver * IASV111111 llUgUILlCUlllll K* "— Španiji, je med zadnjim prve® e\ofl° srečanjem med Valencio in Ra st,vU zapustil slačilnice le v sp :e j® varnostnih sil. Navijači Vale®Hh®ve hudo razburil, ko ni v korist j® ^ ekipe dosodil dveh očitnih D'1® -g S® za dvomljivo najstrožjo kaze jajc odločil v korist Barcelone- -j poči so podivjali in morala je P®“ ^ d6 lici ja. Pri tem zlasti zaskrbi J Lča-bo Castillo sodil kvalifikacijs* j^ger nje za evropsko prvenstvo m slavijo in Bolgarijo. PRIMORSKI DNEVNIK — 12. novemlir« 19S3 šport □ stran NA IGRIŠČU VSE ČLANSKE ODBOJKARSKE EKIPE V DRŽAVNIH IN DEŽELNIH LIGAH Meblo: z OMA tretja zaporedna zmaga? m .anašnji ženski drugoligaški derbi šk ,združeno ekipo Meblo in irža-0 ° šesterko OMA je prav gotovo i.P,i odbojkarski liogodek konec doBM n ‘nenda “udi osrednji športni žiti i ek’ k* naJ °i privabil v nabre-čin^k0. pbčinsko telovadnico (ob 19.30) Večje število športnikov. So°* kaj več zvedeli o tem, kako d ,s.e ;,gralke Mebla pripravile na orthSm° se povezali s Sokolovim je °Jkarskim delavcem Savom Uša-;kj . k! Pozorno sledi naši združeni ^ Pi. Njega smo najprej vprašali, Je pred tekmo v ekipi vse v redu. iKŽfZOoloženJe ,ie dobro. Nekatere ker -u n*s° ravno v najboljši formi, do rt pes*,'j° "ahle poškodbe, a bose ?rev' zagotovo vse igrale. Dekleta ■ _ avedajo pomembnosti tekme, saj nje Jp 'ekatere z OMA bridke izkuš-Solmi red dvema letoma je na primer 1 s t0 ekipo kar dvakrat izgubil, čeprav je bil objektivno boljši, podobno kot je sedaj Meblo.» «Po briljantni zmagi v Moglianu pa so igralke prav gotovo pridobile glede samozavesti...» «ftes je tako. Že dalj časa ne pom ni m, da bi se z gostovanja vrnili s tako gladko zmago. Po tekmi so bila dekleta izredno zadovoljna, ker so se zavedale, da letos ne bodo odigrale v prvenstvu podrejene vloge. Moje mnenje je sicer to, da doslej še nismo srečali pravih nasprotnikov, saj sta tako Conegliano, kot Mogliano na dnu lestvice brez točk. Nekoliko bolj nevarna bi morala biti Nervesa.» «Bi po dveh kolih lahko že podali oceno glede kakovosti letošnjega prvenstva'?» «Vsaka tekma je poglavje zase. Nikoli ne veš, kje je meja med zaslugami :n pomanjkljivostmi ene ali druge ekipe. V Moglianu domačink dobesedno iiismo pustili igrati. Če bi jih, bi nas morda premagale.* «Kateri je bil ključ do zmage?» «Prav gotovo sprejem. Meblo je sprejemal nizko in hitro napadal, tako da je tolkačem Mogliano zoperstavil skoraj vedno samo '.‘nega blokerja. Nasprotno pa je Mogliano sprejemal visoko :n blok Mebla je bil vselej na mestu.» «Povrnimo se k drevišnjemu derbiju. Omenil si, da je OMA tradicio nalno neugoden nasprotnik. Česa se najbolj bojiš?)> ■: imeli tri ekipe, a le r\\*~ nazadoval in tako sta ostala Vaj ym^a Terpin iz Gorice ter OK Beic l.z Štandreža (bivša Juventina tej ■ : -D°ber poznavalec odbojke v Plesn^1. č*an Vala iz Štandreža Ivan Dr-a, • ar Pred samim prvenstvom «oLnaslednje: čet)i a Podskupini sta izredno izena-tov0 - j vsake ekipe pa bo prav go-trek v \em da si pribori enega od mah tTv‘*1 mest v prvih desetih tek-de C . r Pomeni tudi obstanek. Gle-ria , 'zredno izenačenost pa so mož tudj ~;ko Prijetna presenečenja, kot sta azoearanja. V prvi podskupini nan;, * , ®*ympie Terpin dobro poz-'ha jn |kmeca še Volley Bal1 iz Vid ekipi ^anker.s, iz nižje lige prihajata canti.,Rasilcev 'z Pordenona ter Itak je n^nja iz Tržiča, tržaški CUS pa ekipp Zadoval. V podskupini moje Pa so v lanskem prvenstvu igrali v tej kunkurenci Inter 1904, Roz-zol, Vivil in Metallurgica. Šesti zastopnik Libertas Sacile pa je novinec. Pri OK Valu je prišlo do nekaterih sprememb. Igralca Ona smo osvobodili dolžnosti trenerja in sedaj nas trenira Ivan Markič iz Kanala. Naše vrste sta okrepila Aleš Prinčič iz Krmina, ki je igral poprej v višji ligi ter Vižintin. Goriška 01ympia Terpin je izgubila dva izkušena odbojkarja Neubauerja in Zadnika, a za prvo šesterko bodo igrali trije mladi in obetavni igrači Andrej in Simon Terpin ter Kosič. «Dosedanje prijateljske tekme so pokazale, da smo igralci Vala ta čas zadovoljivo pripravljeni in uigrani, tako da smo pred samem pričetkom prvenstva zmerno optimisti * štandreški Val bo svoj krstni nastop opravil v Trstu proti Rozzolu, 01ympia Terpin pa bo doma igrala proti tržiškemu Ita cantieriju. MOŠKA D LIGA Ekipi Jamelj, ki so jo zaradi dopol- nitve videmsko-pordenonske skupine kljub izpadu spet vključili v višjo ligo, se bosta letos pridružili še dve slovenski šesterki in sicer Bor JIK Banka ter Kras. Prva šesterka je, kot znano, izpadla iz C-2 lige, Kras pa je lani napredova’ iz 1. divizije. Borovci, ki jih letos spet trenira Guido Neubauer, bodo nastopili v skoraj nespremenjeni postavi. Drevi bodo igrali proti VIS. Tekmec je pra va neznanka, kljub temu pa «plavi» pričakujejo prvi prvenstveni uspeh, ki v tej konkurenci tudi ne bi smel biti edini. Kras bo gostoval pri Volley Duke 80. Srečanje samo bi morali biti izenačeno. Barve Krasa branijo tudi nekateri izkušeni in prekaljeni odboj karji, ki znajo ugnati marsikaterega nasproti! ka. Zastopniki Jamelj pa bodo gostili Brandigi Pallavolo, ki je zelo nevaren nasprotnik. Naše ekipe igrajo v različnih sku pinah, zato v prvem delu ne bo d en bi jev. Drasič (Sloga): «€-l liga letos bolj izenačena» ŽENSKA C 1 DlGA V C-l ligi bodo drevi igrali 3. kolo. V Repnu bo slovenski derbi med Slogo :n Borom, v Trstu pa neposredni obračun CUS - Breg. Osrednja tekma bo slej ko prej v Trstu in ne v Repnu, ker se Bor najbrž ne bo mogel enakovredno upirati domačinkam. To pa iz dveh razlogov; ker se morajo slogašice oddolžiti domačim gledalcem za nepričakovani spodrsljaj v Krminu, borovke pa niti tokrat ne bodo mogle nastopiti z najmočnejšo postavo. Tudi sicer ekipa Bora ni enakovredna Slogi in če ji bo uspelo zaigrati bolje kot v prvih dveh nastopih, bo to že lep uspeh. Po dveh kolih smo trenerja Sloge prof. Franka Drasiča prosili, da nam bi povedel kaj več o dosedanjih razpletih v tej ligi; «Mislim, da ‘je kvaliteta letos nekoliko slabša kot v lanskem prvenstvu. To pa ne samo v naši podskupini, ampak tudi v drugi. V lanski sezoni Po osmih letih spet tržaško-goriški nogometni derbi Gaja in Mladost obnavljata staro tradicijo ^dnji medpokrajinski derbi je bil leta 1973 -VI. AL nevarno gostovanje Vesne l. ZInago proti CGS bi se Zarja (na sliki) visoko povzpela na lestvici amaterska liga fef* — VESNA ,vNi h(v)e b so Pred težko oviro, h a takaU da ek‘Pa letos ne suzunahnep!!VH k0t V Pryj,šnjih LnaSah i„ n' . dve- prepričljivih tj dobra • (Jzračje v taboru Zarje ze-v.?dči(5 ‘n za*'0 se bo trener Križ-J a. da n V.Sei verjetnosti držal prahi® Uiiriiatf1^0 ekipe’ w zmaga, ne „ . zarru,n: '■ Morda edina sprememba V z nVa Iva Grgiča, ki ga pesti Uamjanom Fondo. DOMIO KRAS Kras jutri računa na eno točko, vendar bo morala ekipa igrati bolj zbrano predvsem v obrambi, saj so napake branilcev botrovale zadnjima dvema porazoma Krasa. Poleg tega pa morajo nogometaši Krasa imeti tudi bolj mirne živce. V nedeljo smo za beležili že četrto izključitev, zaradi katere Šugan ne bo smel kar tri nedelje na igrišče. Po eno nedeljo so bili že izključeni Samec, Gnezda in Peter Terčon. Tudi ekipa Domia ima tokrat izključenega nogometaša in si cer Fumanija, ki je prava gonilna sila ekipe. PRIMORJE — ZAULE Kljub temu da igra Primorje proti močnemu nasprotniku, mora neporaženo zapustiti igrišče. V drugem primeru bi bila usoda proseške enajsterice, ki po osmih tekmah ima le štiri točke na lestvici, praktično že zapečatena. Trener Stuile je hi 1 po porazu s Fortitudom precej polemičen do nogometašev, češ da ne dajo vsega od sebe. Zato bo verjetno prišlo do sprememb v postavi. Ker prav jutri nogometaša Primorja Di Benedetto in Pugiese praznujeta 34. oziroma 36. rojstni dan, navijači upajo, da bodo to dvojno slavje praznovali skupno s tretjim, to je s prvo letošnjo zmago Primorja na domačih tleh. Atletska sekcija ŠZ Bor vabi svoje atlete in družine na družabni popoldan, ki bo jutri na stadionu «1. maj». s pričetkom ob 16.30. Odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da so treningi miniodboj-karjev (letnik 1972 in mlajši) ob ponedeljkih od 17.00 do 18.15 in ob sredah od 16.00 do 17.30 v telovadnici liceja «F. Prešeren«. Igralci sc lahko vpišejo neposredno na treningu ali v tajništvu društva. ŠZ Bor - namizni tenis -rekreativna sekcija obvešča, da potekajo treningi na liceju F. Prešeren ob torkih od 19. do 21. ure in ob petkih od 19.30 dalje. ZSŠOI priredi 26., 27. in 28. decembra izlet v Sarajevo z ogledom olimpijskih naprav, mesta in s smučanjem na Jaho-rini. Prijave v pisarni združenja do 14. t.m., ŠZ Sloga — Planinski odsek organizira jutri, 13. novembra, vzpon na Slavnik in veselo martinovanje v Markovščini. Vabljeni člani in prijatelji vesele družbe. Športna šola Trst sklicuje v četrtek, 24. novembra, REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, s prvim sklicem ob 19.30 in z drugim ob 20. uri. 3. AMATERSKA LIGA GAJA — MLADOST Po osmih letih bomo ponovno imeli tržaško-goriški zamejski derbi, to krat na Padričah, ki bo vsaj kar se tiče 3. amaterske lige prvi v zgodovini zamejskega amaterskega nogometa. Zadnji derbi smo namreč zabeležili 13. aprila 1975, ko sta se v 11. povratnem kolu prvenstva 2. amaterske lige pomeri a v Štandrežu Juventina in Zarja. Zmagala je Juventina 2:0, ki je tisto sezono izpadla iz lige in odtlej nismo več imeli tržaško-gori-ških derbijev. Juventina je nato igrala v goriški skupini, prej v 2. amaterski ligi, nato, kot še danes, v 3. amaterski ligi. Zato vlada v tržaških kot v goriških zamejskih nogometa h krogih veliko zanimanje za ta derbi, v katerem je seveda možen vsak izid. ROMANA — PRIMOREC Čeprav v zadnjih nastopih Treben-ci niso povsem prepričali, proti skromni Romani ne bi smeji imeti problemov za osvojitev celotnega izkupička. RABUIESE — BREG Brežani proti Rabuieseju iščejo vsaj prvo točko v gosteh. V treh dosedanjih nastopih na tujem (Olimpia, Rcdanese, San Sergio) so predstavniki dolinske občine poraženi zapustili igrišče. FOSSALON — SOVODNJE Marsonovi igralci bodo jutri gostovali v Fossalonu proti ekipi, s katero delijo zadnje mesto na razpredelnici. Naloga za sovodenjske igralce ne bi smo a biti nemogoča, saj bodo domačini igrali v okrnjeni postavi, zaradi izključitev, do katerih je prišlo prejšnjo nedeljo na tekmi proti Juventini. VISCO — JUVENTINA Štandrežci bodo tokrat igrali proti ekipi iz Visca, ki je prav v nedeljo, kakor Juventina, slavila svojo prvo prvenstveno zmago. Če bodo Vižinti novi varovanci pokazali tako zagrizenost, kot prejšnjo nedeljo, jim po zitiven rezultat ne bi smel uiti. sta izstopali šesterki OMA 01ympic iz Trsta in Teodora in Ravene, ki sta obenem ludi napredovali v višjo ligo. Letos pa bo prvenstvo zanimivo in izenačeno, ker ni izrazitega favorita.« «V prvem zmagovitem nastopu v domači repenski dvorani ste premoli tržaški CUS. Kakšne nasvete bi dal trenerju Brega Radu Grudnu za drevišnje srečanje s tem nasprotnikom?» «Brežanke morajo v tem derbiju čim manj grešiti :'n zaigrati izredno učinkovito v napadu. To je najboljše orožje, da spravijo nasprotnice na kolena in jih ne pustijo, da bi se razigrale. Tržaška '>kipa ima med samim srečanjem precej dolge codmore«, katerim pa sledijo izredno dobri trenutki in to predvsem v obrambi, da lahko zmedejo tudi objektivno boljšega nasprotnika. Poleg tega pa ne smemo prezreti dejstva, da se v telovadnici na Monte Cengiu igra nekoliko slabše, ker razsvetljava za odbojkarsko igro ni najboljša. Gostujoča ekipa je zato še dodatno na slabšem.« ŽENSKA C-2 LIGA Prvi nastop v sezoni 1983 84 bo ekipa Kontovela Electronic Jhopa opravila v Tržiču. Kontovelke bodo imele na drugi strani mreže Italcantieri, ki je novinec v ligi, a same igralke in še bolj njihovo vodstvo so sila ambiciozni. Najboljši razsodnik njihovih realnih možnosti pa bo prav gotove samo igrišče. ŽENSKA D LIGA Tri naši zastopniki v ženski D ligi imajo različne cilje in želje. Združena mlada šesterka Friulexport bo imela v tej konkurenci povsem drugačne nasprotnike kot v prvenstvu deklic, ko je bila vsaka dosedanja tekma le gola formalnost. Igranje v skupini noljših bi bil za mlade odbojkarice samo še dodatni motiv za uigravanje in napredovanje. Za drugo ekipo Sloge je to prvenstvo predvsem priprava mladih igralk za dooolnjevanje prve šesterke, ki nastopa v C-l. Za goriško Olympio Bertolini pa je povsem drugače, ker je to članska ekipa in vsak uspeh je še toliko bolj dobrodošel, predvsem kot propaganda za žensko odbojko na Goriškem. PRVENSTVO DEKLIC Friulexport - Vivai Busa 3:0 {15:0, 15:0, 15:3) FRIULEXPORT: Venier, Ušaj, Sto-per, Foraus, Pertot, Žerjal, Ukmar, Požar, Garbini, Umek in Centazzo. V prvem povratnem kolu je združena ekipa deklic premagala Vivai Busa z natanko enakim izidom, tudi v posameznih setih, kot v prvi tekmi. Na igrišče so stopile prav vse igralke. Da bi nekoliko kompenzirale pomanjkanje enakovrednih tekmecev pred pričetkom članske D lige, so deklice po uradni tekmi odigrale še prijateljsko srečanje z Borovo ekipo, ki nastopa v C-l Ligi. MLADINCI Volley Duke 80 — Sloga 2:3 (11:15, 15:10, 15:4,7:15,11:15) SLOGA: Bandelj, Bitežnik, Filipčič, Gulič, Hrovatin, Ipavec, Jerič, Ker-pan, M. Komar, Komar, Kralj, Milkovič. Tudi v povratnem kotu je Sloga zopet premagala Volley Duke 80. Naši fantje so tokrat zaigrali od časa do časa preveč živčno, zaradi česar njihova zmaga ni bila čistejša. Vsekakor pa se pozna, da vestno in redno trenirajo, saj napredujejo iz tekme v tekmo. Nekatere elemente igre pa res že dobro obvladajo. (INKA) Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108 000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din Poštni takoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Spektakularna preiskava MILAN — V Piemontu in Lombardiji so preteklo noč aretirali 22 oseb, štiri so pridržali na policiji, izdali so 19 nalogov za aretacijo, opravili 140 hišnih preiskav, zasegli 31 dokumentacij ter premičnine in nepremičnine 81 oseb. To je rezultat bliskovite in dobro načrtovane akcije v štirih sevemoitali janskih igralnicah (v Benetkah, San Remu, Saint Vincentu in Campionu d’Ita lia), v kateri je sodelovalo več kot 2000 finančnih stražnikov, policistov in karabinjerjev s 115 vozili, pomorskimi plovili ter drugimi pripomočki. Namen akcije je bil ugotoviti, če in do katere mere je mafija razpotegnila svoje mreže tudi v italijanskih igralnicah. Predvsem pa so sodne oblasti (vodstvo celotne akcije je bilo v Milanu) skušale preveriti, če ugrabitelji denar, ki so ga dobili za odkupnine, spravljajo ponovno v obtok preko igralnic. Izkazalo se je, da je bila med štirimi omenjenimi igralnicami najbolj «čista» ona v Benetkah, kjer je vodstvo te hazardne hiše aktivno sodelovalo s preiskovalci, prav tako pa tudi kakih 300 slučajnih gostov. V glavnem velja isto za igralnico v Saint Vincentu (tam je bilo klientov okrog 500), do zapletov pa je prišlo v preostalih igralnicah. Policija je fotokopirala bankovce in kasno v jutro (preiskave so se začele kmalu po polnoči) pregledovala dokumente ter naletela na dovolj velike nepravilnosti, da je ukazala zaseči delnice igralnic v San Remu in Campionu. Sanremsko hišo je tudi zaprla, upravnike obeh hiš pa odpeljala v Milan ter jih predala sodnim oblastem. Vsekakor so akcijo pripravljali že dolgo časa in, kot so nekateri izjavili, so jo izpeljali «s spektakularno koreografijo*. 12. novembra 1983 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 |4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa :s.Hs 0$ član italijanske tveze časopl*™h zaloimkov FlEG Ob 500-letnici Luthrovega rojstva f ■ 1 * v 1 i Prav te dni potekajo najrazličnejše »ceremonije* ob 500-Ietnici rojstva velikega verskega reformatorja Martina *jUtTp) V VVittembergu se je Luthterovemu stominu poklonil tudi predsednik NDR Honecker (Telefoto Ar Po sklepu oblasti, naj ima vsaka družina le enega otroka Kitajci «pod udarom» svojih edincev PEKING — Kitajcem je sicer u spelo odpraviti lakoto, ukrotiti povodnji, uničiti kobilice in se zne biti epidemij, toda vse kaže, da jih začenjajo v zameno za vse to pestiti novi «apokaliptični jezdeci», to ni so pa nihče drugi kot njihovi razvajeni otroci. Ker so Kitajci zelo preudarni ljudje so že pred časom izračunali, da ob koncu tega stoletja ne bodo živeli bistveno bolje kot danes, tudi če bodo svoj nacionalni proizvod po večali za štirikrat (kar so si zastavili za cilj), če bo do tedaj njihova populacija narasla na milijardo in 200 milijonov oseb, in so se odločili za načelo «ena družina - en otrok.» Vsa zadeva je bila videti enostavna, dobro zastavljena in učinkovita ter kot taka mnogo obetajoča. Iz vedenci in politični voditelji so si že meli roke v prepričanju, da so zadeli žebelj na glavo, ko se je izkazalo, da so delali račune brez krčmarja. Enemu otroku v družini pravimo običajno edinček in če kdo meni, da so kitajski edinčki dru gačni od njihovih vrstnikov drugod po svetu se krepko moti. Ker Kitajci po tradiciji ljubijo šte vilne družine, z mnogo otroki, zdaj, ko so jim oblasti dovolile imeti le po enega naslednika, vso to svojo veliko količino starševske ljubezni zlivajo na eno samo osebico, katero na vso moč razvajajo in obožujejo. Ker pa tudi mali Kitajčki ne zaostajajo po prevejanosti za svojimi odraslimi rojaki so kmalu ugotovili, da je njihova prisotnost v družini iz redno dragocena in kot taka dokaj konjunkturna. Tako ugotavljajo, da si večina kitajskih malčkov noče (in ne zna) zapeti gumbov na obla Čilu niti pri petih, šestih letih sta rosti, v vrtcu ne opravljajo niti o snovnih nalog in (/pravil, domače naloge pišejo le še za denar ter postajajo v svojih družinskih, šolskih in drugih okoljih ne le vedenjsko problematični, ampak neredko že kar pravi mali teroristi, s katerimi ni dobro skupaj češenj zobati. Ti razvajenčki so tako nenadoma postali problem številka ena za kitajske pedagoge, psihologe, sociologe in druge strokovnjake, ki so ob stali pred pojavom, katerega niso načrtovali in se zato nanj tudi niso pripravili. Nesporno je le to, da se kitajski razvajenčki praktično prav nič ne razlikujejo od nekitajskih dru god po svetu, to pa pomeni, da se ti «socialistični» edinčki obnašajo prav enako kot «kapitalistični», kar voditeljev dežele za dolgim zidom ni ravno navdušilo. Kaj storiti? Učeni možje te velike dežele, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok so se odločili za tradicionalno kitajsko terapijo: delo. Vsi ti razvajeni kitaj ski malčki bodo morali odslej doma in v vrtcih sami prati svoje robčke Prav nič pa ne bi bilo narobe, če bi nadaljevanje tega «zdravljenja» posnemali tudi pri nas, saj tovrstnih «pacientov» tudi na naših koncih ni ravno malo. Jacqueline Kennedy tožila Diora ■J*- UT »m i NEW Y0RK — Jacqueline Kennedy Onassis je spet na prvih straneh :