rašm Posamezne številke* Navadne Din l‘“» ob nedeljah Din 2*—. »TAROK" izhaja vsule razn'|cov> °k 1®« ur* * datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti £> 18’—, xa mo-lemstvo D 20*—, dostavljen na dom D 10’—, na izkaanice D 18*—* inserati po dogovora* Naroča se pri upravi »TABORA.*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. S®MWliia'v''g©S@išBl. Knjižnica liceja Posamezne številke* Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din. 2*—. UREDNIŠTVO se nahaja v Mari« boru,. Jurčičeva ul. st. 4, I. nadstropje. Telefon interurb. st. 278. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici^ št. 4, pritličje, desno. Telefon št, 24.^—» SHS poštnočekovni račun štev. 11.787. N« naročila brez denarja ae ne ozira. — Rokopisi se ne vračajo. Leto: V. Maribor, petek 8. februarja 1924. Števiika: 32. Položaj koroških Slovencev. Odgovor na članek »Dio Lagc der Slovfcnen In Karaten«. Beu-tsches Volkablatt. ž Joe 22- jan. tl. ' Navedeni članek jc ponatisuila tudi »Cillier Zeitung«, ki prav pogosto slika svojim citate!jem nebesa, v katerih žive koroški Slovenci, dočrnv imajo Nemci pri nas pekel. Ko so po plebiscitu Slovence zasmehovali in pretepali, jim požigali hiše, prepovedovali prireditve, ko za njo ni bilo nikjer zaščite, niti pri sodiščih, tedaj se ni zganila ne »Cillier Zeitung«, ne »Deutsohes Volksblatt«. Lepo tiho sta bila oba lista in privoščila Slovenc c vri-V errhferjem batine! Kje je bila tedaj tol i prežvekana prav idol jul) n os tl Kak krik in vik bi bil nastal, ako bi bili pri nas vračali milo za drpso! Linev-no, da taiki kanibalski časi ne morejo večno trajati in so tudi morali na Koroškem prenehati. To kar so je dogajalo Prva leta i>o plebiscitu na Koroškem naprtim sodežclanom saimo radi, tčga, ker so Slovenci, to jo krona podivjanosti, kaj takega more delati samo »civiliziran« koroški Nemec ozir. nemškutar. Po treh letih so sicer prenehali pretepi in požigi, toda za pravice, katere grejo Slovencem po senževmenski pogodbi, sc bodo morati ko-roški Slovenci še dolgo borili, kakor so se bori 1 i z>a bore razrede ljudske šole pri Zvezi narodov. Res jc. da je na slovenskem ozemlju RS šol, a te niso m eniško-sl oven ske (u-trakvistične šole), ampak nemške šole, četudi na papirju — utrakvistične. Slo-venoi so se vsa leta boriti proti tcmli tipu šol: in' tudi umevno, da m,n sedanji koroški Slovenci ne bodo polt stave, ampak se borili z vsemi sila mi rai odpravo takt h' šol. R oliko se jc Svoj on« pisalo proti tem šolam', ki «o proti vsem pravilom' metodike iti pedagogike. Kaj le bi rekli naši Nemci, ako bi upeljal'! za ua'-■še Nemce enake šolo! Le žal, da naši luožje pni višjem' šolskemu svetu niso tako nazadnjaški, diai bi upeljali take u-trakvistične šole tudi pri na*, recimo v Mariboru! Zato pa še doseč a j ni bilo pritožbe o ustroju šol za Nemce, dooim se Pritožbam Slovencev še ni ugodilo. Koroški Slovenci hočejo šole, v katerih se njihovi otroci ivauče oba, jezika in se ne germanizirajo, v sodaniih ntrakvisitie-nih šolah pa se vzgajajo poturlce, ne »ranče se pa iie nemški ne slovenski! Po teh šolah da je velik del jrouka 'slovenski, posebno pouk iz čitamja! O ironija! Za tak pouk so vendar potrebne slov. učrie knjige! In koliko 'je teh? Iz zastarelega Prešernovega Abecednika, hi ne spada več ^ šolo, ampak v muzej, tiaj se otrok nauči slovenski? Drugih knjig pa že za, čaaa' stare Avstr ij^ Ki bilo slovenskih, še rrinn j pa «o jih sedaj hatisnili. K pouku pa spadajo v prvi Vrsti učitelji, ki' znajo učni jezik, torej Pismeno slov etino. kakor za Ticmški jezile — pismeno nemščino! Koliko1 je takih učiteljev? — K večjentu 1?! Kaj bi rekli naši Nemci, ako bi pri rvn« njihove otroke poučevali učilčiji v* —■ hemškem dialektu, reciimo v kočevskem naročju? 55e zn. časa rA v-f r i jc V šel i učitelj sil smel govoriti sTovenškf ni? otroci no bila ku-zhOvaii?. ako so meti Seboj slovenski govorili. Veliko man i bo slovenščina1 sc se daj pri puščen a pri poniju. Vsa? je učni iitzik vendar — nemški! Že pred' prevratom' so šolski' nadzorni liki (isti, ki so šc Sedaj) klicali učffeljo na zagovor, ako so izpcsojcvflli otrckohn slovenske knjige. šolske knjiŽnidc so UMc r. mlrliimi iz-ieiSnimi vse nemške! Da Hi' sc sed«,j ka j **» bofcjtso obirijilo ~-..ag-s-mi.aao©ai,oj Posebnost koroških’ utraikvističnih' šol je ta, da eč poslužuj« učitelj: pri počet-nem! peruku slovenskega narečja (ne pa pismene slovenščine) z namenom, dai o-la.jša prehod k popolnoma nemškemu pouku. Slovenščina, koliko sc goji, ni sama sebi nainten, ampak služi le pouku nemščine. Ko je slovenščina kot pomož-mi jezik pri pouku nemščine svojo nalogo izvršila, se več ne rabi pri pouku. Na srednji 111 višji stopnji je pouk popolnoma nemški, o kaki dvojezičnosti šol tedaj ni govora. Pri takem pouku Slovenec vedno le sliši, kako lep je nemški jezik, nikoli pa ne pove učitelj kaj o lepoti slovenskega, jezika, ki je materin jezik vseh otrok. Tako postopanje je umljivo. ker so vsi nastavljeni učitelji — nemškutarji, ki sovražijo slovensko govorico in sarmi: ne govore nikoli slovenski. Za ilustracijo še naj služi znani izrek učiteljev po šolah: »Bindiš is šiali!« Ker slovenski koroški učitelji domačini niso bili več sprejeti v šolsko službo, so dobili na, Koroško vse polno Kranjcev in Štajercev, ki mrze slovenski jezik. Da bi taki učitelji poučevali — slovenski, tega pač dopisnik s Sehauerjem vred ne verjame! Žalostno je dejstvo, da v dobi velikih' reform, ki se vrše v Avstriji na šolskem polju, še eksistira tako zastarel tip šol, kot so koroške utrakvistične šole, menda, kot zgodovinska rariteta! Opozarjamo samo na vlogo krajnega šubkega sveta v Selah, ki sc proti vi popolnoma slovenski šoli, katero jim je zviti deželni šolski svet v Celovcu vsilil in katera zahteva reformirano utrakvi-stično šolo, v kateri se bodo otroci mogli naučiti oba jezika. Toliko o šolt. Nesramna je trditev, da jc prebivalstvo v južnem delu Koroške nocijonalno močno pomeša n o i« da. 'btl vzdrževanje 2 šot bilo nemogoče! Hinavci! Čemu se torej brani šolska, oblast otvoriti privatno šole v Št. Rupertu in' Št. Jakobu, katere vzdržujejo Slovenci, otvoriita, pa je tam po en slov. razred, ki gre na troske deželo! Trditev, da je južni del Koroške močno narodno mešan' je novejšega kova in služi namenu, opravičiti postopanje Popram1 Slovencem. Južni del ric rriore biti nacionalno mešan, ker so pravi NenVci v vsaki občini kvečjemu tja poslani uradniki. Tudi' dol severno Drave ni nič slabši v tem' oziru. Slovenci pa, ki so bili pri ljudskem štetju vpisani! zn Nemce ali ki so volfti '»Kiivheit.sliste«, ali ki so naročeni n,ni »Domovino« še niso nobeni Nemci! Nemškutar ni Nemec! Nemškutarji. 1*» so produkti — utraikvističnih šol, teh tvorni e brezznača.jnežev. Zanllrtrifivo je, zakaj ni razglasila koroška deželna vlad® rezultatov ljudskega štetja. »Deutsches Vokksbiattc jo torej ■prvi list,, ki vc povedati, da jo po ljudskem štetju 40.000 Slovencev na Koroškem ih sicer po rojstvu! Treba je so,mo citati »Koroškega Slovenca«,- kako so pri ljudskem1 štetju »daviti« Slovence iri rfabrieirali« Nemce. Vsak, kdor lo zna nemški, je bil zapisan za, Nemca. Lahko ni dopisnlik tudi dobi pritožbo »Političnega. in gospodarskega društva« v Celovcu, ki je bila vložena pri diuhajški vladi zoper ljudsko štetje. Lahko sedaj »D. Votkkblatt« z debelim tiskom, kriči, da so tam’, kjer kompaktno, žive Slovenci, avstrijske oblasti o tvori le slo ven. šole. (1 rnzr. v jšt. Rupertu pri Velikovcu, 1 razr. v Št. Jakobu v Rož.u1 fi n' 2 rnzr. v Selah.) To so jo zgodi lo le na pritisk Zveze narodov vsi e d neštetih pritožb od strani šolskega društva — po troli letih! Zakaj je šolska Oblast otvorila slov. razrede v Velikovcu in Št. .Takoibu? Bdilnto za lo, d* ni tro-dosoilti privatnih šo», kjpg,|lii ib'ili jpa,- Posmrtnica Wi!sonu v narodni skupščini. Parlamentarni odsek za proučevanje pogodim z Italijo sestavljen’. BEOGRAD, 7. februara. Danes dopoldne oh 10. uri je bila otvorjena seja Narodne skupščine. Predsednik Jovanovič je naznanil, da je posl. Lazič skupaj z 55 tovariši vložil predlog, da se obtoži, bivšega pravosodnega ministra Lazara Markoviča- Predlog bo razmnožen in v zakonito predpisanem roku—v 5 dneh — predložen parlamentu in ministrom. Po izvršenih formalnostih ,ie povzel besedo predsednik Ljuba Jovanovič in se v toplih besedah spominjal predsednika Wiisona, ki si je zlasti za slovensko ljudstvo pridobil velike zasluge. Tudi minister dr. Nineič je govoril posmrtnica velikemu Wdlsonu. Nato je bila seja zaključena. BEOGRAD. 7. februara. Med današnjo skupščinsko sejo sc je sestal parlamentarni odsek za proučevanje pogodbe z Italijo in sc jc konstituiral. Za predsednik;: ie bil j- -lir. Minister Ninčič je prosil, naj se zadeva prejkomogoče reši, ker je bila pogodba sklenjena na kratek rok- Odsek ima prvo meritorno sejo jutri popoldne. Večina Radičevcev za aranžman z radikalci. Radič grozi slovenskim klerikalcem, svojim zaveznikom. Zagreb, 7. febr. Navzlic dementi jem nekaterih listov federalističnega bloka sc trdovratno vzdržuje vest, da je -dr. Lorkovič izdelal skupno z Radičem na Dunaju natančnejši načrt, o postopanju Hrvatskega bloka in sicer posebej za demokrate in' posebej za radikalce. To potrjuje tudi včerajšnji »Slcbodni doni«, ■ki prnvi, dia sta se gg. Lorkovič in Košuti« spoVazn meta z Radičem o postopanju napranr vsem1 političnim' faktorjem v Beogradu. Kakca’ izvemo, se Hrvatski blok cepi na dvoje skupin. Ena, šibkejša, žeb sporazumi z apoziiciijonaJn-ini blokom, dinga — močnejša' — pa je za a-ranžma z radikalci i.n sicer na tej podlagi. da Hrvatska zajednica prevzame na Hrvatskein vso upravo v svoje roko in v slučaju volitev ojači položaj Hrvat-, skega- bloka. Slednja skupina ne verja- me, da bi bil mogoč sporazum z demokrati, dokler nc prevlada v stranki Da-vidovičev vpliv. Pretečna večina bloka« Sev si želi zbliža,nja z radikali in’ je ž« poslala v Beograd svoja odposlanca dor« Mačka in dr. Krnieviča- Radičevo glasilo napada Koroščev organ »Slovenec«, ker ne smatra izročitve Reke za izdajstvo. Ker pa so bližajo volitve, bo slo« vensko ljudstvo poskrbelo, da bo »Slovenec« s svojo gospodo vred dajal račun’. Če ne bodo slovenski republikanci samii dovolj močni, jim pridejo na pomoč hr« vatski republikanci. V sleherno slovensko vas se bo pcdailo nekoliko hrvatskili kmetov, ki bodo javno in tajno ožigosali Pašičevo izdajstvo. (In vendar Radič pripravlja. aranžma s Pašičem! Zmedenost, kakor povsod, kjer zine Radič! UrecL) Wi!sonov pogreb. W ash i n g ton, 6. febr. Danes so bili sti. Pri žalnem' obredu je bil navzoč pre-V katedrali sv. Petra in Pavla položeni zident Coollidge v spremstvu ministrovi k večnemu počitku telesni ostanki biv- in’ diplomatskega .kora. Vsi javni in’ z& šega prezidenta Wodrowa Wiilso,na. — sobni uradi so v znamenje žalosti z$ Krsti pokojnika so izkazali največje čar nekaj mftnut ustavili dela . 'v..-v.i BOJI V FRANCOSKEM PARLAMENTU. Pariz, 6. febr. Radikalni in socialistično radikalni (poslanci so so danes popoldne jiosvctovali o taktiki v volilnem boju im o vezanju kandidatski h list. — Soglasno je biil sprejet sklep, da obe stranki korakate ločeno, tam pa, kjer hi bilo treba skupno izpodbiti Narodni blok, lahko stopite v koalicijo. Pa riz, fi. febr. Ko jo na današnji seji poslansike zbornice radikalski poslanec Hcriot zahteval odstranitev nekega člena iz zakonskega osnutka o dekretih, je Pokvcare, ki je vztrajal na osnutku, stavil vprašanje zaupanja. Zbornica jo V poimenskem' glasovanju' odklonila IToriotov predlog s 253 glasovi proti 160. PRIJET RADIČEVSKI AGITATOR. ’ Beograd, 7. febr. Oblasti so prijel«! v Gračacu v Bosni radičevskega poslanca Špijonjaka (nornetv-omon), ki je širil medi tamošnjimi nirobivalstvo-nr repuhlil kansko propagando. Špijonjak 'je bil obsojen' na 26 dni(!) zapora. Poslance je poslal predsedniku JovandvAča pismo,M katerem ga prosi intervencije, da lahko kot poslanec nemoteno nadaljuje svoja politično delovanje. (Zopet eden Radiče-veo več, ki priznava Beograd!) j saaa stavljeni — učitelji Slovenci, ki. sc še nahajajo brez službo na Koroškem. Kako nesramno zavito je poročilo o šoli v Št. Rupertu! Javna slov. ljudska šola v Velikovcu (1 razred) s sedežem v Št. Rupprtu (v prostorih Narodne šole), bi se morda o tvoril a. s 1, oktobrom 1922. Proti temu odloku dežel. šols. sveta so staniši šoloobveznih otrok protestirali ter zahtevali otvoritev šole si L n oveni h. kot jc običajno na deželi. Isto tako je »Slov., šols. društvo« protestiralo proti imenovanju šolskega voditelja '(župnik Križaj — strupen sovražniik Slovencev) •in učiteljem. Ker se tem' pritožbami ni ugodilo, niso hoteli poalatl svojih otrok v šolo. raz ven’ sedmih. PRIMERA: Slovenci na Korejk eni, ki bivajo kojnpakt-Uio ia katerih’ j© P« izjavi dunajskega dopisnik* v »Deutscbu Volksblatt« po ljudskem štetju približno 40.000 — imajo letos 4 slov. razrede ljud, šolo iri sicer Izmed 274 razredov, 39.631 Nemcev pri lias pa, ki so raztreseni pol mestih, 1 popolnoma nemško meščansko šolo s štirimi razredi, 21 popolnoma nemških osnovnih šol zs 43 razredi, 1 slov.-nemško meščansko šolo, 21 slov.* nemških osnovnih šol, 1 siov.-ilemška srednjo šolo. Trditev dopisnika, tla je »Koroška Do* tatovima« slovenski list, 'jo že ovrgla »Cilk Zcituing« sama. Mogoče objavil tudi rejnici na ljubo številke glede šolstva? Glede društev dri ktoTfoesij za liste id o političnem živ.renju koroških Slovencev prihodnjič. Ji .-O-5: Politične vesti. * Tako je! Piucljcvo glasilo »Rmtetijaki list« piše v zadaja številki: »Zato jo dosleden1 pristaš kmetske mli.sli zato je zaveden’ kmet, zato je poštenjak in’ narodnjak samo tisti, Id odgovori na odigoditev občnega zbora Kmetijske dražbe z najodločnejšim bojem, proti klerikalcem) in radikalom! . In zato, ker 'je to tako, se je g. Pn c olj zvezal z radikalci in skupno ž njimi izdaja »Narodni dnevnik« v Ljubljani, katerega namen' je, braniti radikalce in napadati demokrate. Quod' erat demonstraudum! * Nič ni tako skrilo . . Klerikalci so pred občnim: zborom kmet i jske družbe v javnosti vpili, da se oborili zbor ne sme vršiti, češ da se morajo poprej preiskati razne ,neredno,sti v družbi. Govorili so celo o poneverbah. Istočasno pa je tajništvo SLS v Mariboru razposlalo pisma klerikalnimi delegatom, v katerih jih za božjo .voljo prosi, na j sc vsi do zadnjega udeleže občnega zbora, češ da jc nevarnost, da tudi v štajerski volilni skupini, kjer so dozdaj klerikalci imeli večino, to večino izgube, ker je število klerikalnih članov in' delegatov v Krnet, družbi silno padlo. »Imamo sicer še nekaj malo več delegatov, a samo nekaj’ malo več«, pravi ta okrožnica. - Aho vsi naši delegati ne pridete na občni zbor, smo najbrž za vselej izgubili Kmet. družbo z vso njeno imovino . .« In potem še obljubljajo svojim delegatom, da jim bo stranka povrnila stroške za vožnjo, če bi drugače ne šlo. Eto, sedaj vidite, zakaj je šlo klerikalcem in’ zakaj so izposlovati od radikalov, teh »velesrbskih centalietcrv«, prepoved občnega zbora,slovenske kmetijske organizacije. , * Vlada v zakonodajnem odboru v drugič poražena, V seji 6, trn. je sekcija zakonodajnega odbora sklepala C zako nu o centralni upravi. Sprejet je bil z večino glasov predlog demokrata dr. Grisogoma, da naj ostane 12 ministrstev, proti vladnemu predlogu, da jih naj bo 34. Po tem načrtu se združi ministrstvo pošt z ministrstvom saobračaja, od ministrstva za šume in rude se izr oče šume poljedelskemu, rude pa trgovinskemu ministrstvu. Sprejet je bit nadaljuj predlog demokratov, da kralj imenuje predsednika in vse ministre, kar je v duhu ustave, dočim so radikalci hoteli, naj bi kralj imenoval sarmo predsednika, ki' si ministre prosto izbere. * Primorski Jugoslovani in volitve v italijanski parlament. Iz Gorice poročajo, da se je vršil tam v pondeljck sestanek vseh štirih jugoslov. političnih društev v Julijski Krajini glede nastopa pri volitvah v parlament. Doseglo se jo popolno ediinstvo glede enotnega nastopa in skupnih kandidatov. Tudi sc je ■vrši razgovor s poadiškimi Nemci v Benetkah in je pnišlo do sporazuma, da postavite obe narodnosti manjšini skup no kandidatno listo, to pa iz razloga, ker se po novem volilnem/ zakonu nrore u ideležiti volitev z lastno kandidatno listo sarmo ona stranka, ki predloži kandidat eko listo vsaj v dveh volilnih okrožjih Tako je upati, da bota obe narodnostni »tanjšimi imeli tispeh pri bodočih volitvah, — „ vr Arb n n* V MatilMSri.t, dne’’ S. febriidrja 1924. dvorni svetnik! Vinko Strgar, rudarski glavar v Ljubljani. — Smrtna kosa. V .pondeljek, dne 4. tni. 'je po kratki bolezni umrla v Milanu (Italija) bivša uradnica j. ž. gospodična Erna Košir v 25. letu starosti. Pokojnica je bila svakinja inšpektorja drž. železnic g. Negovetiča, — Preureditev tovarne. Iz Kačja poročajo, da je tovarna drož ustavila obrat in' delavcem na 14 dni odpovedala. Baje nameravajo tovarno preurediti v sladkorno tovarno. — Gospodinjska šola v Celju sc otvo-ri 18. febr. v meščanski šoli. Vpisovanje je P\ in 14. tni. ob 1(1.—12. ure v ravnateljski pisarni. Pouk bo v kuhanju, pri •krojovanjiu, živanju in v najpotrebnejših predmetih. — Odbor za Malgajev spomenik v Cuštanju je sprejel slodečo Uadaljnc prispevke cd gg. nabiralcev: Franc Čuček, Ptuj 300.2(5 D, Josip Smuč, Zagreb 225 D, Rozi Kristanova, Vače pri Litiji 100 D, Leopold Repovž, Zagorje ob Savi 215 D, Hidroavionska komanda, Boka Kotorska: 325 D, Matija Kaki, Črnomelj 55 D. Preje 11.760.75 D, sedaj 1270.25, skupaj 13.031 D. Odbor sc iskreno zahvaljuje p n. nabiralcem in prosi vse, ki so svoj čas sprejeli nabiralne pole, da jih v najkrajšem času vrnejo odboru inevent. na brano svoto nakažejo. Odboru primanjkuje sanvo za spomenik še 10.000 I), kje so pa ostali stroški? Da odbor ne pride v nepniliike, prosi cenj. javnost, da podpira to akcijo, da žrtvuje po svoji moči za. ta spomenik ob meji, ki bede potomcem priča, da so sc borili tu in umirali sinovi naroda za njega svobodo, ki bode priča bratom onkraj meje, da »Malgaj no spi, le čaka čas in čaka nas, da gremo skupaj čez Šent Vid med brate, našo Žilo pit«. — Strašna nesreča vsled neprevidnosti staršev. Iz Spi tališča pri Konjicah poročajo: Pretekli petek 1. tm, se je pripetila vsled neprevidnosti, oziroma malomarnosti starišev grozna nesreča, ki < < ‘•».in - *»*at r sj t ca ui Dnevna kronika. — Kraljev dar za akademsko mladino. Princ Pavle je v Zagrebu i zročil v i mehu kralja 30.000 D podpore za Jugoslov. akademsko podporno društvo. — Odlikovani prosvetni delavci. Poteg že objavljenih slovenskih prosvetnih i®1 kulturnih delavcev so bil/i: odlikovani z redom' Sv. Save IV. razreda še: dr. •Hanko Lokar, inšpektor min. prosvete v Beogradu; z redom' V. razreda Ivan Žolnir, nadučitelj v Ptuju, Karl Mavrič, Nadučitelj v Gor. Radgoni, Avgust Pože-«w, nadučitelj v Gederovcih, Anton Kosi, šol. ravn. v Središču, Jos. Lasbu-eber, nadučitelj v Rušah, Fr. Šetinc, nadučitelj v Prevorju in Aleks. Lunaček, nadučitelj v Št, Pet rti. Imenovanje. Za člana stalnega pravniškega odbora pri gen er. direkciji džavnega pravnega zastopništva jo itme-hovan drž. odvetnik dr. Štefan Sagadin. ' ža Člana rudarskogn odbora pri gen. rudarski direkciji m J. 1924 jo imenovani je zahtevala dvoje mladih človešktjh živ Ijenj. Mali posestnik Skrbinšek je kopal v vinogradu. Kmalu za njim jo odšla po opravkih z doma tudi njegova žena, ki jc pred odhodom zaklenila desetletnega slaboumnega sina s štirih'•’» sestrico v sobo, brez vsakega varstva. Morala je namreč za trenutek po drva v bližnji gozd. Med tem’ časom sta vzela otroka vžigalice in zakurila ogenj na postelji. Vidce, kaj sta napravila, sta hotela preplašena ctroka ubežati, a nista mogla. Vrata so bila zaklenjena. Nihče ni slišal j n junega vpitja. V obupu sta so stisnila v omaro, ker sta mislile, da bo (mlje. Toda smrdljivi dim, ki se te valil’ s postelje, je postajal vedno gostejši in' prodrl tudj v omaro. Pes, bi so je nahajal v so-W. j« divje lajal, toda v bližini ni bilo žive duše in je morala nastopiti katastrofa. Ko se jo žena vrnila domov, je našla oba otroka mrtva. Zadušil se je tudi domači pes. Roditelja nista popol ntema normalna. — Požar v Murski Soboti. V hiši trg. Leopolda Kohn Murski Soboti je izbruhnil v sredo zvečer dne 30. tm. požar na nepojasnjen način. Ker jo bilo poslopje leseno, se požarni hrambi in vojaštvu, ki so bili hitro na mestu, ni posrečilo ničesar rešiti. Poslopje jo pogorelo do tal, sreča jc bila ta, da ni bilo nobenih stanovalcev v njem’. -- Na uvaževanje vsem, ki hočejo v Zedinjene države. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja: Verjetno stopi s 1. febr. tl. v Zedinjenih državah Sev. Amerike nov načrt priseljeniškega zakona, ki bo razlikoval tri kategorije doseljencev: 1- take, ki sc ne vračunajo v kvoto (najbližji sorodnik ameriških državljanov: mož, žena, oče, mali in neporočeni mladoletni otrok); 2. take. ki se računajo v rodbinsko kvoto (mož, žena in nenoro-čeni mladoletni otrok izseljenca, ki jc zakonito puščen v Z. d- in nastanjen tam že najmanj 2 leti ter ima vsaj že leto dni prvo državljansko listino); 3. take, ki sc vračunajo v splošno kvoto (vsi ostali priseljenci). Za preračunanje kvote se vzpme 2 odstot. od števila izseljencev vsake države, ki so bili v Z. d. 1. 1910 in se doda za drugo in tretjo kategorijo rodbinsko in splošno kvoto) po 200 številk. Iz naše kraljevine je bilo leta 1910 po a me i iskem računu 42.550 izseljencev, torej znaša kvoti naše kraljevine 851 '+ ?P0 = 1051 in sicer,rodbinskajstfotoli- ko splošna, torej skupno 2102 oseb), ki se smejo v fiskalnem letu 1921—1.925 izseliti iz naše države v Zedinjene države. ^ Dozdaj jc znašala nasa kvota 6426. Ko ho novi zakon izdan, bo izseljeniški komisarijat javnost podrobno obvestil-— Proslava Sv. Save na Dunaju. Zrlo lepo je uspela jugoslovanska kolonija jo je priredila jugoslovanska kolonija pod pokroviteljstvom, tukajšnjega poslaništva. Piii pripravljalnem: delu jo sodelovala »Srpsfca cerkvena občina«, > Društvo jugoslov. žena« in »JAT) Triglav«. V bajno razsvetljeni dvorani »Kursalo-na« se je zbralo mnogo odličnega občinstva, med temi tudi 'diplomatski zastopniki prijateljskih- držav. V posebno velikem številu so so odzvali bratje Oeho-slovaki. Predsedhlik Triglava«, g. Bog-, dan' Gavrilovič, jo dvoril svečnnostno prireditev z lepim govorom, v katerem jo orisal življenje in delovanje sv. Save s posebnim ozirom na združitev naroda \ okviru narodne cerkve ter konečno na glasil načela o edmstvu jugoslovanske ga naroda, ki jih zastopa »Triglav«. — Po končanem govoru je vsa dvorana pe la himno sv. Save. Nato jo zapel pevski zbor »Triglava« pod vodstvom muzi kalnega dliriigenta g. Danila Švare Adamičevo: »Ti in jaz« in Biničkcga s Jesen' stile«. Zbor je žel zasluženi aplavz, a dirigent sc jo moral ponovno pokloniti publiki. Chopinova G-mol balada., ki jo jo izvajal naš priljubljeni pianist Danilo Švara, jc vsed poglobljeno interpretacije ifezvala burno odobravanje. — Gospa Ljerka Bon a« i č-Ivocanda ic z dramatičnim' zanosom zapela tri pesmi, med katerim jc najbolj dc/padla arija iz Dvorakove Rusalke. Odlični pevki je bil podarjen košek cvetlic. — Znani violinist g. Stojanovič jc podal s polnimi razumevanjem1 tehnično težko Henirijevo: Viou-teinps. Končno je nastopil burno po zdravljen operni pevec g. Nikola Zec z arijo iz Onjegina. Pleskanje ni ponehalo, dokler se g. Zcc ni odločil, da zapoje še eno pesem. Po konce rt nem/ delu jo bila živahna zabava in ples. Dunajski orkester je igral valčke in moderne plese, poleg tega pa razrila kola:. — Zabava je zapustila najboljši uti«. Mnogohrojno je bila zastc-oan-a jugoslovanska akademska omladina, ki je s tem' manifesti-ia!r, svojo jugoslovansko narodno zavest. — Uboj ruskega kneza Volkonskega v Petrovaradi.nu, o katerem smo poročali pred par dnevi, je bil izvršen, kakor so naknadno poroča, iz maščevanja. — Stražnik Horvat je ustrelil Volkonske-ga, ker mu je prevzel pred mesecem' dnii lepo dekle, ki jc bila Horvatova ljubica. Knez Volkonsiki jo bil -nečak pokojnega ruskega carja. — »Osječki Merkur«. Pod tem naslovom izide koncem februarja tl. pod uredništvom novinarja g. A. Hafnerja in pod okriljem trgovskih, industrijskih in obrtniških organizacij v Osjcbu večja knjiga o industriji in trgovini Odjeka ter bližnje Slavonije, barnnjske in bačke okolico itd. Delo bo ilustrirano. V knjigi, bo spisa® razvoj in stanje gospodarstva v gori navedenih pokrajinah. Izšla bo v mnogo tisoč izVodiih in bo razširjena po celi državi. Priporočamo in-seriranje v knjigi vsem enter našim gospodarskem krogom ki računajo na odjemalce in na trgovske zvezo v Slavoniji, Bački, Baranji in Vojvodini. Nndov: R. Hafner. ^ l>rv, dionička tiskarn, Osijek I. Kapucinska ul. 8. Naročila jc poslati najpozneje do konca fobr. tl. Rogatec, čitalnični občni zbW sp jo vršil 29. jan’ ..Po izčrpnem poročilu društvenih frnikcijonajev; jo bil izvoljen ponovno zveciiic •rtoiscdHiiv.il dcbiviii od-bor. Pričakujemo in’ nadejamo se šc lo-Pili uspehov in prireditev, dokler bo predsedoval naš vili g. Pirih. Prva prireditev bo menki n- 6. aprila v proslavo društvene 5-letnice. Sv. Kek ob Sotli. Naše učiteljstvo s šolsko mladino jo priredilo zadnji dve nedelji prav lepo mladinsko predstavo s petjem/ in' deklamacijami. G. nadučitelj JarH s soprogo in gdč. učiteljici Pirnatova in Fagane-Iova so imeli, dosti truda, da so omogočili, prvo tako lepo uprizoritev. Hvaležna fio jim/ otroci starši, posebno š deležni čistega dobička, prej po začrtani poti! in' še najnbožnejši, ki bodo Le krepko na- MarocSn® gledališke. REPERTOIRE: četrtek, 7. febr. »Onstran življenja«, Ab. D. Petek, S. fobr. »Pri treh mladenkah«, Ab. A. ' Robota, 9. febr. »Mc/rcadcf«, Ab. C. Nodeljia, 10. febr. ob 15. uri »Lumparij vagabund«. — Ob 20. uiri »Janko in Metka«. Ab. E. —□— »Pri treh mladenkah«. V pete,le dne 8. febr. sc ponovno vprizori priljubljena operota »Pri treh mladenkah«. V vlogi. Schobra gostuje g. Janko iz Celja. Ker se vrši .predstava za ab. A‘, kjer je le /malo prostora na razpolago, n'aj si blagovoli občinstvo vstopnico pravočasno preskrbeti. »Mogočni prstan«. V dramii sc jo za, čela študirati Milčinskega mlad inska igra »Mogočni prsta®« v režiji g. Valo Bratine. Objave. 3DS. NAŠE PRIREDITVE: 10. febr.: 1. Ustanovni obč. zbor kraj. org. JDS v Rušah; 2. Občni zbor kraj. org. JDS v Središču ob Dravi; 3- shod zaupnikov v Dramljah; 4. javni sliod pri Sv. Barbari v Halozah; 5. javni shod pri Sv. Duhu na Osfr. v.; 6. javni shod v Libeličah. 17. februarja: Zaupni zbori v svrho ustanovitve oz. reorganizacije srezkili organizaci j JDS v Murski Soboti, Dol. Lendavi, Ptuju, Mariboru (za levi in desni breg), Konjicah, Dravogradu, Slov- Gradcu, Mo-zfc ji, Celju, Šmanju ju Ljuto-um-u. Filatelisti., Vsak četrtek ob 20. uri sestanek v gostilni Novosel, Rotovški trg št. 8. § Plesni voričok Udružeuja vojnih invalidov v Mariboru se vrši' v soboto 16. februarju tl, s pričetkom ob 20. uri v Gotzovi dvorani, pod pokroviteljstvom! župana V. Grčarja. Prebivalstvo mesta Maribor brez razlike se vabi, da poseli ta plesni venček. Namen prireditve ;ic dobrodelen, v pomoč najrevnejšim! članom' podružnice. Zato podprimo vsi vojne invalide, vdove in’ sirote, ki ro nuj bednejši med nami in ki zaslužijo javne pomoči! § Trgovski venček. V vseh krogih občinstva vlada veliko zanimanje za to prireditev ter se jo nadejati lepega uspeha. Na sporedu jc izbrani pporpl splošno znane žel. god/bo »Drava«, istotako tudi kvartet Richter. Izbrana kapljica dobrega vina bode tudi najbolj razvajena grla zadovoljila. Radovedne bo razočaralo marsikatero presenečenje, katero ostane zn sedaj tninost. Ko.r jc čisti dobiček namenjeni okrevališču nastavljenccv, so pričakuje tudi v tem) oziru gmotne podpore. § Društvo prijateljev angleškega jezika in presveto v Mariboru ima svoj I. redna občni zbor v soboto dne 9. fobr. tl. ob 2n. uri v klubovi sobi Grajske kleti. Vsi Člani se napošajo, da se sigurno udeleže občnega zbora. Orjuna. Orjuna Pragersko prirodi v nedeljo dne 10. februarja ob 20. uri v prostorih kolodvorske restavracije veselico s plesom’ in raznimi zabavnimi. Vabijo se vsa bratska društva v okolici, da poselijo v čim večjem številu to prireditev. Odhod za Studenško Orjuno ob 5.10 iz glavnega kolodvora. Udeležba v kroju obvezna. — Orjuna zdravo! SEJE OŽJEGA ODBORA MARIBORSKE OBLASTNE ORGANIZACIJE JDS sc vrše redno vsak prvi četrtek y. iucsccu ob' 17. uri pop* ^ Mav ITT bvu .Une' 3T T eTTSvarla 15?^ Mariborske vesti. Maribor 7. februarja 19J4. m VSEM DRUŠTVOM TN KORPORACIJAM. V najkrajšem času pošljem vsem p. n. društvom iti korporacijam peticijo za subvencijo narodnega gledališča v Mariboru v podpis Ob tej priliki naprošam vsa društva, da takoj peticijo podpišejo in opremijo z žriem, ker je zadeva jrko nujna. V. GRČA P. župan. -Cini Trafikanti so naprošeni, da vrnejo neprodane časopise najkasneje do 10. vsacoga meseca. m Vsemu prebivalstvu! Zadnji čas se množe slučaji, da sc posamezniki bodisi ' osebno bodisi telefonično obračajo na naše uredništvo v zadevali, ki sc ne tičejo uredništva (oplaši itd.)- Opozarjamo vsakogar. da se v takih zadevah obrača na upravo lista in sicer ali osebno v prostorih uprave v pritličju tiskarne ali pa tele-fonieno na št. 24 (in ne 276,-ki je številka uredništva). m Smrtim kosa. Umrla je dne fi. tm. g. Amalija. Kukovič, vrlova l«> viž. dnve. uprav. Antonu Kukoviču v Celju, v visoki starosti 95 let. Bila .ic rodom iz znane slovenske rodovine Orožnove v Laškem. Naj v mini počiva! m Ljudska univerza. V pmidcljmk dne 11. tm, predava strokovni učitelj g. Ant. Skala o poeetku in razvoju psihoanalize. Začetek tečno ob rol 20. uri. Dvorana zakurjena. m Takt. Pr|ie!i smo: Na včerajšnjem koncertu Glasbene Matice smo opazili, da Imajo izvest ni ljudje — med njimi seveda tudi nkudemično izobraženi — prav čudne pojme o taktu. Bilo jo ob koncu. G. Topič še ni odložil taktirke, kar vstane več gospodov in jo mahnejo mlinio o d ra preti izhodu v garderobo. Za njimi -o vstali kajpak tudi dtugi in še preden >o pevci zapustili dvorano, so je že cela povodenj valila liroti garderobi, kjer jo bila gnječa. in pehanje, kakor da hi gorelo. Mislimo, da so vsi brez razlike dolžni na tako odličnem koncertu, ki so se ga udeležila tudi inteligentje z dežele, pokazati toliko hvaležnosti domačim pevcem in gostu iz Zagrebu, da ne beži iz dvorane, preden je zborovodja odložil taktirko. Zdi se, tla nekateri ljudje proti koncu sploh ne poslušajo, ampak mislijo samo na garderobo in na to, kar še, jih čaka po koncertu! m' Koncert Glasbene Matice V sredo zvečer pri Gotzu jo bil sijajna manifestacija visokega stremljenja tega našega ••kulturnega zavoda na e-ni farani, pa tudi manifestacija občinstvi za našo u-uietnost. na drugi strani. Do zadnjega kotička je bila nabasana dvorana. 2c dan pred prireditve so bile razprodane vse vstopnice, pač izreden slučaj v Mariboru. Videli smo zastopane vso stanove, zastopnike cerkve s škofom na čelu, mestne občino z županom, vseh slojev pašoga prebivalstva, ki so — rekel bi s pobožnostjo — uživali in zopet užival«, O koncertu prinesemo še strokovno poročilo, za danes samo iskreno čestitamo Glasbeni Mati p; p«, ogromnem uspehu. m Dar Dijaški kuhinji. G. odvetnik (lr. Fran Tomšič jc podori l Dijaški- kuhinji 500 D iz sodno poravnave Kerndl in Zel-fcSfc proti k ober M. — Prisrčna hvala! m' Iz I'druženja vojnih invalidov, poči ružn. Maribor. Pokroviteljstvo dobrodelne prireditve plesnega venčka, ki sc vrši V soboto dmo 16. tmL pri Giitzu, jc na prošnjo pedružni-škoga. odbora radevolje prevzel g. župani V. Grčar. m Požar v stanovanju. Sinoči.ob pol 20. uri so opazili, da iz stanovanja nekega delavca na Koroški cesti 126 švigajo ijkre- Bila jc takoj obveščena požarna hramba, ki je dospela na stanovanjc in ogenj pogasila, šc predno je napravil večjo škodo. Vnele so se saje. m Mestno kopališče ostnne tok oči teden radi čiščenja parnega kotla zaprto. m Uradniška menza so nahaja na Slomškovem trgu 17 (v Kazini). Hrana stanc dnevno 50 K. Sprejemajo sc državni in zasebni uradniki. »T X Maribor, -1. februarja. Nepošten kečijaž. 541elni kočijaž Blaž Kohhvcis v Počehovi, okraj Maribor, jc bil pred vojno daljo časa uslužben pri že umrlem odvetniku dr. Feldbacherju v Mariboru. Po vojni je služil leta 1922 pri velepo«. Pl ju T vi kiu v Krčevini. Kor jc bil z FeldibacherjovimiL znan, ga jc Alfonza Felclbacher, žena dr. Fcldbacherja leta 1920. večkrat prosila, da bi ji opravil kaka dela. Ob takih prilikah je Kobhveis ukradel v več ugrabkih svoji delodajalki 9 hlač, 9 telovnikov, 5 sukenj 1 površnik in en omot razparane obleke. — Ob priliki hišne preiskave je našlo orož-ništvo pri Kohhveksn tudi vojaško puško katero lili prijavil oblastvu in ki jo pod nobenim pogojem' v zrni slu zakona o posesti in nošenju orožja ne sme posedovati. Kohlivcis je bil pred okrožnim sodiščem obsojen na 1 mesec težke ječe. Surcvež. SJlctni delavec Franc Potočnik v Oblačku, okraj Ptuj, sc je dne U. nov. sprl z Ivano Zorman. V teku prepira jc udarit svojo nasprotnico z železno palico tako, po desni roki, da ji je prelomil ko-želnico. Potočnik, ki jo že Ožk-rat pred-kaznovan, prizna odkritosrčno svoje dejanje. Obsojen jc bil radii hudodelstva težke telesne poškodbe na 8 nrescckv ječe. Občinske očete je žalil. Neža Kovačič v Preši okraj Ptuj, je solastnica nekega skupnega pašnika in gozda v Preši. Ker sta njena sina Anton in Jaikob Kovačič v tem skupnem svetu podrla nekaj: kostanjev, jih prodala in pridržala izkupiček zase, no d.a l>i sc sporazumela z ostalimi solastniki, so ti izročili zadevo v mirno rešitev občinskemu posredovalnemu uradu v Majšpergu. Brata Anton in Jakob Kovačič ter mati Neža Kovačič so bili vabljeni na 28. okt. 11. na občinski posredovalni urad v Maj-šbergu. Prišel je samo Jakob Kovačič. Temu se je naročilo, da pridejo vsi trije 4. novembra 11., da se spor mirnim potom reši. Prišel pa ni ni kdo. V času od 28. oktobra do 4. novembra 1.1. jc prišel župan Ln upravitelj tega skupnega posestva Jožef Krošl skupaj z Antonom Kovačič. Pozval ga je, da odrajta vsaj polovico izkupička za kostanje za davek, •sicer bi bil prisiljen izročiti spor občinskemu posredovalnemu uradu. Nato je Kovačič odvrnil, da so pri občimi itak sarmi drekači in pretepači- in da s« on p.‘... na mizo posredovalnega urada.— Okrožno sodišče je obsodilo Antona Kovačiča radii pro.greška |k> 5 104 srb. k. z. na 1 teden zapora. »Prekleti žaiidarji« — ali 2(18 din. globe. Dnte G. decembra 1.1. jo orožnik orožniško postaje v Št. Lovrencu na Pohorju Franc Urlep zasliševal posestniškega sina Herberta Žvikarta v Št. Lovrencu na P. radi suma tatvine. Pri tej priliki pa se jo njegov 52 letni oče Jakob Zvi-krat tako razburil, da je razžalil službujočega orožnika z besednimi: »Prekleti žandnrji, kaj imate tukaj z mojim sinom za opraviti, če je on kaj zakrivil, jaz sem oče. in imam pravico ga kaznovati, žandarm nima pri tem ničesar za opraviti. Pojdita raje tatove iskat in ne v takšnem le vremenu, kakor je sedaj tukaj hodit; kaj ni škoda za čevlje, da jih mora država dati in mi pa državi davke plačati« ter kazoč na vrata »pojdite iz hiše in pustite mojega sina v miru, ker ni lepo da bi ga v takem vremenu okoli vlačiti in njemu s tem sramoto delali.« Žvikart jc bil pred okrožnim sodiščem obsojen radi prejrreška po § 104. srb. k, z. na 300 D denarna kazni. POLITIČNA šola jds ZA MARIBORSKO OBLAST se vrši od 11. do 15. lebr. tl. v Maribora. Da se more čim Prej Izvršiti razporedim glede udeležen* C6V' naJ *® i*v!jo kmečki in obrtniški mladeniči, ki so hočejo udeležiti te šole, na naslov: • Oblastno tajništvo JDS v 1~arlboru, Cankarjeva ul. 1# / tT irosestni-kov, sužnji Nemcev na svoji lastni grudi v večji meri, nego •so to bi li pod bivšo Avstrijo. Opozarjamo našo vlado na nevarnost, ki preti zlasti našim obmejnim vin* gradnikom in jo pozivamo, da zadevo temeljito prouči in ji posveti vso pažnjo tudi že pri vršečih sc. trgovinskih pogajali jah z \vstrijo. Mi stojimo na stališču. da se ne sme tujim' državljanom, ki hirajo posestva pri nas, koncedirati kakih pogojnosti, ki so v nasprotju z interesi naših državljanov, in zahtevamo od vlade, da te pogojnosti paralizira z uvedb. * • merne izvozne carine! g Novosadska blagovna borza 6. febr. Ječmen bačka 315. oves bački 245, koruza bačka 247.51)—267.50. stara 260. bela 305, fižol beli bački G85, molta .»2« 475, »5« ‘100, »6« 3.10. »8« 215. c Hmelj. 41. poročilo Hm. društva o Hmeljaki kupčiji v obče. Žatec, ČSR 1. febr. 1924. Razpoloženje in cene izvan redno čvrste. Cene za prinu do 6050, za srednje dobro blago do 6000, za slabejše do 5900 čK za 50 kg. Zanimivosti. Boljševiško nasilje nad političnimi nasprotniki. Strahota ruske ječe. Lansko leto so bili nekateri člani jnjs. ske sooialnorevoluci jonarnc stranke obsojeni na smod, ker so baje pripravljali1 upor zoper boljševiško vlado. Potem so: jih iK>milcstili in obsodili V petletno jc*. čo. Tu pa jih tako trpinčijo, da bi pač, bili rajši mrtvi nego živi. že tretji krat so jetniki poizkusil protestirati zoper tr-‘ pinčenje z gladovno stavko, t. j. z odklanjanjem hrane. Tako so delali politični revohioijonarji v carskih ječah, taka morajo deiati tudi v boljševiških. Zadnja gladovna stavka je trajala 14 dni.,— Lahko si predstavljamo, kako je štirinajstdnevni glad učinkoval na ljudi, ki jih je že samo življenje v ječi dovolj izmučilo. Eden izmed njih, Morozov, je storil samomor. Žrtvoval je življenje, da bi s svojo smrtjo vzbudil pozornost ruske javnosti na sramotno postopanje s socialističnimi jetniki. Toda takih trpinov jc tisoče. V Holj-ševiških ječah in koncentracijskih tabo-, rili tiči stotine in stotine miužiikov, delavcev in inteligence; njih strašno trpljenje dan za dnem narašča, Teror.se stalno nadaljnje. S Solovcakih otokov, iz Surdalja, iz Butarice je slišati kriko nesrečnežev. Slučaji, da politični obsojenci storo sam oin or o so čim dal jo pogostejši. Gruzinski tiskovni urad v Ženevi, opozarja na nasilja, s katerimi zatirajo boljševiško gruzinsko ljudstvo. V Tiflisu so zaprli bivšega poljedelskega ministra in so ga dva meseca mučili v zaporih prostule čeke. Poročila, ki jiih jo prejel gruzinski tiskovni urad, javljajo, da so boljštvikj organiziral! cele pogrome preti gruzinskim socialistom. Takšno svobodo tedaj uživajo v bolj-še viški Rusiji celo taki ljudje, ki so idejno blizu vladajoči stranki. Lahko si mislimo, koliko neizpresnejši so komunisti! napranr nasprotnikom iz meščanskih' stran k. . • BORZA 1 fi CURIH, 7- februarja. (Sklepni tečaji).-’aris 26.70, Beograd 6.75, London 24.S0, 3raga 16.70. Milan 25.20, Newyork 574, Junaj 0.008120, Sofija 4.10, Bukarešta 2-95. Zagrel), 7. feli-r. Pariz 393.85— 398.85, Švica 1470.60—1480.60, London 364,5—367.5 Dunaj 0.11825—0.120250. Praga 244.10— 247.10, Milan, 370—373, Newyork 84—85- Stra^T; ~»T X T! O E*. (*V MlKEoFu,’ 7!ho"R. TTrnaiv.i 102-1. Podprimo jadransko StražoT Tuid v Mariboru Uovo prijavljeni v hotelih' in! prenočiščih dne 7, febr. 1924. Hotel »Merah*; Bogovič 'Alojz, gostilni čar, Brežice. Kolar Andrej, trgovec, Vehovar Ivan, trgovec, Koprivni! ca. Žo-rti Frane, trgovec, Dunaj. Tngruibcr Josip, trgovec Line i Petan jek Mirko, trgovec, Zagreb1. Kovačevič Svetozar, trgovec. Kopri vnica. Justin' Feliks, nadzonlik, Ljuibtjtaia. Spiller Franc, okr. glavar, Ljubljamiai. Kade Jane, trgovec, Celje. Polh en Franc, n pravitelj, Idrija. Tukl1 Franc, uradnik, Marek1. Dekleva Bol>ert, trgovce. Gradec Reifer W«lf, poslovodja. Rumrinija.. Gra-tzer Bertold, potnik, Morava. Rosemberg Ignac, trgovec, Bjelovar, Lowy Dani jel, trgovec, Kittsee, Sputz Emi i h trgovec, Schwab Fer-diin-and, potnik, Du.naj. De-poli Anton’, zastopiiik, Ljubljana. G.uk>-vac Milivoj, prokurist. Ka-rst O- kar, trgovec. Iglaiu. Kis, nPatd.niik, Lemberg. HelioHar Henrik, potriiik. Malavašič Ciril, potnik, Vrhnika Lipa j 'Anton:, trgovec, Idrija. Lowy Alf., trgovec, Komur no. Gorzcj Just, trgov., Riiihenlbenk. Finkel Alojz, potnik, Rad-vancia. Boe.k S., tovarnar, Milan. Leban Rudolf, trgovec, Gorica, Hotel »Črni orel«. Antolič Marija, zasebnica, Celje, Kunej Ferdi, potnik, Gradec. Leitgeb Ivo, uradnik, Dali. Krk Jernej, rudar, Šoštanj. Rozman! Alojz, gostilničar,, Novo-mesto. Laščak Rudolf, potnik, Gorica, Gostilna »Halbwidl«. Divjak Mihael, šofer, Gorja. Popovič Vojislav, carinik, Banjaluka. Jerman Davorin, trgovec. Grize. .Tanker Evgen1, trgovec, Zagrelb. Flonncv Alfred, steklar, Prebio. Premirom Miroslav, trgovec, Slov. Gradec. Bieber Rudolf, uradnik. Gostilna »Pri groadii«. Zupančič V., tnonier, Ljubljen »Privat Hotel«: Pfeifer Lucfvik, potnlik, Bogla. Pava-o Angelo, uradnik, Bibiana. Josip, potnik. Tar jan'. Del Klein Hotel »Pri zamorca«. !’ Radoševič Dušan, -potnlik, Senj. Žumt Janko .trgovec, Kranj. Berdlnič Zlatko, trgovec. Hinscbimanl Adolf, trgovec, Čakovec', Outek Josip, trgovec, Središče. Levi Paul, trg. Dunaj, Futter Franc, Rnch A„ svetnik', Kostanjevica. Berger Ernst, trgovec, Černovitz. Harbihg Dio- oiancig Bauer Robert, potnik, Velčanšek Ivan, gost., Videm. Co- Zcnica. Deržicii Karl, gostilničar, Brežice. Kraner Fr., gostilničar, Sv, Pet sr. Krke), pos'ovočja, Raupt.ibert:. Hotel »Kosovo«. Minic Milan, geometer, Cretenik. Koh-nc Pepa, kuharica, Konjice. Viškohič J., uradnik, Voloska- Kejžar Franc, delavec, Gorica. Tešer Viljefm, frgovfcc, Sachscn. Henteer Mtirko, godben ih, Luidbreg. Ser-nec Franc, glasbenik, Ruse. Mala oznanila. Pohištvo lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi Šercer in drug, Vetrinjska ul. 2, 106 Hišnik sc isec. Vhamejo se le takšne družine, ki imajo sedaj sseje stanovanje, ki hi se zamenjalo s stanovanjem sedai-nefta hišnika, kteri mora radi bolezni opustiti ta posel. Ponudbe do 15. februarja na u-pravo -Tabora* pod „št. 284“. 284 Učenec, poštenih slarišev z nekaj razredi maščanske ali druge srednje šole se sprejme takoj v trgovini Albin Novak, Maribor, Glavni trg 18. 283 Lepo posestvo tik Maribora pri državni cesti, z živim in mrtvim inventarjem je takoj na prodaj. Naslov pri uprav-niitvu tega lieta. 219 2—1 IšJein v naiein dve prazni sobi, »ko mogoCe v sredini mesta. Ponndbe na nprav-ništvo »Tabora* pod „ Nuj no* 282 3-1 Kratek rjtasovir (StutzflUgel) po eeni na prodaj. — Einspielerjeva ulica 20. 234 Zastepsailsi za prodajo šivainih strojev za Maribor in okolico se iščejo. Ponudbe pod »Plača in provizija* na upravo Tabora. 285 2-1 „KRINUS“ I. jugoslovanska izdelovalnima in barvarna krzna v Ljutomeru, najmodernejše urejeno, jako dobro vpeljano krznarsko podjetje 2 vsem inventarjem, sirovinami in izdelki vred se p>roda pisarni na prostovoljni javni dražbi v moji notarski dne IH. februarja 1924 ob 111. uri. Natančnejša pojasnila se izvedo v moji pisarni. 265 5—4 Dr. Ivan Stojan, notar v Ljutomeru. Podpirajte Jugoslevensko tatico! Gostilne »Zlati konj Vrb- Bec Silvester, Invalid, Sv. Jurij, njak Matija, trgovec, Ormož. Gostilna »Zokaly«. Schifrer Anton, Ljubljana. Trstenhak Valentin, spremljevalec, Belovar. Opozorilo! Naznanjam javnosti, da g. Vincenc Planinc ima pekarno v Krčevini 203 in 144 samo v najem in inventar ostane moja last, ker ga ni odkupil. Karol Lenardič. 1288 Trgovski pomočnik mešarfe stroke, dober manufalc-turišt, išče službo v Marihoiu. Naslov v upravništvu. 287 ,,AGRARIA“ Maribor, Altksan-dreva c. 67, prodaja: Moko la banatsko, fabolka, Upa namizna «d 50 kg naprej po najnižjih dnevnih cenah. Isto tam sc kupuje filol po najviš-jih dnevnih cenah. 207 10—10 Nov Ehrbar glasovir, zelo tine konstiukcije, črn, na prodaj za 38 000 Din, Gosposka ul, 46, pritličje, 278 2—2 Kupim škatlio za gosli, pre- {jj vlečena z umjem ali platnom, j [ Ponudbe »a upravo , 3—3 Naša ljuba mati, babica in prababica, 4 litre dobrega mleka na dan želi dobivat) na dom rodbina v Maribora, iz snažne kmečke hiše. Kje, sc izve v upravi »Tabora*. * 3—3 Prodam dobro ohranjeno kolo s pomožnim motorjem D. K. W. po ugodni ceni. Naslov v upravi, * 2—2 i gospa je danes ob %10. uri predpoldan v 95. letu svoje starosti mirno v Bogu zaspala. Pogreb bode dne 8. februarja ob ’/26. uri popoldan na pobrežkem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bode brala dne 9. februarja ob 7. uri zjutraj v stolni cerkvi, V Mariboru, dne 6. februarja 1924. Rodbine: Kukovič, Pirkmajer, Kosi. Brez posebnega obvestil«. 286 D. S. Merežkovčki: i,; i " ;tb Julijan Odpadnik. (Dalje.) (41) P* Postal je rinfsfol centurij — kakor je zatrjeval sam' — le zavoljo nesporaznmi-.1 jen ja; izpolniti .je pjjoiral voljo časti-!hlapnega očeta, ild m‘u je bila zlato obidita 'bluza cesarskega ščvtonosca najve-'čja dobrota, kar jiih je mtogei želeti sinu. Rad' se je izogibal službi 4® je često podkupoval druge, da se je lažje uda jat i-miemfnemiu! brezdelju* in’ družbi redkih umetnin! to knjig; da je lažje posečal pojedine in zahajal na neskrbne, veseljaške izlete, Teda v globini duše ni krnel nemarne veselosti star i h Epikurej-!'cev, Rad sc je potožil prijateljem: iu, •—■Boleham od smrtne bolezni. 1 — Kaj ti je1? .tok— Moja bolezen je to, če mdr pravite ostroumnost: včasih se mi samemu zaseki, da ni inič drugega kakor jadna, 1 čudna blaznost. 'Njegovo malce preveč inekike, skoraj Sertske poiteze so izražalo nasičenost in lianobo. Navzlic temin j« čutila, da v tem postenjem epdikiurejou živi odsev helenske prelesti; zelo je ljubila tožen smehljaj njegovih utrujenih oči, smehljaj, ki je veljal njemu samemu In vsemu v življenju, kadar je modroval: — Moder človek ume tudi1 v svojih najbolj žalostnih mislih najti nekoliko slasti, tako kakor Hamletove čebele sesajo med iz najbolj grenkih rastlin. Njegov tih' razgovor,je pomirjal ih tolažil Arsinojo. V šalil mu je velevala, da jo njeni zdravnik. Arsinoja je ozdravela, ali v svojo delavnico so ni več vrnila; že sani po’-gled' na mramor ji je vzbujal občutek žalosti in razočaranja. Ob tem času jc Hortenzij pripravljal slavnostne igre, ki jih jc nameraval dati v Flavijevem amfiteatru na čast svojemu prihodu, v RilmU Imel jc neprestano polno roke dela; vsak dan je dobival z različnih strani sveta konje, leve. ibersko medvede, škotsko pse, nilsko krokodile; iprihajiaMi so neustrašeni lovci, u-metni jahači in izbrani gladijatorji. Bližal sc jo slavnostni dan, pa šc niso dospeli h Tarcnta lovi, ki jih jc dal •■VSasith muje bilo, kakor da sc jo pre-J prepeljati čez morje. Medvedi, so med ftcamiil: takrat so jo ol> najhujši nevihti. J potjo shujšali' in so bili krotki kakor jng-epustiiilj Wa odprto morje ari taval brez; ujej,a, Hortenzij jc bil tako vznemirjen, jisaSn; tol nsatmiena V dnižbl ribičev. Dru-j (ja -j.e -cej0 ,i0č.i prečni. Rftkrat je odrinil v Kalabrijske gozdove i Dva dni pred slavnostjo so gladi jator-|M- *»v. -no divje merjasce to mtedvede; j sakšonslki vojni ujetniki, ponosni in jf.ari.jarU je o zaroti zojper cesarja ali oj ' Vojiniib poliodih'; 'hoteli se je tudi udeleže-MibrtoliM in! Adoniisovih misterijev. OHi takih1 trenutkih1 je njegova smelost liri odločnost presenetila colo one, ki ga v iveaikidanjem! živi jen1 ju niso poznali. / Et> rravuili' pa inai je razvnetost kaj ^mOia mUrievHala Iri se jo vračali v svojo breaposlteo še bolj medel! in sanjairski, žoJostcu irt porogljiv, kakor jo bil po-prei — N5č prida trie 'bo la tebe, Alnatolij! ■f—-.igia je včudlB Ijrfezriivo karala Arsi-irioijar — preveč si mehak. Kakor da ni-jniaš ikiosti , ;• t t neustrašeni ljudje, ki jc zanje dal Hortenzij ogromno denarja, zadušili drug drugega v ječi, ker se Jim1 jc zdelo sramotno, biti Timski svojati v zabavo. Hortenziji bi bil spričo to nepričakovane vesti skoraj izgubil zavest. Zdaj je polagal vse Pa deje na krokodile. ' — Alii si 'jih izkušal hraniti s sesekljanimi prašičjim mesom? — je vprašal sužnja, ki je imel skrbeti za dragocene živali. — Izkušal. Nočejo žreti. — Kaj pa presna teletina? — Tudi teletine no žro. 1 — Morda pa bi pšeničen kruh, pomc-Šan ,s »metauo? — Tudil no. Odpirajo žrela in spe. Podoba je, da so bolni ali pa zelo utrujeni. Odpirali smo jim žrela in jih pod silo krmili, pa «o izbruhali hrami. — Jupitra mi, te podle zveri bodo rili iči le sebe in mene. Dajmo jih takoj prvega dne v areno, sicer nami poginejo oni gladu, — je vzdihnil ubogi H-orton.zij in se zavalil v naslonjač. Arsinoja ga je opazovala zavistno: njemu vsaj ni bilo dolg čas. Krenila je v samotno sobo, čije okna so bila obrnjena na vrt. Tu je njeria šestnajstletna sostra Mirim, suhotno, vitko, dekle, prebirala strune na litri. V sobo se jc lila tiha mesečina. V nočni tišini so glasorvi padali kakor solze. Arsinoja jc sestro molče objela, Mirka ji je odvrnila s smehljajem, ne da bi bila prekinila brenkanje. i Za vrtnini zidom se je oglasil žvižg. — To je on! — je dejala Mirha, vstala trt poslušala. — Pojdivc! hi je z otroško, a vendar močno roko krepko stisnila Arsinojino desnico. Deklici sta si ogrnili tornim pokrivala iri sta stopili iz sobe. Veter .ie podil oblake; luna se je včasih pokazala, včasih pa skrha v temino. Arsinoja je odinda majhna vrata na vrt. Ondi jc čakal mladenič, ogrnjen v volneno mladeniško kazulo. — Ali sva pozni, Ju ventili? — jc vprašala Mirha.’ — Tako sem so bala, da te ne bo! Hodila so delj časa; najprej po ozki iti temotni ulici, potem skozi vinograd in naposled so dospeli na pusto pllje, kjer so začenja rimska kampanja. Rod nogami! jinv je šclestela suha stepna, trava, V dalji jo mesečima kazala loke aid-veduka izza časov Servija Tulija. Jiuivoneij se je ozrl naokoli in je dejal^ — Nekdo prihaja. Deklici sta sc tudi obrnili. Na njune! obraze jo padla mesečina, in človek, ki jc prihajal od zadaj, je vzkliknil veselo: — Arsinoja, Mirha! Torej sem vaju našel? Kami sto namenjeni? — H kristjanom, — jc odvrnila Arsinoja.. — Pojdi x nami, Anatoli j. Spoznaš marsik a!j zamunlivoga. — Tl kristjanom? Ni mogoče . . Saj si jih zmeraj sovražila! — sc je začudil oenturij. — Prijatelj, človek postane z «Iet{ boljši .in’ ravno išnejši, — je' pristavila) deklica. — To praznoverje ni no boljšo ne slabše od- drugih. s' r '• pn, kaj naj počnem od puščobo? Greni pač M ir hi na ljubo. Nji ugaja . . • — Kje je cerkev? Ali nismo sredi polja? — j c vprašal A Pat el i j in se začudeno oziral okoli sebe, — Krščaskc cerkve so razrušili alt oskrunili njih lastni bratje Arijauci, ki1 verujejo v Kristusa na drug način nego oni. Na dvoru si meftda, donmlj slišal njih prepire o eivakbbiitriosti in: podobno-bitu osti. Poslej se nasprotniki »rfjancevt zbirajo v tajiTib podzemeljski h hodnikih', ondi, kjer so so skrivali za časa. prvih’ preganjanj. Mirhairi Jnvontto' Ata inbkoliko zaostala, tako da sta lahko Anatolij j p Arsinoja govorila, poljubno. ' i —Ivdo jc to? 't— jo vprašat eeriturij, pokuzn joč Jiuventi na, , — pot obroč, starodavnega patricijskega rodu Fnrijcv, — je odvrnila Arstoo-ja. — Mati bi hotela, da bi postal kori-zul, on pa bi rnd1 proti njeni volji z^epu-štil hišo in odšel v puščavo, da služi Bogu .. . Ljubi mater, pa. so vendar skriva pred njo kakor pred sovražnikom. — Potomce Furijev pa menih! 0, časi! — je vzkliknil opikniejoe. (Daljo prihodnjič.) -r- Lastiti k in izdajatelj: Konzorcij »T-Jton. Odgovorni .urednik: RadoII Ojii Ti^ka; Mariborska tisk£r»a d, d.