Sten. 99.
'J nabijam, v sredo, dne l. maja 1901
Velja po poSli:
a telo leto naprej K 26-— t» pol leta „ „ 13- — <t» letrt leta H „ 6-40 s* en mesec „ „ 220
V upravniStvu:
<ia celo leto naprej K 20 -M pol leta H w Id un letrt leta „ „ S -tn mesec „
l-?»J
.v »oI!l|. na <Jorn TP> 9» mia mesec
Posamezne štev 10
Uredništvo I* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod fez
- dvorile nad tls>«.trno) Rokopisi se
ii>c vračajo; nefranklrana pi>;ir>,> s* n« sprejemajo. Uredniškega Uklona štev, 74
Leto XXXV.
Inserati:
tnostop. petltvrsta (72 mm): t* enkrai e . . , 13 h t* dvakrat , . , . 11 „ za trikrat . „ „ , 9 „ za vei ko trikrat , 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust.
Izhaja
.šah dan Izvzemil nedelje -:«« praznike ob pol 6. ur! popoldne
Upravništvo le Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
———--Vsprejema naročnino, Inseralein
reklamacije. UpravniSKega telefona Sie v. 188.
On si vihti kadilnico.
Nekoliko kadila dobro de. A če se kadi preveč, smrdi. Sicer trdi neka prislovica, da so skromni samo lunipje, a imamo zopet drugo, ki pravi, da samohvala smrdi. V družbi gledajo postrani človeka, ki hvali samega sebe. Omejen je, mu šepetajo za hrbtom, dasi mu iz kateregakoli razloga morebiti kažejo prijazen obraz. Radi ga tudi potegnejo. In prav imajo.
Včerajšnja seja ljubljanskega občinskega sveta je bila polna kadila, hvale in samohvale. Na to smo sicer navajanj v dvorani ljubljanskega rotovža, a dobro je pa le, da včasih opozorimo našo javnost na take samohvalne stvari. Še nemški cesar Viljem ne doseže ljubljanskih samohvalcev!
Včeraj se je v ljubljanskem obč. svetu kadilo bivšemu občinskemu svetniku Seneko-/iču, Hribarju in pa dr. Bleiweisu. Kadila sta lavarja ljubljanskega občinskega sveta: župan in pa podžupan. Siccr pripadata gospoda po svojem političnem prepričanju stranki, ki se imenuje napredna. Ce jc kaditi somišljenikom napredno, dvomimo.
Zupan jc bil prvi, ki je pričel vihteti kadilnico in sicer ravnatelju Scnekoviču. V našem stvarnem poročilu o včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta imate natančno zapisano, kaj da jc govoril župan. Senekovič jc postal plačani ravnatelj ljubljanske plinarne. Drugod gledajo na to, da imenujejo :a tako mesto praktične strokovnjake nc suhoparnih učenjakov. Senekovič jc lahko naj-tičenejši fizik na svetu, praktični strokovnjak | pa le ni in ni. Kdaj pa je posloval praktično kaki tvornici? Inženirji, ki dokončajo svoje študije, se morajo učiti šc praktično svoje stroke, predno sc povzpnejo lepo počasi, ko so sc žc kaj praktičnega naučili, na vodilna mesta. Imeti morajo vse v mazincu: prakso in teorijo. V Ljubljani ti pa vzamejo kar iz pisarne gimnazijskega ravnateljstva moža in ti ga imenujejo za ravnatelja tvornice! Čc to ni smešno, nc vemo, kaj je še smešno na svetu. Teorija sama je suha. Več velja praksa, kakor teorija. Dober tvorniški ravnatelj mora družiti teorijo in prakso. Senekovič se pa prakse šele uči, ko ie že dozorel za pen-zijon! Nc verjamemo, da je piinarniško vodstvo zdaj v spretnih rokah. Sedanjemu ravnatelju, bodisi šc tako dober teoretik, manjka prakse.
Zupan jc hvalil Scnckoviča nadalje glede na mestno elektrarno iu pa z ozirom na ljubljansko cestno železnico. Storil bi bil bolje, da je molčal. Elektrarna in železnica dokazujeta le, da jc Senekovič presneto slab praktik. Ljubljansko prebivalstvo zna samo presojati. In vsi, ki poznajo razmere, se smejajo tako elektrarni kakor tudi železnici. Ljubljanska elektrarna naj bi bila vzorna? Pojte se solit!
Električni tok je strašno drag? Duševni ustanovitelj Senekovič je žalibog zgolj teoretik in nc praktik. Zato je pa prezrl, da bi morala goniti praktično elektrarno vodna, ne pa draga parna moč! Vodnih moči imamo dovoli. Praktična veda je pa žc tudi toliko napredovala, da ni treba niagarškega slapa za elektrarno. V Ameriki, v Švici in na Nemškem male vode gonijo velike elektrarne. Vsa uprava elektrarne je tako nerodna in nepraktična, da mora vse podjetje biti drago in slabo. Smejijo se priprosti delavci, ki so videli ameriške električne naprave, naši parni elektrarni, ko se povrnejo v Ljubljano nazaj, še boli pa beraški ljubljanski električni razsvetljavi, ki je vse kaj drugega kakor moderna in napredna.
Pa tista ljubljanska električna cestna železnica! Draga je, da je strah, seveda, ker je tok drag. In izpeljana tako neumno! No, župan bi bil storil bolje, da bi bil tudi o tem molčal. Njegova izvajanja dokazujejo zgolj, da je novopečeni ravnatelj ljubljanske plinarne slab praktik!
Volili so včeraj tudi župana in pa podžupana. Ostala sta seveda stara, namreč Hribar župan, Bleivveis pa podžupan.
In ko so izvolili župana, je pa pričel Bleivveis hvaliti Hribarja. Prizor za bogove. Blei-vveisov hvalospev čitajte v poročilu včerajšnje občinske seje! Res, kakor odprta knjiga stoii pred nami Hribarjevo delovanje. Vemo, da nam je povišal doklade, vemo, kako da je skrbel za nižje sloje ljubljanskega prebivalstva: toliko kot nič. Hvalil jc županovo delo: ljubljanski vodovod. O vodovodu krožijo različne sodbe po Ljubljani. Treba ga bo razširiti, ker so ga lahkomišljeno delali. In zato v Ljubljani vedno primanjkuje vode in imamo oblake prahu v mestu, ker se boje za vodo, da je ne zmanjka. Hvale vreden ljubljanski vodovod žc ni, ker nc zadostuje. Kar pa ne zadostuje, ni praktično. Siccr pa bi gotovo vodo tudi brez Hribarja dobili, morda več, kot je imamo zdaj ! No, da je uredil Mestno hranilnico, to ni kdosigavedi kaka zasluga. To bi napravil lahko vsak strokovnjak, saj so druga manjša mesta kot Ljubljana imela žc davnaj prej svoje hranilnice. Bila je zanikariiftist Orasselija, da se ni že prej uredila.
Nasprotno pa jc kadil Hribar občinskim svetnikom. Obljubil je, da bo govoril še več, ko bo zaprisežen. Ni nam treba, da smo skromni, jc rekel. Skromnost torej ni Hribarjeva čednost. To smo videli in slišali že to-likrat, da ga jc vsak do grla sit.
Ko so izvolili podžupana Bleivveisa, jc pa hvalil zopet Hribar Bleivveisa. Roka roko umiva, talent proslavlja talent. In pa šc kako! Iskal je Bleivveisovih zaslug v osmem desetletju minulega stoletja. Preskrbljene podžu-panove žlahte pa župan ni omenjal. Za nekaj
smo pa županu le hvaležni, namreč da ima tudi Bleivveis zasluge, a kake, tega nc vemo.
Udeležil sc jc izjemoma seje tudi dr. Tavčar. Pri županovi in podžupanovi volitvi morajo biti seveda navzoči vsi občinski svetniki, če ne, se izgubi čast občinskega svetnika. Dr. Tavčar se je torej prisiljen udeležil županove in podžupanove volitve, potem jiin je na svoje spoštovanje pokazal takoj s tem, da je odšel. Ni čakal, da konča Hribar svoj slavospev Bleivveisu. Mislil si ie najbrže svoje, in prav je imel. .Ic res še najpametnejši dr. Tavčar, zato mu ne dajejo hvale.
Galerija je bila naročena, da je ploskala in klicala živio. Nc verjamemo, da bo še dolgo klicala sedaj vladajoči magistratni gospodi živ io. Z nami vred se jim smeja ogromna večina ljubljanskega prebivalstva. Kdo li se ne bi smejal taki komediji samohvale ljubljanskih občinskih svetnikov, kateri se vidi, da je uprizorjena le kot nerodna politična agitacija!
PO CESARJEVEM PRAŠKEM OBISKU.
Praški listi še vedno pišejo o zadnjem
cesarjevem obisku v Pragi. Obžalujejo, ker jih je zapustil češki kralj ter se podal na Du-
nai nazaj. Cesar jc bil v 59 letih svojega vladanja v Pragi petnajstkrat. Dvakrat je bival
v Pragi po deset dni, enkrat cn teden in zdaj 14 dni. Naglašajo, da je Praga prvostolica češkega kraljestva. Zgodovinska je češka krona. Hvaležni so Čehi svojemu kralju za njegovo prisrčno pismo. Glede na narodni mir so Čehi pripravljeni zanj in pripravljeni tudi zu žrtve, a naglašajo, da je to težavna stvar. Hvaležni so, ker sc je izjavil vladar za načelo enakopravnosti, nc verujejo pa, da jc močna vlada dovolj izvesti to načelo. »Narodni Politiki« jc všeč, ker je cesar v Pragi zaslišaval ministre in druge visoke dostojanstvenike. Praga je dobila po obisku svojega kralja zopet značaj prestolnega mesta z vsemi pravicami. Sprava z Nemci je mogoča le po popolni enakopravnosti. Nemci morajo nastopiti za enakopravnost obeh narodov. Dokazati morajo Nemci z dejanji, da so za enakopravnost obeh narodov. »Narodni Listy« poročajo da .ic cesarjevo pismo glede na sporazumljenje obeh strank izjava vladarja samega in da se ministri niso posvetovali o njej. Nemška glasila izjavljajo: »Bohemia«: Nemogoče jc sporazumljenje, ako sc uveljavi češko državno pravo. List zahteva, da sc preiščejo nepristransko in ne glede na državno-pravne utopije nemške zahteve. »Prager Tagblatt« pa piše, da so dosegli Čehi že vse. Glasilo železniškega ministra dr. Derschatte se jezi, da cesar ni zaslišal zastopnikov nemških čeških mest. List zahteva, da se mora uprava na Češkem ločiti. Praga kaže žc navadno lice. Odstranili so zastave in drugo okrasje.
AERENTHAL V BEROLINU.
Potovanju avstrijskega zunanjega ministra A c rent hala v Berolin ne pripisujejo velike politične važnosti. Čin uljudnosti jc. Aerenthal se predstavi nemškemu cesarju.Seveda se pa bodo v Berolinu brez dvojbe razgovar-jali tudi o politično-važnih stvareh. Nikakor se nc more tajiti, da je politično oblačje v Evropi zadnji čas sem precej oblačno. Spretnemu angleškemu kralju Edvardu se jc posrečilo, da jc osamil Nemčijo. Kako se jc trudil nemški državni kancler Biilovv, da pridobi zopet popolnoma Italijo. A njegovemu sestanku s Tittonijem jc pa sledil sestanek angleškega kralja Edvarda z italijanskim kraljem. Splošno je znano, da jc bil Biilovvov sestanek s Tittonijem prisiljen. Prisrčno sta pa občevala in italijanska javnost je toplo pozdravljala angleškega kralja, ko je bival v Italiji. Spretnosti Edvardu nc more nihče odrekati. O sedanjem angleškem kralju niso mislili, ko ic kot lahkoživi angleški prestolonaslednik določeval modo, da bo tako spretno vodil angleško zunanjo politiko. In brez dvoma sc bo ob sedanjem berolinskem sestanku razpravljalo o političnem položaju. Nemčija se zdaj naslanja edinole na Avstrijo, s katero je v zvezi zdaj malo manj kot .50 let. Ob času, ko so nakopičeni črni oblaki na evropskem političnem obnebju se bo gotovo razpravljalo temeljito, kako razvozljati vozle, ki so sc pojavili. Kaj pa, če zveza med Avstrijo in Nemčijo ni več tako trdna, kakor pišejo Nemci. Delavni angleški Edvard pride namreč letos v Marijine Toplice, kjer ostane več tednov in sc sestaneta tudi z našim cesarjem. Prihodnji avstrijski državni zbor ima dasi malo slovansko večino. Tudi Mažari niso kdosigavedi kako navdušeni za trozvezo.
SKUPNI ČEŠKI KLUB.
Iz Prage se poroča, da češki volivci pritrjujejo splošno načrtu, da se ustanovi v novem državnem zboru skupni češki klub. Dne 19. in 24. t. m. sc jc izjavil kandidat dr. Baxa v praškem starem mestu za skupni češki klub. Baxovo kandidaturo so odobrili volivci soglasno s pogojem, da sc v slučaju volitve zavzame za ustanovitev enotnega češkega kluba.
VOJNE VAJE V JADRANSKEM MORJU.
Dunaj, ,30. aprila. Dne 6. maja se vrše v Jadranskem morju velike vojne vaje med rezervno eskadro in levante-eskadro. Vajam bo prisostvoval tudi admiral grof Mon-tecuccoli.
UPOR V ČRNI (SORI.
Veliki upor je izbruhnil v Črni gori. Uprli so sc trije največji rodovi. Sklenili so, da korakajo proti Četinjam. Knez Nikolaj jc objavil preki sod. Prebivalstvo v Podgorici zahteva, da mora takoj odstopiti Tonianovičevo mini-
LIK6K.
Voliuni oklic
sestavljen ob XI. in 3/« uri. Vsem liberalcem v okrepljenje in navdušenje, v ojačenje in oju-uačenje, v prijazen spomin, uredil, sestavil, prestrojil, spisal in izmislil Njegove cekinaste SVETLOSTI Zupana in Programa milostljivega gospoda IVANA HRIBARJA duševni tajnik in najponižnejši sluga dohtar Tam-tam.
Volivci ! Prečastiti volivci !
Če se ozremo samo malo po zgodovini nazaj, vidimo, da so Slovenci od vekov veke skozi in skozi in v vsakem oziru napreden element, torej de facto pristaši naše stranke.
bivajoči svoje dni v Aziji silili so vsled svoje naprednosti tako preko Evrope naravnost na Kranjsko, ali vsaj v njeno bližino. Pri-šedši le-scm, so se seveda ustavili, iu niso mogli napredovati v isti smeri kakor doslej, ker bi. kakor vam je vsem znano, ki ste sc ukvarjali z geografijo, morali zabresti v \dri-iiinsko ali pa v kako drugo morje. Napredovali so torej doma. Res je, da so sc pokatoli-čanili, da so hodili v cerkve, da so iih nebroj ^elo zidali, ali vi veste, da je vse to bila Ic forma, katero je zahteval tedanji čas. Zakaj
naprednost vedno spreminja oblike, in če vas opozarjani na naše napredne velmože, mi iz-vestno potrdite, da je vsak izmed njih nastopal žc v najrazličnejših formah. To sem moral povedati, da izpodbiiem trditev, češ, naši očetje so bili verni katoličani, kakor bi jih sedanji klerikalci tako radi reklamovali zase. Napredni so bili, kot sem to dokazal, in kakor jc to tiidi v XVI. stoletju dokazal Primož Trubar, skoro tako velik mučenik, kot naš Aškerc. Ta Primož Trubar sc je narodil v kraju, ki je danes pravzaprav jako klerikalen kraj, in nič bi ne bilo boljše, če bi bil porojen n. pr. v Poljanah ali v Trzinu, ki nista nič boljša od Raščicc.
Solze mi silijo v oko, ako pomislim nate, lepa, bela Ljubljana. Kaka usoda bi tc skoraj čakala, če bi nas ne bilo! Res je, da je vsa Slovenija, in prav ekstra še Ljubljana v našem taboru ali v brezmejni zaslepljenosti se ogromen del našega stanovništva boji lepili lastnosti naprednosti in liberalizma. To je naš stari narodni greh, iu treba ga bo na vsak način izruvati iz tal našega narodnega polja.
Vsa slovenska zgodovina je do danes liberalna in Slovenec in naprednjak je bilo do zadnjih let, kakor že pravi beseda, pravzaprav vse eno. Ali ni sreče brez nesreče. Kakor veste, zbudili smo se I .iubljančani nekega lepega jesenskega jutra, in nismo videli druzega pred seboj kot meglo. Ko pa se je ta megla razpršila kaj zagledamo?
Sredi ljubljanskega morosta leži velikansko jajce. Mi seveda nismo precej vedeli, kaj to jajce pomeni, menili smo se in ugibali in glejte, v nekaj dneh je to jajce čisto počr-
nelo. Se nekaj dni in iz jajca sc jc izlegel velik, črn ptič, kateremu so naši učenjaki nadeli ime: Klerikalni zmaj. Z veseljem bi bili tej strašni pošasti prepustili ljubljanski morost a ona je začela iztezati svoj život po celi Kranjski, in sedaj steguje svoje pohlepne kremplje celo po beli Ljubljani. Grozno, strašno! V tej sili opaše si naš kraljevič Marko, \ sem dobro znani Ivan Grozni, svoj meč sekal je po zmaju 25 let, in sc korenito utrudil. Kar jc pa najbolj žalostno, umazal sc je tudi pošteno, v morostarskih jarkih brodeč, IX) ilovici cepajoč, po blatu rijoč!
Vse žrtve zaman! \ kar sc ni posrečilo Ivanu Groznemu, to se bo gotovo, prav gotovo posrečilo Ivanu Visokemu, ki ga vsi dobro poznate, ki ga vsi ljubite, vsi občudujete, ki ga ljubijo tudi drugi iu druge, ki ga občudujejo in se mu klanjajo od Urala do Triglava. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno nam in našemu biagru, saj je pa bil naš blagor tudi vedno njegov!
Volivci! Visoko pluskajo umazani valovi morostarskega vodovja po klerikalnih obalah; klerikalna povodenj narasla ic že do »Kran-celna« na Frančiškanskem mostu; po nebu sc zbirajo pogubonosni toče polni oblaki, katere podi po vzduhu strupena klerikalna bur-ia! To burjo uničiti, tc oblake razpršiti, tiste valove zajeziti, to je naša sveta liberalna dolžnost.
To niso traze, prečastiti volivci' Mi napredniaki sploh nismo možje besedi, ampak dela. In ravno delo nam je ves čas svojega življenja na podel, nizek način odvzemal klerikalni zmaj. Hoteli smo snovati posojilnice
klerikalci so nam iih odjedli itd. — potem delaj prijatelj, čc moreš. A kar je mogoče, smo v danih razmerah storili, in tega ni ravno malo. Koliko ogromnega narodnega dela ie opravila naša cekinasta zvezda, naš Ivan Veliki sam, to veste sami.
Nekdaj smo bili Slovenci berači danes? Visoko se dvigajo bele grajščine \ nebo in kdo jc njih gospodar? Slovenec, sam gospod Ivan Veliki, sam! Nekdaj si moral žuliti čvička a danes? Čc si količkaj vreden, se ti pokloni uslužno agent z vizitko: od župana stolnega mesta ljubljanskega in s steklenico piva v roki.
Kako sc jc nekoč godilo Slovencem v pravnem oziru! Ako jc n. pr. kdo ukradel ah poncvcril, recimo srebrne žlice ali tudi več tisoč cekinastih kron staviti se jc dalo, da bodo izrabila sodišča situvacijo in da ga bodo zaprli. A danes? In če jc bil, recimo, zločinec, tožiti se ga more k večjemu civilno — kazensko postopati;e pa je za naše ljudi odpravljeno.
Stoletja se nas je Slovence zaničevalo; reklo se jc, da smo kmetje, da nimamo nobene prave zgodovine, da tudi nimamo plemstva. Nimamo! Seveda poiskati ga je bilo treba! Ali ni Ivan Veliki zbral krog sebe cvet slovenskega naroda, našo dično žlahto, ali ne sede krog njegovega prestola v vsem sijaju in vladajo ž njim čistih mislij in duha narodne naše barke?
To vse, in še več so libcralci storili. Ko imajo v drugih deželah, n. pr. v Grenlandiji šc polno snega, bi ga pri nas ne mogel dobiti niti za drag denar ne! In elektriko? Ali io
strstvo. Vstašem so pouudili pomoč rodovi, ki stanujejo v novibazarskem Sanžaku. Izgredi so bili v Niksiču. Nevarno sta ranjena generalni guverner general Martinovič in policijski načelnik v Podgorici, Napadalce so ubili. Skrajna narodna levica je izdala spis, ki sramoti knezovo rodbino in osobito prestolonaslednika Danila.
NAMERAVANA RUMUNSKA ŠOLSKA STAVKA NA OGRSKEM.
Rumunci na Ogrskem nameravajo vpri-zoriti šolsko stavko, ako se odobri končno mažarska šolska predloga, ki tepta z nogami pravice nemažarskih narodnosti.
NAPAD NA VLAK.
Na postaji Gorjajnovo so napadli roparji neki osebni vlak. Roparji so odnesli 30.000 rubljev.
ZAPRTI GARDISTI.
Zaprli so več gardistov, ker so na sumu, da pripadajo revolucionarnim zvezam. Pomočnik notranjega ministra Makarova se je odpeljal v Rigo in Reval, da preišče zapore glede na trpinčenje.
SESTANEK AERENTHALOV IN TITTO-NIJEV.
»Messagero« poroča,, da sc snideta v Benetkah Aerenthal in Tittoni, ko bo tu navzoč tudi italijanski kralj.
PREPOVEDAN GORKIJEV SHOD V RIMU.
Italijanski ministrski predsednik Giolitti je izjavil glede na Turatijevo interpelacijo, zakaj da je prepovedala policija 1. majnika nameravani shod v Rimu, ki naj bi mu predsedoval Gorki. Giolitti jc izjavil, da se je bala vlada nemirov. Sam pa da občuduje Gor-kega.
KORUPCIJA V SAN ERANCISKU.
Odstopil je župan Schmutz v San Frančišku. Izprcvidcl je namreč, da jc brezuspešen boj proti reformni stranki. Izjavil je, da hoče izdati vsa nasilstva in korupcijo mestnih uradnikov, ako mu zagotove, da ne bo kaznovan.
PRILJUBLJENOST ROOSEVELTOVA.
Bostonski Rooseveltovi prijatelji delujejo na to, da bi postal Roosevelt dosmrtni predsednik Zedinjenih držav. Izdali so letak, ki naglaša, da velika večina ameriškega ljudstva nc zaupa več demokratičnim oblikam. Ne verujemo, da so storili Rooseveltovi prijatelji s tem predsedniku uslugo. Najbrže nastopi Roosevelt sam proti tej agitaciji.
NAPAD NA GUATEMALSKEGA PREDSEDNIKA.
Dne 29. aprila ic bila vržena bomba na predsednika guatemalske ljudoviade, Estrada Cabrero. Predsednik ni ranjen. Ubita sta general Orelana in predsednikov kočijaž.
BELJGIJSKI KRALJ V PARIZU.
Razpori v belgijski vladi so poravnani. Belgijski kralj Leopold je pa v Parizu, kjer mu je priredil predsednik Fallieres pojedino, na kateri jc slavil Leopolda. Kralj je napil Francozom.
ANGLEŠKI IN ITALIJANSKI KRALJ.
Kralj Edvard se je 30. m. m. peljal iz Neaplja mimo Rima. Čakal ga jc na kolodvoru italijanski kralj, s katerim sta govorila 10 minut. Edvard se je odpeljal v Florenco.
ŠTRAJKOVSKO GIBANJE.
Budimpešta, 30. aprila. Socialnode-mokraška stranka na Hrvaškem in v Slavoniji je pozvala v posebnem razglasu vse poljedelske delavce, naj sc nc udinjajo deloda-javcem v Slavoniji in Sirmiji.
Budi m p e š t a , 30. aprila. 200 agentov in inkasantov filialke Singerjevih šivalnih strojev štra.ika ter zahteva povišanje plače in odpustitev ženskih poslov.
Tokio, 30. aprila. Tu štrajka 2000 rudarjev v Horonaju. Zažgali so več hiš in se spopadli s policijo.
imajo v Mašukulumbi.ii, v Afganistanu, v Tibetu in drugod? Ce ne sveti tako, kakor solnce je pa vsaj dobra za oči.
Kamorkoli sc ozremo, povsodi pridobitve, povsodi napredek. V gotovem zmislu je ta naš klerikalizem za nas celo prava sreča, ker bi sicer celo preveč napredovali. Ali na praktično stran zadeve se etično vi-soki*ljudie ne smejo ozirati. Naša dolžnost je, da zastrupimo, zakol.iemo, ubijemo, razstrelimo, in da ga umorimo sploh, tega klerikalnega zmaja ki sc širi po slovenski zemlji, kakor glas o junaških bojih našega Ivana Groznega, kakor slava Njegove Svetlosti našega Ivana Velikega.
Volivci! Nc pomišljajte sc. ker čas je drag, in priložnost lepa. Opašite s z uma svetlim mečem, okrepčajte se pa tudi telesno in pridite vsi. kakor en mož na volišče. Pridite vsi, in volite, kakor cn mož. Ta vzklik bodi odslci naše geslo: Naprei, en mož!
Garda! Elitna trupa! Prečastiti volivci! Biseri biserov! Pridite iu oddajte svoje glasove za svobodo, napredek in kar je še drugih takih naših svetinj m svctinjic liberalnega kora.
Nobeden naj ne ostane v odločilnem trenotku doma, in naj se ne izgovarja, da ga zob boli. ali da ga lomi protin. Kaj zob, kaj protin! Za narod je vsaka žrtev sladka. Za vzore pa vam postavljamo može, nesebične, ponižne in vendar junaške. Večna a iim pamjat! ! !
PRVA CARJEVA ZMAGA V RUSKI DUMI.
Po dolgotrajni, jako burni razpravi v ruski dumi, so sc dovolili vojaški novinci. Za vladno predlogo je glasovalo 193, proti pa 123 poslancev. Poljaki so zavzeli stališče, da žele avtonomijo Poljske v Veliki Rusiji. Armada mora biti zato močna. Kadeti pričakujejo po-miloščenja. ker so glasovali ia vojaške novince. Po tajni seji je dovolila duma šest milijonov rubljev za stradajoče in odobrila interpelacijo glede na pospešitev naseljevanja kmetov v Sibiriji. Socialisti so predlagali grajo predsedniku dume. Golovinu, ker jih je vje-zil v tajili seji. Golovin o predlogu ni pustil govoriti. Soglasno je sklenila duma, da odpravijo vojaška sodišča.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Važna je bila razprava 30. aprila v nemškem državnem zboru. Govornik katoliškega centra baron Hertling je izjavil, da pričakuje od navzočega Biilo\va pojasnil o zunanji politiki in o zvezah med državami. Pridružil se mu jc konservativec NVinkler, ki jc želel bolj človekoljubnih določil za vojsko na morju. Bassermann je pozdravljal, ker so odprte duri nemškemu podjetnemu duhu v Maroku. BiiIo\v jc izjavil, da hoče Nemčija sodelovati pri haški konferenci za praktični uspeh. Pozdravlja načrt, ki ga jc predložila Rusija konferenci. Velevlasti pa nameravajo razpravljati trdi glede na omejitev oboroževanja. Angleška, španska, ameriška in ruska vlada žele, da se razpravlja to vprašanje v Haagu. Na zadnji haški konferenci sc je že želelo, naj hi velevlasti razmotrivalc o tem vprašanju. Nemčija ni našla ključa, kako to storiti. Tudi druge vlade niso bile bolj srečne. Pred konferenco ne more obljubiti ničesar. Obstoji nevarnost, da doseže to vprašanje nasprotni uspeli. Biilovva izjava ni nič kaj tolažilna. Angleški kralj Edvard želi, naj bi sc znižala moč armad na suhem. To lahko stori, ker Angleška na kopnem ne potrebuje velike armade in sc zanaša predvsem ua svoje mogočno brodovje.
CLEMENCEAU PROTI POŠTNIM URADNIKOM.
Pariz, 30. aprila. Ministrski predsednik Clemenceau ie sprejel deputacijo poštnih uradnikov ter izjavil, da odpuščenih uradnikov ne bo na noben način sprejel zopet v službo.
»ni bo].
Kranjska.
(Dr. Romihove žive skrbi za »klerikalno-liberalnega« kandidata g. Pencata v Mokronogu.) Dne 25. aprila prejel jc učitelj v Mokronogu gospod Josip Tratar od krškega župana g. dr. Romiha pismo, v katerem poživlja le-ta mokronoške liberalce, da naj skušajo pridobiti g. Pencata za kandidaturo proti dr. J. Hočevarju, ter da naj mu (dr. Romihu) sporočijo, kdaj da bode Penca napravil shod v Krškem, da mu ugladi pot, ker je baje upanje, da dobi Penca večino v Krškem. Gospod Penca zdaj v resnici kandidira ter bode priredil po vseli farah in občinah volivnega okraja shode zadnji teden pred volitvijo, t. j. od 5 .maja naprej, in sicer namerava 5. maja prirediti shode v Škocijanu, na Raki in v Št. Jerneju; 9. maja v Št. Rupertu, na Mirni in v Trebnjem, ter 12. in 13. maja v ostalih krajih. V Mokronogu jc uradništvo zanj, in dr. Romih pravi, da tudi gospod župnik, češ, ker je njegov svak. Da bode pa gospod Penca šele zadnji teden pred volitvijo nastopil, je vzrok ta, ker se boji časopisja ter namerava s tem odvzeti možnost časopisju, proti njemu pisati. On ima na pripravljenih že več sto plakatov iu nekaj tisoč letakov, katere razpošlje po občinah koncem tega tedna. Upanja, da bi prodrli z gospodom Pencatom, priznava g. dr. Romih sam, da ga ni, hočejo Ic glasove cepiti, ker menijo, da bodo nanj, ker je klerikalno poštrihan, v istini pa pristaš liberalne stranke, še največ glasov vjeli.
Nožnica SousKega noža.
Iz zapiskov newyorškega detektiva.
(Dalje.)
»Gospod Brampton, je končala Ellen, prihajam k vam kot k edinemu prijatelju. Da je Leotiard nedolžen, o tem sem tako trdno prepričana, kakor o svojem življenju. Veni, vi imate poseben dar, zaslediti zločinca. Meni nekaj govori, da vi morate Lconarda rešiti, kakor težka e sumnja, ki jo imajo nanj.«
»Pravite, da so ga našli okrvavljenega. Kaj pravi 011 k temu?«
»Zatr uje, da 11111 je iz nosa kri tekla. Vem, vi ga lahko rešite.«
»Draga gospiea, vi precenjujete mojo moč. Storil bom sicer vse, kar je v moji tnoči, da stvar razjasnim in če je Bartlett res nedolžen, tedaj upam, da se bodo dobili za to potrebni dokazi.«
»Iskreno se vam zahvaljujem že vnaprej. Kai mislite storiti?«
»Za to ic treba premisleka. Prvo je seveda, da si ogledam kraj zločina. Ali niste rekli, da sc ic našlo v sobi umorjenega vse v navadnem redu?«
»Da, in vse je šc prav tako, kakor sc jc našlo. Lc očetovo truplo so prenesli v drugo sobo.«
»Dobro, dete moje; prepustite zdaj stvar meni in z božjo pomočjo sc nam bo posrečilo dobiti pravega zločinca. Pojdite takoj domov in zapovejte služinčadi, naj sc nikdo ničesar ne dotakne v oni sobi. Jaz pridem še danes v Athens.«
(Podpredsednik liberalnega političnega društva za Notranjsko) Rudolf Valenčič iz Trnovega je v preiskavi radi hudodelstva goljufije. Obdolžen je, da jc v znani sodnijski razpravi v soboto teden v Ilirski Bistrici v dveh točkah krivo pričal.
(Deklevova hlamaža v Vipavi.) Preteklo soboto brali smo z na Hrovatinovi hiši nabitega lepaka, da bode dne 28. aprila 1907 ob 3. uri popoludne volivni shod, kamor se vabijo vsi volivci, da se bode predstavil bodoči državni poslanec Dekleva. Mi smo bili te obvestitve prav veseli, misleč, da bomo vsaj na svoje oči videli in slišali govoriti onega. o katerem naši učitelji prerokujejo in mu pripravljajo pot, kakor sv. Janez Krstnik Zveličarju. Napočil je res zaželjeni dan, toda že narava sama jc prerokovala žalosten izid. Pridrdrali sta dve kočiji iz Cola ter sc je raznesla vest po trgu: Gospod Dekleva je že tukaj. Cela posadka generalnega štaba je bila pripravljena, vsi učitelji opravljali so službo poročevalcev in Mercina kot rezervni poročnik, znal je dobro aranžirati, da so se vsa povelja točno izpolnila, da so se ob določeni uri na licu mesta sešli ata Hrovatin in njegovi ^prijatelji. med njimi graščak Majer in celo Švagelj iz Lož, torej so bili zbrani v polnem številu, akoravno jih je bilo, kakor po domače rečeno, za eno češnjo. — V kritičnem trenutku, ko je bilo čas nastopiti, pa so uvideli, na kakem stališču da so, namreč, da se nas jc na nasprotni strani nabrala ogromna množica, ki smo hoteli g. Deklevo vprašati, kaj išče pri nas ter 11111 povedati, da je vsak njegov kakor vsakega njegovega agenta korak pri nas Vipavcih zastonj. G. Dekleva se je zato po francosko poslovil, sedel na svoj voz in jo odkuril; njegovi somišljeniki, ki so še nekaj časa žalostno gledali za njim in naposled sami shod zaradi slabega vremena preložili na 39. maja t. 1. ob določeni uri. Sedaj mislimo mi Vipavci, da so se vendar g. Deklevi oči odprle, da je uvidel, da smo 11111 mi prav svetovali, da naj nas pri miru pusti, da mi že imamo kandidata in da jc od naših nasprotnikov zapeljan k temu koraku, da ga ti far-bajo; pa sai ni čuda, kaj tacega se vsakemu nerazsodnemu človeku lahko zgodi, če pomilovanja vrednima listoma »Narodu« in »No-tranjcu« verjame. Pomislimo samo, kaj sta ta uboga lista lagala o shodih v hotelu »Adri-ja« na Planini in o zadnjem v Vipavi, ko se nam je naš bodoči poslancc dr. Žitnik predstavil, kaj je o tem »Narod« poročal, da jc bilo na shodih samo nekaj duhovnikov, mež-narjev, Marijinih devic iu otrok. Vsak razsoden človek se mora za glavo prijeti in posebno tega slepega narodnega dopisnika, po-ročajočega, da jc bilo na shodu samo 15 župnikov in toliko mežnarjev, dasiravno je bilo udeležencev nad 500. Prav žalostno, da se v naši okolici nahaja tak človek, in se še med naprednjake šteje. Ravno tako mora biti pomilovanja vreden »Narodov« dopisnik tudi radi pomanjkljivega sluha, kajti ubožec piše, da mu niso ugajali govori gospodov govornikov in da so bili klaverni in celo, da je iz govora kandidata sklepal, da je ta pripoznal, da gotovo propade; ravno nasprotno je resnica; mi potrdimo, da tako sijajnega shoda šc ni bilo v Vipavi, kakor je bil 21. aprila. Ako bi bil imel 28. aprila g. Dekleva v Vipavi enako obilno obiskan shod, bi bil »Narod« veselja gotovo ves iz sebe. Ravno zaradi lažnjivih časniških poročil smo spoznali še bolj svoje nasprotnike ter se pri tem spominjamo pregovora: »Kdor laže, tudi krade.« Zato smo se odločili, da ostanemo pri svojem sklepu, ter da pokažemo 14. maja koliko so pri nas liberalci opravili.
(Dr. Hočevar v Št. Lovrencu.) Iz Št. Lovrenca ob Temenici sc nam poroča: Preteklo nedeljo je imel dr. J. Hočevar zjutraj ob pol 8. uri volivni shod v kaplaniji. Čeprav je bil čas neugoden in prav slabo vreme, sc je vendar zbralo mnogo volivcev, ki so z zanimanjem poslušali kandidata, ki je povdarjal, da hoče delati kot veren katoličan in dober Slovenec povsod, posebno pa na gospodarskem ]X)liu, ker ve dobro, da je naš kmet naj-
Krog pete ure sem bil že v hiši gospoda Braddocka. Moj obisk sc ni zdel nikomur kai nenavadnega; vsakdo je mislil, da sem prišel k pogrebu. Ellen me je sprejela 111 me peljala v sobo. kjer se je pripetila katastrofa. Nikjer ni bilo sledu o nasilstvu. Ko sem preiskoval sobo, sem našel navidezno star košček papirja. Na njem jc bilo napisano s pisavo, kakoršno imajo trgovci: »S. V. Bar-nard, Pres.« Listek sem spravil.
Pri preiskovanju mrtveca sem opazil, da je bila koža krog ust nekoliko odrgnjena.
Nekaj ur pozneje jc bil pogreb, ki sem sc ga udeležil. Po pogrebu sem prvič po svojem prihodu dobil Ellen samo. Vprašujoče mi jc gledala v obraz..
»Vi bi radi vedeli moje mnenje, kaj ne?« sem io vprašal prijazno.
»Da. gospod.«
»Potolažite sc, mladi mož ni morivec.«
»O, hvala Bogu! ... Po čem sklepate
to ?«
»To vam hočem razjasniti. Rekli ste, da ni prišel v noči umora nikak glas iz sobe vašega očeta?«
»Da, nikak.«
»Dobro; iz tega sledi, da se je moral umor izvršiti tako hitro, da žrtev ni mogla klicati na pomoč. Dalje je moral morivec staremu gospodu z eno roko trdo zatiskati usta, ko je izvrševal svoje grozodejstvo, drugače bi bila morala njegova žrtev na vsak način zaupiti. Rana iti njena lega pa dokazujeta jasno, da tega ni mogel storiti ob enem cn sam človek; in vendar sc poznajo krog ust umorjenega razločno sledovi prstov. Iz tega sklepam, da morata biti dva morivca.«
večji revež. Sam je kmetski sin ln čuti kot posestnik vso težo bremen, katera moraju gospodarji nositi. Ker sem doktor, pa obenem posestnik, mi to, kar sem se naučil, gotovn ne bo v škodo pri poslanstvu. Ko pojasni natančneje socialni program stranke, sklene: Ne bom delal obljub, kaj bom vse dosegel za Vašo korist, ker vspeh jc odvisen od raznih faktorjev. Star sem 41 let, ne potrebujem po-slanstva za svoje življenje, priganja me lc želja delati za Vašo korist in blagor ljudstva. Obljubujemo Vam le svojo glavo, srcc in roko. Kar bom mogel, bodem storil. — Nato se vname živahen razgovor. Zupan Kek pozdravlja z veseljem kandidata, ki je razvil na-čela, ki morajo kmetu koristiti. Župan Oven našteva več gospodarskih potreb, za katere bi se moral njih poslancc zavzemati. Gosp. kandidat da na vse prav povoljno pojasnilo. Župnik Oblak našteva več vzrokov bednemu stanje Dolenjske, katera se mora tudi enkrat organizirati, posebno glede živinoreje, mle-karstva in preskrbovanja vode. Ko dd župnik kot predsednik kandidaturo na glasovanje, jc bila soglasno sprejeta, pri protiglasovanju se nihče ni oglasil. S pozivom, naj vsi 14. maja pokažejo zavednost, zaključi predsednik shod.
(Dr. Hočevar v Dobrničah.) V nedelj« po končani službi božji ob deseti uri je imel volivni shod gospod kandidat dr. Janko Hočevar. Ob sneženem vremenu je v občinski hiši pred mnogoštevilnimi zbranimi volivci obrazložil program S. L. S., po katerem hoče delovati in kolikor le mogoče, poganjati se za bedni kmečki stan. Predsednikom jc bil izvoljen gospod župan Franc Kužnik, podpredsednikom gospod graščak Julij Treo. Pazno so sledili volivci nad ix>l ure trajajočemu govoru iu končno enoglasno in z navdušenjem sprejeli njegovo kandidaturo na predlog župnika Jančigarja ter se je z živio-klici na kandidata S. L. S., na nje načelnika dr. Šusteršiča in s trikratnim »Slava!!« na presvit-lega cesarja zaključil shod.
Štajerska.
(»Staj. slov. kmečka zveza« na zmagovalni poti.) Vsi volivni shodi »Slov. kmečke zveze« minoio nedeljo so se izborno obnesli. Vkljub slabemu vremenu je bilo povsod veliko število zborovalcev, ki navdušeno pozdravljajo naše kandidate. Brežiški mandat je za »Slovensko kmečko zvezo« osiguran. Tudi Kukec-Cvikl-Pikl-banda jc v Savinjski dolini dosegla nasprotno. Dr. Povalej dobiva vedno več tal 111 bo gotovo prodrl. Zato so se nasprotniki sedaj vrgli na Korošcev in Ro-bičev volivni okraj. Proti Korošcu izdali so na tisoče sramotilnih pamfletov, ki jih širijo po okraju. Proti Robiču so istotako zadnjo nedeljo vrgli na tisoče lažnjivih letakov. Na Planini je Rošev shod pogorel in se je končal z živio-klici na dr. Benkoviča, dr. Korošca in dr. Šusteršiča. V Št. Vidu nad Planino so vsi zborovalci glasovali za dr. Korošca in nc za navzočega Ž11 rmana. Pri Sv. Urbanu nižje Ptuja Zadravec in dr. Kukovec nista upaia zborovati, ker so bih vsi navzoči pristaši »Kmečke zveze«. V Šmartnu v Rožni dolini so naši hrupno ugovarjali govornikom liberalne stranke. V Konjicah je ponesrečil liberalni shod. Navzoči so bili sam« pristaši »Kmečke zveze« in se vsi izrekli za Pišeka, ne pa za navzočega Glaserja. V Zrečah so bili vsi za Pišeka, ne pa za Glaserja, ki jo je zelen od jeze odpihal. Somišljenike pizivamo, naj povsod zastavijo vse svoje sile in naj se nikar preveč ne zanašajo, da nasprotniki propadejo. Ljudje, ki sc poslužujejo za svoje glasilo umazanega »Slov. Naroda« morajo tudi na Štajerskem sijajno propasti! Za to z vsemi silami delovati je dolžnost vsakega poštenega Slovenca!
(Reklamacije v Celju.) Proti volivnenm imeniku v mestu Celin so Slovenci vložili okolu 500 reklamacij.
Primorska.
(Dr. (iregorin, kandidat na Krasti.) Dr.
Gregorin je postal liberalni kandidat za Kras. Ze nekaj časa se je o tem govorilo, danes pa smo dobili iz Sežane naslednjo brzojavko:
»Dva! Kako jc to mogoče?«
»Ce bi bil zločinec le eden, bi morala imeti smrtna rana drugo lego in postelja bi morala biti vsa krvava. Vendar so pa rjuhe brez vsakega madeža in krvava luža je na tleh. Natančno vem, kako je bil zločin storjen; ali dovolite, da to strašno stvar zamol-čim. Bojim sc, da bi bilo za vas pregrozno.«
»O, gospod Brampton, toliko sem pretrpela, da mislim, da sedaj lahko prenesem vse. Povejte mi, čc more ta stvar Lconardovo nedolžnost dokazati.«
»Dobro; stvar je kaj enostavna. Dve osebi sta vstopili v sobo vašega očeta, ko je trdno spal. Eden je hitro pritisnil roko na usta staremu gospodu in ga je potegnil na pol iz postelje, drugi ga' ie umoril.«
»Strašno! . . . Toda kaj naj bi bil vzrok umora? Hiša ni prav nič oropana.«
»Ali ni imel vaš oče nikakih sovražnikov?«
»Kolikor jaz vem, sta si bila le s kapitanom Larkinom sovražna,«
»Kdo je kapitan Larkin?«
»Kaki dve milji od tod stanuje. V vojni ie poveljeval ladjelovcu. Moj oče je imel proti njemu precejšnjo pravdo in moža dolgo let nista spregovorila med seboj niti besedice V zadnjem času sta se vendar zopet sprijaznila in še na predvečer umora jc kapitan obiskal mojega očeta.«
»To bo naibrže važno; to si moram zabeležiti.«
(Dalje prih.)
Sinoči je v Sežani 100 liberalcev proglasilo dr. Gregorina za kandidata na Krasu. Štrekelj je torej odstopil.
(Sijajni shod pri Sv. Luciji.) Sijajen je bil volivni Shod »Sloge«, ki se je vršil v nedeljo popoldne pri Sv. Luciji. Bilo je navzočih nad 500 mož, med njimi 42 liberalcev iz Tolmina. Shodu je predsedoval vrli učitelj g. Bogomil Bratina. Dr. Dermastia je razlagal kmečki program katoliško-narodne stranke, omenjal delovanja poslancev te stranke, posebno užit-nine ter poživljal volivce, naj 14. maja vsi oddajo glasove zaslužnemu možu dr. Gregorčiču, (Ovacije dr. Gregorčiču.) Dr. Gregorčič, viharno pozdravljen, kaže na liberalno hinavščino, kako se branijo biti sedaj proti veri, med tem ko so prej ostudno pisali proti veri, papežu, škofom in duhovščini. Nato na podlagi številk dokaže, koliko se je v zadnjih šestih letih državnega zbora storilo za kmeta. Slednjič povdarja govornik skupen nastop slovenskih krščanskih poslancev z drugimi slovanskimi krščanskimi poslanci. Ko je govornik končal, ni bilo konca odobravanja. — Govorila Sta še župnik g. Fabijan in dr. Dermastia ter priporočala volivcem, naj volijo zaslužnega dr. Gregorčiča. Nato je bil ob velikem navdušenju sklenjen lepi in sijajni shod.
(»Sijajen« liberalen shod Podbrdom.) Dne 28. aprila so sklicali goriški liberalci v Pod-brdo voliven shod. Ta shod je bil sijajna demonstracija Podbrčanov, da nc marajo trhlega goriškega liberalizrna.V Strausovem salonu sc jc zbralo celih 56 oseb. Teh 56 oseb je doletela izredna čast, da jih je počastil in se jim predstavil tako visok gospod, kakor je tolminski dohtar Gruntar. Torej ta visoki gospod je prišel in hvalil liberalni program na vse načine, akoravno jc dan poprej v Grahovem dokazoval, da je Gabršček na shodu v Ozeljanu govoril neresnico, ko je trdil, da so kandidatje dali častno besedo, da bodo delovali na liberalnem programu. Ko je tako rešil čast svojega liberalnega imena, spravil sc je na škofe. Dejal je: »Dokler nam bodeta Rim in Dunaj postavljala škofe, bomo imeli vedno malo vredne višje pastirje.« — Nc preostaja drugega, kakor voliti Gruntarja, da bo nam on Gabrščeka postavil za škofa. Ko jc povezal svoje običajne otrobe šc dr. Leupu-šček, je bilo »sijajnega« shoda konec.
Koroška.
(Velikovec.) Volivna shoda g. F. Ellers-dorferja zadnjo nedeljo na Visoki Bistrici in na Zelinjah, sta se dobro obnesla. Prišlo bi gotovo še več zborovalcev, čc bi jih ne bilo zadrževalo slabo vreme. Govorila sta gg. kandidat Ellersdorfer in kanonik .1. Dobrove. Zborovalcem se je videlo, da je na nje največji utis napravilo slabo gospodarstvo nemških nacionalcev in stremljenje po »Svobodni šoii« in razporoki. Da je gospod kandidat v svojem govoru ubral pravo struno, pričalo ie večkratno vsestransko pritrjevanje navzočih.
Ta teden se vršijo zborovanja po nemških krajih. Tudi tam stvar za slovenskega kandidata ne stoji slabo.
Dnevne novice.
-r Kaj pa Dragotin misli? Dragotin Hribar jc zbrenčal, kar Ivan Hribar kandidira. Nekaj časa jc bil žc precej pameten in upali smo, da sc bo šc dobro izolikal, da mu jc zavrelo. Brez vsake potrebe jc začel po Zirch in ix) Šiški oznanjati, da sc »moramo otresti klerikalnega jerobstva«. Kdo pa Dragotinu kaj hoče, kakšno klerikalno jerobstvo ga tlači? To jc vse naredil Hribarjev dnevnik. Cc Kan zmaga tako sta sklenila potem vzameta oba Hribarja vso liberalno politiko v lastno režijo in. ustanovita svoj dnevnik, Tavčar z »Narodom« bi pa obsedel na dilci. To jc bil vzrok, da jc župan Hribar od Kor-berja dobil Dragotinu koncesijo za tiskarno, in Dragotin je dolžan zato Ivanu, da se zanj vleče, siccr mu Ivan Hribar odtegne še magistralne in »Slavijine« tiskovine, ki jih je vzel »Narodni tiskarni«. Mi pa svetujemo Dragotinu, naj se pomiri in naj rajši revne delavke v svoji tovarni za nogavice po človeško plača. Revice imajo tako nizko plačo, da jim jc nemogoče živeti od takega zaslužka. Tukaj naj Dragotin najprej reformira, potem sc naj drugod pokaže!
Succovaty baron. Cesar je podelil umirovljenemu kornemu poveljniku Edvardu \ itezu Šuccovatyju baronstvo.
Umrl ie v Sežani g. Alojzij Polley, veleposestnik in podžupan.
Samoumor v bolnici. V Bclovaru si je kmetica Kata Simič, kateri so v bolnici operirali želodec, preparala trebuh.
Nove znamke. S 1. junijem 1907 stopijo v promet poštne znamke po 12 vinarjev, katere so vijoličaste barve in imajo jednako podobo, kakor znamke po 10 do 30 vinarjev, ki so sedaj že v prometu. To novo vrsto znamk rabilo sc bode osobito za frankovanje tovornih in denarnih pisem. Od omenjenega dne dobijo se pri vsili poštnih uradih in prodajalcih poštnih vrednostnic.
Zadušnica po Zrlnjskem in Franko-panu je bila včeraj v Zagrebu v cerkvi ta-mošnjih oo. frančiškanov. Udeležba je bila iako velika, zlasti visokošolci so bili navzoči v nenavadno obilnem številu.
Svoboda v Bosni. Zadnji »Musavat« ie bil zaplenjen radi članka, ki je razpravljal o državtiopravnem položaju Bosne in Hercc-
Stavka stavcev sc je včeraj pričela v Zcmunu.
k Predrzen uloin v slovensko »Hranilnico in posojilnico« v Velikovcu se jc izvršil od dne 24. do 27. m. m. Zlikovec jc prebil strop v po-sojihiični lokal, s silo vlomil v blagajno in odnesel gotovino v znesku 5079 K 78 v. Vse
se čudi, kako se je moglo to zgoditi brez | vsega hrupa, ker je bila blagajna vendar močna in vzidana. Posojilnica je za gotovino zavarovana.
Telefonska zveza Dunaj-Maribor je popravljena, do Celja, Ljubljane in Trsta pa je zveza še vedno pretrgana.
Enodnevni štrajk gimnazijcev. V Zagrebu so višjegimnazijci prosili ravnateljstvo, naj jim dovoli 30. pret. meseca udeležiti se žalne maše po Zrinjskemu in Frankopanu. Ker jim ravnateljstvo ni ugodilo, so vsi višjegimnazijci izostali iz šole ter šli k maši za-dušnici.
sl Tridesetletnica igralca. V Zagrebu bode 16. maja praznoval tridesetletnico svojega delovanja pri gledališču g. M. Barbarič.
Judovska nesramnost na Hrvaškem. V
Zagrebu se razširja vest, da namerava knez Schaumburg-Lippe na svojih posestvih naseliti 12.000 rumunskih Zidov. Javnost poživlja vlado, naj na podlagi nove parcelijske postave to prepreči.
Ljubljanske nouice.
Ljubljanske volivne.
Ij Ze zopet cel koš Hribarjevih zaslug!
Komaj jih sproti beležimo, vse te Hribarjeve zasluge. Vsa peresa, ki so plačana od Hribarja, se gibljejo in popisujejo njegove zar sluge, in zdaj se jc moral vsesti še neki uradnik banke »Siavije«, da poje slavo svojemu šefu v nadi, da zato kaj dobi. Da nc bi bil Hribarjev tintenkuli nikoli tega storil, kajti vsakdo sc smeje, ko bere te Hribarjeve zasluge. Pojdimo po vrsti: Prva zasluga: »Hribar ne dobiva od generalnega zastopa banke »Siavije« stalne plače, ampak ima svoj tukajšnji urad v lastni režiji, za kar dobi na mesec sproti pavšal, iz katerega izplačuje uradnike.« — Ali jc to kaka zasluga9 Ce dobi pavšal iz Prage, ali je to kakšna zasluga za. ljubljanske volivce? Cc vodi v lastni režiji svoj urad, kaj nam to mari? Hribar dobi pa odstotke od vsakega zavarovanega predmeta, in zato 011 kot mestni župan zavaruje mestna poslopja sam pri sebi in ima tako kot agent dobiček od županstva. To pa ni zasluga, ampak zaslužek. — »Ko jc Hribar leta 1876 prevzel zastopstvo, so vladale v tem zavodu žalostne, zmedene in uprav desolatne razmere, v katere ga je zavedlo nemarno, zanikamo in brezvestno gospodarstvo njegovega prednika.« Verjamemo! Iste razmere bi nastale zopet, če bi šel Hribar kot poslanec na Dunaj. — Tretja zasluga: »Hribar jc moral skrbeti za dobre uradnike in vpeljati knjigovodstvo.« Take zasluge imajo pri vsakem denarnem zavodu. Kako vraga pa se naj dela brez uradnika in brez knjigovodstva? Veliko večja zasluga bi bila, če bi tintenkuli pisal, da je Hribar brez knjig vse številke v glavi obdržal. To bi bilo spomina vredno, ne pa, da je vpeljal knjigovodstvo, za katero ie dobil vzorce iz Prage. Siccr je pa v Ljubljani gotovo par sto ljudi, ki daleč presegajo Hribarjevo preprosto knjigovodsko znanost, pa zaradi tega ne kandidirajo v državni zbor. Četrta zasluga: »Hribar jc nastavil nove agente za »Slavijo« in je sam tudi kot agent prepotoval Slovenijo, Dalmacijo in Hrvaško.«
Saj je delal za lasten dobiček. Agent je ostal celo življenje. Peta zasluga: »Uradnikom je uredil plače.« Seveda, drugače bi bili ušli k drugim zavarovalnicam. Šesta zasluga: »Za potovalne uradnike je uvedel Hribar letne vozne listke ua Južni železnici.«
--Velikansko! Ali naj bi peš hodili, da denar služijo? Vsak zavod plačuje vendar svojim uslužbencem pota, ki jih morajo storiti v službi. - Sedma zasluga Hribarjeva: »Ko jc leta 1894 banka »Slavija« slavila 251etnico, |x>ve-del nas jc gospod Hribar petorieo višjih uradnikov v Prago, nas ob tej priliki odvezal službenih dolžnosti ter nas pogoščal po knežje.« Šment, ta zasluga nam jc pa sapo zaprla. »Službenih dolžnosti jih je odvezal.« To sc pravi nemara, da so smeli ž njim govoriti, ne da bi bili po orientalsko sključeni s skrivljenim hrbtom ti »višji uradniki«. Pa »po knežje jih je |X)gostiI«. Lahko, saj ima knežje dohodke. Pa kolikor mi Hribarja poznamo, sodimo, da to »knežje pogoščevanje« ni presegalo mnogo krožnikov golaža in vrček smichovskega piva; tudi ni pregruntal še ta »višji uradnik«, ali ni poslal Hribar troškovnik z računom generalnemu ravnateljstvu banke »Siavije«, Bolj bi nas ganilo, čc bi Hribar enkrat nižje uradnike banke »Siavije« ali pa niagistrattie praktikante po knežje pogostil. To bi mu v resnici šteli v zaslugo, in potem tudi Ljubljana nc bi žalostno vpraševala: Kaj imamo mi od tega. če Hribar v Pragi pet svojih uradnikov pogoščuje? Cc bi jih vsaj v Ljubljani pogostil! Osma zasluga: »Uslužbenci uživajo pod njegovim okriljem popolno osebno iu družabniško svobodo.« Velika zasluga! Cclo osebno svobodo jim še pusti, to sc pravi, da jih nc zapira v mestni zapor, in družabniško svobodo, da smejo brez izrecnega njegovega dovoljenja iti v oštarijo. Hribarjeva zasluga jc tudi, da se drugi udeležujejo narodnih slavnosti. Deveta zasluga: »Hribar slavi vsako leto svoj god ter milostno dovoljuje uradništvu, da ga proslavlja.« — Ta jc pa nad vse! Ubogo uradništvo banke »Siavije«, ki se mora za svojega »knežjega« šefa smešiti pred celo javnostjo s takimi članki! Hribar jc torej zdaj program, cekin in knez, to je brez dvoma velika zasluga! Uradništvo banke »Siavije« pa jc najbrže kaj malo navdušeno od takih zaslug in se bo naveličalo vsake politične službe svojemu šefu. Večina se bo gotovo poslu-žila svoje družabniške svobode in bo na tihem v gostilni izpila en vrček na zdravje Kregariu !
Ij Magistratovci v stiskah. Poroča sc nam, da so se" tudi dolgobradati oča Plantan podali na agitacijo. Svojo klaverno srečo baje poizkušajo pri postreščkih in komisijonarjih. Tudi stražnike so mogočni gospodje iz višjih slojev že izpraševali, ako bodo res volili Kregarja. Nam se zdi, da bi gospodje na magistratu se raje vpraševali, zakaj ne dobe stražniki izplačanih petletnic. V »Laibacher Zeitung« smo brali, da nameravajo v ljubljanski policijski službi upeljati policijske pse. Ako se to zgodi, potem doživimo, da bo kmalu izdatek za enega policijskega psa večji, kot pa plačilo za posamezne stražnike! Tako socialno in varnostno politiko imajo na našem magistratu. Skrajni čas jc, da se ž njo — konča!
lj Nova stavba »Katoliške tiskarne« in domači obrtniki. Včerajšnji »Narod« piše: »Vprašajte le gospode obrtnike pri »Obrambni zvezi«, kako so zdaj razočarani, ko so mislili, da jim bo »Katoliška tiskarna« izročila vsa dela, a jim ni niti enega.« »Slov. Narod« ima to pot izjemoma enkrat prav. Obrtniška dela res niso izročena, ker še niso bila — razpisana. Domači obrtniki bodo imeli pri novi stavbi »Katoliške tiskarne« mnogo zaslužka, »Narod« pa — blamažo.
Ij Zupan Ivan Hribar prijatelj domačih obrtnikov. Z ozirom na to, ker se preč. župan Ivan Hribar vedno hvalisa, kak prijatelj obrtnikov da je, bode čitateljem gotovo ljubo, da ''~;"snim te simpatije župana Hribarja do obrtnikov. O11 je sezidal na Dunajski cesti veliko dvanadstropno palačo in je grajenje, kakor tudi vsa ključavničarska tesarska, slikarska, pleskarska itd. dela oddal nemški veletvrdki. Ko so sc nekateri obrtniki ponudili, da bi jim kot malim obrtnikom izročil delo, sc jc izgovarjal, da je izročil že vsa dela omenjeni tvrdki. Obrtniki, sedaj vidite župana Hribarja, kako velik prijatelje .ie 011 veleobrtnikov, a ne malih obrtnikov (teh prijatelj je samo na shodih z besedo) in poskrbite na dan 14. maja, da vsi enoglasno volite pasarja Ivan Kregarja.
li Ponižno vprašanje na Njega. V rokah imamo račun ljubljanske plinarne, na katerem se žc sveti ime novega ravnatelja Andreja Senekoviča. Kako jc to, da sc jc imenovanemu žc poverilo vodstvo plinarne, dasiravno še mesto dosedaj ni bilo razpisano 111 je gosp. Andrej Senekovič kakor je znano še vedno ravnatelj gimnazije ? To je že tak položaj pri mestnem koritu, da značilnejši ne more biti. Za »višje« sc ima mastne službe, mej tem, ko se za »nižje sloje« poboljšanje od leta do leta odlaša in vedno in vedno lc namerava in »pripravlja«. Upajmo, da bodo tudi narod-110-napredni volivci vendar enkrat uvideli, da sc tako več ne sme gospodariti z mestnim denarjem. Ljubljansko prebivalstvo ni za to tukaj, da bo podpiralo s svojim denarjem samo nekaj privilegiranih ljubljanskih familij. Cas je že in sicer že skrajen čas, dc se temu že enkrat konec naredi.
H koncertoma »Glasbene Matice«: Verdijev »Requietn«. Iz razlage »Requiema«, katero je izdala »Glasbena Matica«, posnemamo nekaj točk v obče razumevanje. »Requiem« jc v katoliški cerkvi črna maša za mrtve ob mrtvaškem odru. Imenuje se tako po začetnih besedah »Requiem aeternam dona eis, Domine« (»Daj jim, o Gospod, večni mir in pokoj«), »Glorije« ni, namesto nje se moli »Dies irae«. Takisto ni »Vere«. Po končani maši se poje ob mrtvaškem odru »Libera me. Domine«. Pri slovesnih prilikah se posamezni deli črne maše pojo od zbora na koru s spremljevanjem orgel ali orkestra. Tako si jc treba misliti tudi Verdijev »Reguiem« kot slovesno črno mašo za mrtve, peto od zbora na koru. Toda taki »Requiem-i« kot umotvori svetovne slave so lc trije, štirje: Mozartov, Verdijev, Dvorakov in Berliozov. Kar je Beethovenova »Missa solemnis« med navadnimi mašami, to jc Verdijev »Requiem« med črnimi mašami. Zložil ga je Verdi 1. 1874 za obletnico smrti slavnega laškega pesnika Manzonija v dobi, ko je bil po »Aidi« (1871) na vrhuncu svoje slave.
lj Iz zadruge gostilničarjev. Visoka c. kr. deželna vlada jc z odlokom dne 11. aprila 1907, št. 2211 potrdila sklep občnega zbora zadruge gostilničarjev in krčmarjev v Ljubljani v toliko, da jc odslej plačati vsakemu nanovo začenšeinu gostilničarju 50 kron pristopnine. Dosedanja pristopnina jc znašala 10 kron.
lj Umrli so: Fran Eržen, strojni kurjač, 82 let. —- Martin Erzar, gostač, 57 let. Marija Seliškar, gostija, 66 let.
Ij Iz zadruge gostilničarjev. Ker se občni zbor pomočniškega zbora in isti pomočniške bolniške blagajne zadruge kavarnarjev, gostilničarjev i. dr. v Ljubljani, dne 11, aprila ni mogel vršiti, sklicuje se s tem nov občni zbor na dan 2. maj« 1907 ob 3. uri popoldne v hotel »Ilirija«, z istim dnevnim redom. GG. člani naj se gotovo udeleže, ker proti sklepom ni nritožbe.
Razne stvari.
Stavka tobačnih delavcev na Kubi. Stav-kujočim 12.000 delavcem tobačnega trusta na Kubi se jc pridružilo 8.000 tobačnih delavcev neodvisnih tovarn, tako da vsa tobačna industrija na Kubi stoji.
Liubavna drama. V Benetkah sc ie v hotelu »Metropole« ustrelila Dunaičanka Eliza Voit. Pred dvema dnevoma jc prispela v Benetke v spremstvu nekega dunajskega slikarja, ki je tudi z njo skupaj stanoval v hotelu.
Zločinec, ki je zažgal tnulonski arzenal, prijet? V Carigradu so na poziv francoske policijc zaprli nekega učitelja iz Lipskega, katerega sumničijo, da ie povzročil znano eksplozijo na »Jeni« iu zažgal toulonski mornariški arzenal.
Voda je vdrla v predor v Turah. V novi železniški tunel skozi Ture pri Poggsteinu je vdrla voda ter začas ustavila dela.
36.000 mark je poneveril blagajnik Darm-stadtske banke v Berolinu. ter pobegnil.
Samoumor. V Florencu se je v protestantski bolnišnici obesil 35-letni dr. Fliesch-hammer iz Berolina z žico električne napeljave za luč.
Telefonska In brzojavna poročila.
OBČINSKE VOLITVE NA BLEDU.
Bled, I. maja. Danes so tu pričele občinske volitve. Udelečba je velikanska. Vse tri podobčine so Izvol le može S. L. S.
PRVI MAJ.
Gorica, 1. maja. Danes so prodajalne jestvin bile opoldne zaprte zaradi I. maja.
BEBEL PROTI ANTIMILITARISTOM.
Pariz, 1. maja. Bebel piše »Matinu«, da obsoja protivojaško agitacijo Hervejevo. Nemški socialni demokratje smatrajo vojaško organizacijo za potrebno, dokler so vojske mogoče. Ko bi kak nemški socialni demokrat začel tako agitacijo kakor Herve, bi ga izobčili iz stranke.
JAURES PROTI CLEMENCEAU-U.
Pariz, 1. maja. Jaures napoveduje Cle-menceau-u boj do skrajnosti zaradi postopanja proti uradniškim sindikatom ter zahteva, da socialistična ministra Briand in VivianI Izstopita iz kabineta.
poslano.
C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta v Trsta.
Občni zbor te zavarovalne družbe vršil se je 25. aprila t. I. Iz predloženega ravna-teljskega poročila in računskih zaključkov za 68. upravno leto (1906) navedemo sledeče bistvene podatke.
V oddelku zavarovanja na življenje vložilo se je 10.469 ponudb za K 65, 450.756 zavarovane glavnice; izdane police znašale so K 56.909.218. - Stanje zavarovanja znašalo je koncem 1906 okroglo 358 milijonov kron glavnice in kron 1,041.405 letnih rent. Čisti prirastek glavnice znaša K 39,565.444. — Premij se je prejelo K 16,636,454. — a izplačalo za smrtne slučaje in doživetja ter za rente K 7,076.155.
—	Za velik del zavarovanega stanja prera-čunila se je premijska rezerva po obrestni meri 3'/2°/o - namesto kakor dosedaj po 40/0 — ter postavila v bilanco za 1906. — lz tega preračuna po 31/2% ter iz razširja po družb: novo uvedenih splošnih pogojev na vsa tekoča zavarovanja izvirajoči pre-zahtevek zalagal se je iz pomožne, za to svrho nabrane premijske rezerve od Kron 2,000.000. — Z nakozom K 200.000 v letošnji bilanci začne se nabira nove pomožne premijske rezerve. Premijske rezerve in premijski prenosi za zavarovanja na življenje znašali so koncem računskega leta K 98,080.495. — in od-števši pozavarovanja K 90.335.152. — za lastni račun pokaže se prirastka K 8.814.886.
—	proti prejšnjemu letu.
Premijski prejemki so znašali: za zavarovanja proti požaru K 22976627 za zavarovanja preveže kron 1,798.809. — za zavarovanja proti tatinskemu ulomu K 373.944. — Pozavarovanja za te tri stroke zahtevala so skupno K 11,078.679. —, plačane škode K 17,404 660. — in odštevši pozavarovanje K 8,747.357. — Premijske rezerve teh strok znašajo skupaj K 15.476.913. — odštevši pozavarovanje K 8,673.682. —
Občni zbor je odobril predloge ravnateljstva, da se porabi od letnega prebitka K 400.000, — za ustanovitev izredne rezerve za Škode, nadaljnih kron 121.792 v zvišanje razpoložne rezerve bilance B na K 1,300.000, — in ostanek za razdelitev dividende po K 230.
—	na vsako delnico.
Družbine rezerve, znašajoče dne 31. de cembra 1906 — ne gledč na za viseče škode prihranjeni čisti znesek K 3,002.759 — nad III miljonov K, porazdele se nastopno: premijske rezerve (odštevši pozavarovanje) K 98,808.834. — rezerve za kurzne menjave K 3,558.795. —, rezerve dobička K 8,800.000. —. Premoženje vpokojninske blagajne ter hranilne in preskrbovalne blagajne družbenih uradnikov znaša skupaj K 2,049.676. —.	998
Glavni zastop za Kranjsko pri tvrdki J. Perdan
v Ljubljani, cesarja Jožefa trg štev. 11.
Mesečna soba
z vso postrežbo, s hrano ali brez hrane, se i6£e. Ponudbe na uprav. „Slovenca".
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičem
u.t.no»ijen. i«t« 1854.	w Ljubljani, Wolfowe ulice fttev. 12
priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Štev. telefona 210.
2469 160—38
marčno pivo f sodcih in steklenicah.
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaze prijateljstva in ljubezni, katere je užival moj pokojni brat, čast. gospod
Jernej Bernard
kaplan trebanjski
za svoje bolezni od raznih strani, zlasti pa od častitih gospodov duhovnikov, se najsrčneje zahvaljujem. Posebej pa mi je izreči zahvalo preč. g. kanoniku dr. Kari i nu, ki je blagovolil voditi mrtvaški sprevod, častiti šentpeterski duhovščini, č. g. dekanu Ivanu Nago de, Marijini družbi iz Trebnjega, čast. g. župniku Simonu Zupanu in vsem čč. gg. duhovnikom, ki so blagega pokojnika spremili na mirodvor. Bog jim poplačaj vse sočutje in ljubezen sto in tisočero!
Pokojnega brata pa še nadalje priporočam v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 30. aprila 1907.
Janez Bernard
Naznanilo.
P. n. gospodom odjemalcem koksa si dovoljujemo s tem vljudno naznaniti, da tudi radi tega, ker so cene angleškemu premogu v kratkem času dvakrat poskočile, smo mi primorani cene koksu od 1. maja t. I. počenši pri vsakih 100 kg povišati za 40 vinarjev.
V Ljubljani, 26. aprila 1907. 962 2-2 Ljubljanska plinarna.
Razpisuje se služba
997 t—1
cerkvenika in organista
ki se lahko takoj nastopi.
Plače 200 kron več kakor do sedaj.
Župni urad Janče, p. Litija.
Zgovorni zastopniki
zmožni gospodje, ki so sposobni za obisk pri zasebnikih, dobe trajen posel v Vegovih ulicah 6, pritličje, 1. vrata levo. Predstaviti se je vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne.	991 4—1
VABILO
na
X. redni občni zbor
Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani,
ki se bode vršil
16. maja 1907, ob 3. uri pop.
v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Računsko poročilo nadzorništva.
2.	Poročilo revizorjev.
3.	Odobrenje letnega računa za leto 1906.
4.	Dopolnilna volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
1002 1-1 Predsednik nadzorništva.
V .smislu ^ 31 je drugi občni zbor sklepčen ne glede na to, koliko članov je navzočih.
Razpis
zaradi oddaje del za napravo mostu čez Pivko in preložitev ceste med postojnsko jamsko cesto in Velikim Otokom.
Občinski odbor v Postojni je v svoji seji dne 7. novembra 19t 6 sklenil, preložiti cesto med postojnsko jamsko cesto in Velikim Otokom, kakor tudi napraviti most po predloženih načrtih. Skupni stroški so pro-računjeni na K 29.5Q0.
Oddaja teh del se določi na dan
ffT 1. junija 1907
ob II. uri dopoludne v občinski pisarni. Podjetniki se vabijo, da vlože svoje pismene ponudbe s 5% varščine pri podpisanem županstvu.
Načrti in drugi podatki, kakor tudi stavbni pogoji so v občinski pisarni v Postojni, kjer si jih ponudniki lahko ogledajo.
Županstvo občine Postojna,
995 3—1
dne 30. aprila 1907.
Župan: G. Pikel.

1000 52—1

C. in kr. dvorni založnik
Papežev dvorni založnik
lekarnar Piccoli, Ljubljana
opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke;
Malino V SirUD naiskrbneie prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist iz-
-Zl delek, nepi ekosljive kakovosti. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja
K 150, »/, kg steklenica K —'90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih.
Blbe" to,"eza"to',olna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo "	» gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono.
Žeieziiato vino vsebuie za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne -—_ otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni.
Tinktura za Želodec le,želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje --telesa pospešujoče, sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
-—— Naročila se točno izvr&e proti povzetju.
Cene stanovanj do 1. junija in od 1. septembra 25o/0 pod tarifom.
0 Zdravilišče Krapina-Toplice na Hrvaškem 3
celo leto odprto. Sezona od I. maja do konca septembra.
Obiskovalo je v letu 1906 6221 oseb Od postaje Zabok-Krapina-Toplice zagorske železnice eno in od postaje Rogatec, lokalne železnice Gro&elno-Rngatec. d e uri z vozom oddaljeno. Od 1. maja vozi vsak dan po dvakrat omnibus med Zabok-Kra ina-Toplicami g; in sicer k vlakom v Zabok ob 7. uri 53 min., 10. uri 8 min. zjutraj in ob 4 uri 16 min. po-o>poludne; z Rogatcem k popoldanskemu vlaku. 30—35° R (375-4.1' C tople akrato kopeli so izborno zdravilo proti trganju, revmi v ok< stju in njenih nasledkih, schias, nevralgiji kožnih boleznih in ranah, kron. brightovi bokzni, ohromelosti, dalje pri raznih ženskih boleznih. Veliki bazeni, posebne kopelji v marmornatih in lestn h banjah in tuSi. 1 borni sudariji JpoMnice), masaža, elektrotehnika Šved. zdrav, gmnastika Bogato urejena stanovanja, dobre in cene restavracije, stalna zdraviliška godba. Pr< strana senčna sprehajališča, igrišča itd. Kopališčni zdravnik Dr. Ed. May. Prospekt in p.jasnila d»je kopališko ravnateljstvo. Pravi naslov:	, ,, . _ __________ .Kopališko ravnat. Krapina-Toplice, Hrvaško.'
Gostilna pri „Zlntl kapljici"
sv. Petra cesta št. 27 pri L. Tratniku
S/«*-"

priporoča slav. občinstvu, čast. duhovščini, gg. uradnikom i. t. d. svoja priznano naravna vina, pivo in abstinentne pijače.
Zdrava hrana, zajutrk kava ali mesne jedi. Kosilo od pol 12. do 3. pop. (pripravno za potnike). Za večerjo vedno velika izbira mesnih in močnatih jedi.
Prijazni prostor in senčnat vrt. Abonentom so cene znižane. Pri obedu se ne sili pijača.
Hiša na prodaj.
Pritlična hiša se proda iz proste roke blizo farne cerkve v MengSu pod jako ugodnimi pogoji. Hiša je na novo zgrajena ter obsega v pritličju vežo, 2 lepi sobi, kuhinjo, prostorno klet in shrambo za jedila ter nekoliko vrta. — V podstrešju sta 2 sobi in kuhinja. — Pripravna je posebno za kakega vpokojenega gospoda. Več se izve pri last niku Valentinu Gregorcu v Mengšu. 753
3 stanovanja
z I, 2 in 3 sobami se oddajo v Kolodvorski ulici št. II, z I. avgustom 1907.	994 2-1
Odda se takoj v najem
velika trgovina
z mešanim blagom na zelo ugodnem prostoiu na Sutni pri Sv. Križu na Dolenjskem. Več se izve v trgovini na Šutni ali pa v trgovini g. H. Stanoerja v Krškem.	1001 3-1
tlovpoKIiczadome.
Pri novem poklicu za dame dobe trajno in dobro službo takoj dame brez vsakega predznanja.
Sprejemajo se izključno le od 2. do 4. ure popoldne na Starem trgu št. 4, II. nadstropje, v pisarni.	991 4—1
S, a
Dobro in ceno!
I
ANTON 7CHUSTER
Ljubljana, Stritarjeve s® ulice it. J 8®
priporoča
! novosti!
konfekcije za 0 dame in deklice, bluz, deških Q oblek, modnega blaga za dame in gospode, voile, batist, levantin, garniture, najboljše belo blago za perilo in vsakovrstne preproge.
Uzorci na zahtevanje poštnine prosto!
Solidna postrežba! 0 g 0 0 0 Najnižje cenei
Oobro in ceno!
Delniška družba „ZDRUZENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko)
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). — pc<?iljati>c no dem sprejeme restourater „}(arednega T)ema" g. l^rži|nil<. (Telefcn 82.) —
Priloga 99. itev. „Slovenoa" dnš I. maja 1907.
Občinski suet ljubljanski.
L j u b I j a n a, 30. aprila 1907.
Župan Ivan Hribar otvori sejo in izvaja sledeče: Prvič sta navzoča v današnji seji novoizvoljena občinska svetnika Sajovic in Zirkelbach. Akoravno časniki obsojajo občinsko gospodarstvo, morata vkljub temu, ako se ozirata na delo v ljubljanskem občinskem svetu, vstopiti z zavestjo, da je nehvaležnost plačilo sveta. Od sodobnih soobčanov ne bosta žela hvaležnosti. Dandanes jc že tako, da ima zastopstvo velikih občin ne samo gospodarski značaj, ampak tudi političen pomen. Zgodovina bo sodila pravično o delovanju v ljubljanski občini. Neke markantne osebe ljubljanskega občinskega sveta ni več med nami. namreč ravnatelja Scnekoviča. Prevzel ic posel pri zasebnem podjetju, ki je v zvezi ■/. občino. Izjavil je, da nc sprejme več mesta občinskega svetnika. Ravnatelj Senekovič je bil občinski svetnik dolgo dobo 15 let od leta I.S92 do leta 1907. Član finančnega odseka ie bil 11, šolskega 15, v ravnateljstvu vžitnin-skega zakupa II let, v direktoriju elektrarne 13 iu v kuratoriju finančnega odseka 10 let. Ravnatelj Senekovič je bil vsestransko izobražen in mož temeljitega znanja. Saj veste, s kako vnemo se je zavzemal za občinske zadeve. Kako temeljita so bila njegova poročila o proračunih. In kako znamenita so bila njegova poročila o mestni elektrarni. Kako je poročal o cestni železnici na podlagi študij, ki so ga stale cele noči. (Odobravanje.) Sklene se, da se zabilježi zahvala v zapisnik današnje seje in da sc mu župan z dvema članoma zahvali za njegovo požrtvovalno delo v občinskem svetu.
Zupan nadalje prečita zahvalo »Družbe sv. Cirila in Metoda« ljubljanski občini za dar -000 kron. Občinski svet opraviči občinskega svetnika Grošlja, ki sc ni udeležil seje, ker je moral odpotovati in občinskega svetnika Kneza, ki ic odpotoval v Švico.
XXX
Na nujni predlog magistratnega svetnika dr. Zamika sc sprejme v občino strojevodja Henrik Anton Marhart.
Po nujnem predlogu občinskega svetnika Berganta sc sklene, da zamenja občina ob koncu Opekarske ceste za svet Auerjevih dedičev neki občinski svet na Friškovcu. Svet rabi občina, ker se jc udrla zemlja v Mali graben. Obsega 1100 nr in zahtevajo Ane rjevi dediči 80 vin. za m2, nasprotno pa ponujajo Auerjcvi dediči za občinski svet na Friškovcu za nr I K 60 vin. Obvelja.
Ravnatelj Šubic nujno poroča, da je vodovodno omrežje v Trnovem in v Krakoveni po mnogih krajih šc pomanjkljivo. Predlaga, naj se nadomeste svinčene cevi z železnimi in sc uvede vodovod, kjer ga še ni. Proračun za napravo novih cevij znaša: Vel. čolnarske ulice 1.800 K, Male čolnarske ulice 1.600 K. Na Mivki 1.500 K, Trnovski pristan 1.500 K, Zcljarska steza 1.438 K in Oaljevica 1.100 K. Skupni stroški bodo znašali 11.000 K. Obvelja.
XXX
Občinski svetnik dr. Oražen poroča o izidu letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet dne 15., 17. in 19. aprila. Izvoljenih je bilo 11 občinskih svetnikov. V lil. razredu sta bila izvoljena za dobo treh let občinska svetnika Mali in Kozak, za dobo dveh let pa Zirkelbach, v II. in 1. volivnem razredu so izvoljeni vsi občinski svetniki za dobo treh let, in sicer v II. razredu Ivan Hribar, dr. Tavčar, dr. Majaron in Drag. Sajovic, v I. razredu pa Lenčc, pl. Trnkoczy, dr. Triller in Prcdovič. Ugovora ni bilo nobenega.
X X X
Sledi volitev župana. Vodi jo podžupan dr. Bleivveis, ki prečita določila glede na županovo izvolitev. Skrutinatorja sta občinska svetnika Lenčc in Turk. Oddanih jc 28 gla sovnic, 26 glasov jc dobil Ivan Hribar, 1 glas dr. Tavčar, I glasovnica je bila prazna. Ob činski svetniki in polovica galerije ploska.
Podžupan dr. Bleivveis izjavi, da častita županu k zopetni izvolitvi iu pa tudi, ker praznuje letos 25-letnico kot občinski odbornik in ker jc II. leto žc župan. To zna ceniti občinski svet in slep in le hudoben mora biti ki to taji. Kakor odprla knjiga stoji pred nami županovo delovanje. Da Ic nekoliko omenjam: Ljubljana je dobila po njem vodovod in zdravo vodo. Spravil je v pravi tir Mestno hranilnico. Ustanovil je mnogo stvari, ki pri našajo dohodke in koristi Ljubljani. Ustanovil jc tudi višjo dekliško šolo. Dolžnost naša ie, da mu izročimo zopet to častno mesto. Vpraša župana, čc sprejme izvolitev.
Hribar: Izjavljam, da sprejmem izvoli tev, ako tej pritrdi Njegovo Veličanstvo. Itnel bom priliko, da izpregovorim, ko položim prisego, čc mojo izvolitev potrdi cesar Proti svoji navadi pa hočem tudi danes izpre-govoriti nekaj besedi. Vaša ljubezen, ki ste mi jo pokazali s tem, da ste me somišljeniki volili soglasno svojim županom, ste mi dokazali vaše zaupanje. Dokazuje mi, da so glašate z menoj, in mi bo to služilo v večje zadostilo, ker so zdaj. ko sem tudi po vaši zahtevi prevzel kandidaturo, ljudje, ki bi mi radi dokazali, da ni večjega tolovaja, kakor sem jaz. A na vsem tem, kar sc jc zgodilo v blagor Ljubljane, gre večja zasluga vam, kakor meni. Pričakujem, da nas bo družila vzajemnost tudi v bodoče. Ni nam treba skromnim biti, ker smo lahko ponosni na dovršenem delu. Odkar je v ljubljanskem občinskem svetu narodna večina, je napredovala Ljubljana. Prej ni bilo nobenega napredka. Kaka
stezica, izprehajališče, se je bobnalo v svet kakor velika pridobitev. V Ljubljano gledajo s ponosom Slovenci. Prej je bila namreč na nt ki čuden način ljubljanska občinska uprava v nemških rokah. Od leta 1882. sem je počelo novo življenje. Mi lahko kažemo s ponosom na delo, ki ga je storila narodna stranka \ ljubljanskem občinskem svetu. Največ se jo pa storilo v zadnjih desetih, dvanajstih letih. In v tem gre zahvala pred vsem vam. Naj mi bo v zadostilo izvolitev, ker se zaletavajo vame zato, ker sem prevzel kandidaturo. Po tej vaši izvolitvi bom šc lažje prenašal napade, ki se najbrže še podvoje, dokler ne pride odločitev dne 14. maja. (Občinski svetniki in polovica galerije ploska.)
XXX Zupan odredi podžupanovo volitev. Za skrutinatorja imenuje občinska svetnika dr. Majarona in Megliča. Izmed oddanih 28 glasov dobi dr. Bleivveis 26, I glas dr. Tavčar in I glas dr. Triller. Zupan: Dovolite, da tudi ob tej priliki izpregovorim nekaj besedi. On jc konštatiral, da jc letos 25 let, ko sem jaz v ljubljanskem občinskem svetu. Dr. Bleivveis jc pa letos ravno 32 let občinski svetnik. Časi, ko ic sedel on žc v občinskem svetu, so bili hudi. Slovenski občinski svetniki so morali boriti neizprosen boj proti nemški večini, ki ni dovoljevala Slovencem nikakih pravic. Magistrat je bil nemški, poslovanje nemško. Zato jc bila hrabra četa onih, ki so se od leta 1875. borili proti tem krivicam, dokler ni prišlo ljubljansko občinsko zastopstvo v narodne roke po sedemletni borbi. Malokdo se še spominja, ko so Jurčič in dr. Bleivveis in nepozabni Regali se borili za slovenske pravice. Kako težko je to bilo, si lahko mislite. Saj veste, kakšni da so Nemci, ki nočejo ničesar slišati v pravicah Slovanov, kjer imajo moč. Dasi ie pa bilo stališče težavno, je prodrl z mnogimi predlogi. Pozneje je deloval z veseljem, koliko in kai vam je znano. Zato ste imeli prav, da ste ga zopet izvolili za podžupana. Dr. Bleivveis se zahvaljuje za izvolitev in izjavlja, da prevzame podžupanstvo ir. da bo sodeloval po svojih skromnih močeh. Zupan zakliče živio, za njim občinski svetniki in polovica galerije.
XXX Slede volitve osmero stalnih odsekov občinskega sveta. Izvoljeni so: magistratni odsek: dr. vitez Bleivveis-Trsteniški Karol, Hanuš Jaromir, Lenče Josip, Plantan Ivan, Šubic Ivan; policijski odsek: načelnik dr. vitez Bleivveis-Trsteniški Karol, podnačelnik dr. Oražen Ivan, Brgant Franc, pl. Trnkoczy Ubald, Franchetti Engelbert, Vidmer Josip, Zirkelbach Ivan; šolski odsek: načelnik Šubic Ivan, podnačelnik Dimnik Jakob, Franchetti Engelbert, dr. Triller Karol. Kozak Josip, Sajovic Karol, pl. Trnkoczy Ubald; stavbeni odsek: načelnik Hanuš Jaromir, podnačelnik Ivan Šubic, Lenček Alojzij, pl. Trnko-czy Ubald, dr. Majaron Danilo, Turk Josip, Velkovrh Ivan; odsek za olepšavo mesta: načelnik Mally Franc, podnačelnik Mayer Karol, Brgant Franc, Dimnik Jakob, dr. Majaron Danilo, Šubic Ivan, Velkovrh Ivan; odsek za uboge: Bergant Franc, Franchetti Engelbert, Kozak Josip, Prcdovič Elija, Zirkelbach Ivan; personalni in pravni odsek: načelnik dr. Majaron Danilo, podnačelnik dr. '1 ril-ler Karol. Mayer Karol, Svetek Anton, dr. Oražen Ivan, dr. Tavčar Ivan, Plantan Ivan; finančni odsek: načelnik Svetek Anton, načelnikov namestnik Knez Ivan, Lenče Josip, Sajovic Karol, Mally Franc, Meglič Karol, dr. Triller Karol. Nadalje se izvolijo: v klav-nično ravnateljtsvo: Kozak Josip, Prcdovič Elija; v direktorij mestnega vžitninskega zakupa: Plantan Ivan; v regulačni odsek: pl. Trnkoczy Ubald; v upravni odbor »Mestne hranilnice«: dr. Majaron Danilo, dr. Triller Karol, pl. I rukoczy Ubald; v disciplinarno komisijo: Dimnik Jakob, Svetek Anton, dr. Triller Karol; v naborno komisijo: pl. Trn koczy Ubald; v komisijo za odmero vojaških taks: pl. Trnkoczy Ubald. Direktorij mestnega vodovoda se pomnoži od tri na pet članov. V direktorij sc izvolita nanovo: Hanuš Jarosiav in Lenček Alojzij. Načelnik je Hanuš, podnačelnik Šubic. V direktorij »Mestne elektrarne« se izvolita: Lenče Alojzij, Mally Franc. Direktorij se je nanovo konstituiral. Načelnik je Šubic. njegov namestnik Hanuš.
XXX O določitvi po tri člane v osem volivnih komisij za volitve v državni zbor poroča dr. Oražen. Določijo sc: I. vol. kom.: Josip Mar-tinak, Ernst Perdan, Ivan Šubic; II. vol kom.: Jernej Bahovec, Iv. Spoljarič, Duffe; III. vol. komisija: Ivan Frisch, Plantan, Anton Sve tek; IV. vol. kom.: Rud. Tenente, Avg. Rc-pič, Fr. Rus; V. vol. kom.: Ad. Hauptmann, prof. Ilešič, Milčinski; VI. vol. kom.: Vatr. Holz, Andrej Senekovič, Lukanc; VII. vol. kom.: Debevc, Plankar, \Vitt; VIII. volivna kom.: Lilleg, Praprotnik, Šarabon.
X X X O prispevku mestne občine za napravo podvoza na Martinovi cesti povodom preži dave Južnega kolodvora poroča dr. Triller. Dne 2. majnika se vrši politični ogled glede na prezidavo Južnega kolodvora, ki bo stala 2.600.000 kron. Na Martinovi ccsti se napravi podvoz, širok 12 metrov. Južna železnica je izjavila, da nosi stroške Ic za 5 7 metrov, in je zahtevala pri konferenci dne 10. aprila od občine 147.860 kron. Pri tozadevni konferenci na Dunaju so bili navzoči župan Ivan Hribar, Duffe in poročevalec. Po dolgem pogajanju so sc sporazumeli, da prispeva občina k stroškom 30%. Žrtvovati se bo moral
znesek lOO.OOO kron, ki nai se izplača, ko bo izvršila Južna železnica iu izročila prometu prenarejeni kolodvor, ki naj bo izdelan do nujki isneje 31. decembra 1910. Rok sc podaljša le vsled kake višje sile. Pokritje ni tako nujno, ker bo treba plačati to svoto v teku treh let. Šubic nastopi proti poročevalčevemu predlogu. Graja razmere ua Južni železnici. Pripozna potrebo za razširjenje kolodvora. Za tiste nevarnosti na Južni železnici nismo odgovorili mi, ampak Južna železnica. Zdi se mu preveč 100.000 kron. Predlaga, naj se odkloni poročevalcev predlog. Svetnik Plantan ostro napada Južno železnico. Glasoval bo le za predlog, ker ostane po prenared-bi najmanj milijon v Ljubljani. Plantan ne verjame, da ostane 1 milijon v Ljubljani. Ne-
Borzna poročila.
(Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 1. maja 1907
kaj bo sicer ostalo, a malo. Le neznaten košček bo pal v žepe naših ljudi. Dobiček bo precej dvomljiv. Končno izjavi, da bode glasoval za predlog. Dr. Triller končno izjavi, da nastopa železniško ministrstvo samo kot interesent. Treba jc bilo precej zatajevanja, da smo pritrdili, da sc doseže takojšnje pre-zidavanje. Pri glasovanju propade Šubičev predlog in obveljajo dr. Trillerjevi predlogi.
Zupan zaključi sejo. Ostale točke se razpravljajo v nalašč v ta namen sklicani izredni seji.
Zaloibaal papirji.
4•/, majeva renta......
1 •/, »rebrna renta.....
4*/, avstrijska kronska renta 4'/, , (lata renta. . . t'/, ogrska kronska , ... 4 •/. , ilata , . . . 6'/. posojilo deiele Kranjske • 4V/, posojila mesta Spljet . . IV/. . . Zader . . i V/, bosn-herc. šel. pos. 1902 . 4•/. Češka deš. banka k. o. . 4•/. . u . i. o. . . 4V/, »st. pisma ga!, d. hip. b. . I1/«*/. pošt. kom. k. o. i 10pr. 4V/. *aut. pisma Innerst. hr. . i1/.'/. . > ogr.cen.deš. hr. 4V/. . - , Wp. banke, i V/, obl. ogr. lokalnih šel. d. dr, i1///, obl. češke ind. banke . 4•/, prior. Trst-PoreC lok. .
4•/. prior. dol. Šel......
8'/. , Juš. šal. kup. '/>'/. • 4V/. P08- « šel. p. o.
Bi •< k Srečka od 1. 1860'/.
a
1864 tissk« . . sem. kreditne
I. smlalje » .
ogr. hip. banka . . . srbske * frs. 100— . , turška ...
gračfcp
Basillka
Kreditne
Inomoške
Krakovske
Ljubljanske
Ivatr. rod. krti«
Ogr. , „
Rudolfove
Salcburik«
Dunajske kom.
D o I al•a
juine šeleinlce ......
Dršavne ieleznice ....
Avstr. ogrske banCco tiulnlc« Avstr. kreditne bank« . . .
Ogrske „ .....
Zlvnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brttx) Alpinske montan .... Praške šel. Indr. druibe . .
Rima-Mur&nyi.....
Trbovljske premog, druibn Avstr. orošne tovr. druibe Čaške sladko ran drcSbv
Valut«.
C kr. cekin ...
SO franki.....
10 marke .....
8averelgns......
Marke......
Laški bankovci . . . Rublji ... ... OoJarll .
Deoar
9865 99 95
9866 116 15
94	30
112-40
95	13
113-30 9890 9965 99-50 98 75
100 25 105 70 100 —
99-75 100— 100-— 100-25
99-90 99-50 303 50
100—
150 75 268--148 74 270 50 281-75 246 -
96	75 193 95
21 70 437 -82— 9IV-58 -45 75 87-50 63 -181— 481 -
133 50
685-60 1767- -66 ,— 775-50 243— 732 -608-eO 2593-553-270 — 549 -145—
911 1912
23	48
24	04 117-.-25
95 40 2-50 4-84
Blago
98-75 100-15
98-75 117-
94-50 112 60 100-80 11340 100-86 100-65
99-70 99 2S
101 25 106-70 101 — 100 75
100-30
101-101-25
305-50 101 —
152 75 264—
150 75 28050 24115 250 — 106 76 19195 23 70 447 -90--96-65— 47-75 29-50 73 -182-491--
134-50 686-60 1777-666— 776-50 243-60 734 -609 50 2602-50 554-273 -552--149'EO
1916 19-14 23-56 2412 117 75 95-60 2-51" 5--
Poučevanje
u laškem (Italijanskem) 748 jeziku. 4-4
Oglsiti se je v upravniStvu »Slovenca".
Največji vspeh nove dobe!
je sloviti

x
Vpisana varstvena znamka.
Da snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	2218 10—U 250 gramov>za«oj po IG vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg u n 56 ,, Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonialnim blagom, lekarnah in trgovinah /. milom.
Na debelo pri L. M in I o s u na Dunaju, I. _Molkerbastei 3._
Kupujte
narodni l{olel(!
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Veliki novi cenik s koledarjem po pošti zastonj.
Lepa birmanska darila.


Zahtevajte švicarske Union-ure,katere so najboljše in le i. vrste.
v Zaradi velikanske zaloge, katero sem osebno v Švici pred podraženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najboljše postreči.
Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda, da se prepriča.
Tudi imam na novo urejeno bogato zalogo verižic, uhanov, zapestnic itd.
Nikel cilinder-remot. tira .... gld. 2 40
Srebrna „	„...... 380
„ ankerrernont. . . . . „ 5-—
Srebrna verižica....... „ l-—
14 karatna zlata ura........12 80
i ii trgovec nn drobno in debelo, delničar švicarske tovarne U n I o n • u r
v LJUBLJANI, nasproti frančiškanski cerkvi.

Zahtevajte zastonj
!■ Iraško mo| veliki, bogato llaalr.faa glavni cenik > oad SOČO llkatul v>«k vri) alkotua.llh, artbralh Id tUtlk *> > zDimku Boskupf, H«ho, !)•'(> Sch.frti.u.f., KLa.hSttr kakor ludl vxb »ril aolldnlb ilatnla Is .rebfal. p« lirlr.lb torar.tiklk ccaak. Nlkel. icinanl. ara . .	K V—
iltl Roakopf p.trol ura ... 4 — . . irna |ekl. ren ara . *■— Ivlc livlr. Koikopl pal. ura . , 5 — Ooldlu ren. ara ,Luua* kolce|t . • 50 •rabe. . , Olorla' , , 8 40 . , , dvojni plati . . 1J-50 . oklep verlilc« i rlntlca aa pero Iu karab., IS ki. laika . 3-rarka Tula nlkel ara • eldro i .Luna' kolesjem . 1U S0 ara ■ kukavica K 8-90, budilka K J SO, kublo|aka ara K J — ivarcvaldika nra K i 80 Za vaako aio SleUo piaraeno Jaraatrol Klkak rlalkol Zamena do.oljfnji, ail d«aar aaaaj I
Frva tovarna za ure Hanas ftonradl v Most; 1789 (Brili) št. b54, Čeiko. !00- 6
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo l'rtidnlfikeg,» društva ua
Dunaja, Wlpplinger-strasse	720 39-39
Kazpii.
Za popravo fasade pri cerkvi v Mengšu na 6800 K proračunjena dela se oddajo na
javni ponudbeni obravnavi.
Ponudba, v kateri naj ponudnik se izjavi, da so mu znani stavbeni pogoji in se jim ukloni, naj se predloži do 10. maja 1907 pri cerkvenem predstojništvu
Dodati je vadij 680 — K v gotovini ali siro-tinskovarnih papirjih. Cerkveno predstojništvo si pridrži praviro izbrati ponudnika, kakor se mu zdi primerno.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v župnišču.
Farni urad v Mengšu,
967 2- 2 dne 24. apiila 1907.
Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi y Milanu 1906
(avstr. razsodišče).
Proii zaprtju
in da se želodec okrepi in pospešuje prebava, priporočam slovitega profesorja in doktorja zdravilstva	2745 I a
želodčno tinkturo
lekarja Piccoli v Ljubljani.
i steklenica 20 vin. 12 steklenic z zavij. K 2'70 24	n n b 5-12
100	„ * „ 14—
(poštni zavoj).
Zunanja naročila izvrši lekar PICCOLI v Ljubljani Dunajska cesta, najtočneje.
Naznanilo in priporočilo.
Ker sem svo.e tesališče in lesno skladi&če opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev
vseh tesarskih del,
kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd.
Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko.
Franc Pust,	440 10
mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana.
S
C. kr. oblastveno potrjeno 20104 2« ucilišec za firojno risanj o
branja desiR
LJubljano, Stari trs it. 28.
® Dobi se tudi kroj no žiuotnl meri. ®
Prodasta se dva zelo
U83 3-1
lepa Gonja
„huchsa", enake barve, prosta vseh napak, dobra za vsako vožnjo, hitro kot težko in nič plašljiva. tden, 4 leta star, je 15', pestij visok, drugi. 5 let star, je 15', pestij visok. Kupna cena 700 gld.
Dopisi pošljejo naj se na upravništvo »Slovenca".
Proda se iz proste roke vsled smrti lastnika mala pritlična	989 4 -2
Usodna prilika!
Trgovina z modnim in galanterijskim blagom se radi opustitve proda pod usodnimi pogoji.
Ponudbe pod „Affarist 1000", poste re-stante Gorica.	942 4-3
Odda se v najem dobro vpeljana
trgovina
z mešanim blagom v ljubljanski okolici.	937 2—2
Naslov pove upravništvo »Slovenca".
Vjugozapadni Istri, na prijaznem griču z razgledom na morje, v sredi lepih vinogradov, potrebuje bolehni župnik	966 8 5
5tib$idijeirjci
za prav lahko službo, katero zmore tudi duhovnik v pokoju
Dohodki so prav dobri in stalni. Prijaznih prig lasov prosi na upravništvo ^Slovenci", kjer povedo natančne pogoje.
obstoječa iz hleva, skednja, kleti in nad sto let ob i stoječega mlina, vodne moči za 3 tečaje. Okrog hiše je zasajen sadni vrt in 7 oralov sveta, obsto-1 ječega iz 4 njiv, travnika in gozda. Vse je skrbno obdelano. Poizve se v vasi Gmajna št. 13, poŠta Črnuče, natančneje pa pri Mihovcu, Koseze I, pošta Sp. Šiška.
i _ _ _
-______-
Lep lokal
sredi trga v Tržiču št. 95, na najlepšem prostoru, poraben za kako trgovino, se odda s 1. majnikom. — Istotam je tudi lepo stanovanje v I. nadstropju. — Več se izve pri I. Deu v Tržiču (Gorenjsko). 887 6 — b
Prodaja na debelo in drobno
A,
F i r n e k
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-77 prodaja
Adolf Haupfmanrs
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega klela. Največja zaluga
karbolineja in gipsa.
Ugodno in ceno se proda lepa
<wr enonadstropna hiJa,
obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. — Več se izve pri lastniku Anton Por-u, Rečica 15, p. Bled.	784 20— 19
118 Naprave za električno luč M B
Jp«v in gonilne moč jgJSMffSt (0)1
šL	V
■ Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolje v g|
izdeijujejo. Tehfliški jn elektrotehniški biro	gj
S n.o /D^ €t\_____/i
IVAH PENGOV
podobar, Izdelovatelj oltarjev itd.
r-aznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je pre« vzel znano	684 20 3
podobarsko delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor so je dosedaj.*1
Popolna oprema za novorojence, otroško perilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C.J. Hamann, Ljubljana.
Perilo lastnega izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870. ^
se po nizki ceni čisto dobro ohranjena okna, vrata, leseni podi, železne ojraje i.t.d. Lt d. od demolirane Jkrjtmčeve hiše v Kopitar-jeui ulici.. Cene izvedo se pri stavbn. podjetju na licu mesta. Prednost Imajo oni kupci, kateri prejmejo vseiorl navedene predmete

JPouis cčatz S (Bo. ^Dunaj |
»60 26-3	VII. 12., Kirchengasse 43.	a
KamHHSaBOHmB88S8BS8
980 3-2
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnica i i i K 2.000.000. i i
Ljubljanski! kreditna banka v Ljubljani vmv
ponuja vsakovrstne srečke po dnernem kurza proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme oa srečke in druge vrednostne papirje.
Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje hulantno devize v aških lirah.
Vloge na knjižice in v tekočem računu obres- ^
tuje od dne vlogo do dne vzdiga po
Re-ntni davek plač« banka sama.
Podružnica s v Celovcu
»s
i Rezervni fond i i i i i K 200.000. i i i
Podružnico:
p raca t manlalnlcaml Orabtn 25, Mali alran, Moat ollca IT, Badca, Ucika Upa, Cftika Unalea, Borarakl Kamberg, HMIInjr, HotI Jlflla, Pliea, Srltera
Id iJbcrce.
Menjalnice na Dunaja
I. Vcllitll« 10, II. Tabortlra.at 4, III Un(argaa.t 77 (vogal R.nnvtfa), III. LA-wtnirataa 77, IV Wl«.1nar H.apl.tra.a. U, V Scbnnbrunntratraaa« 88 a, VII Marlabllaratra.at 7«. VIII Lerrhtnl.lil.r.tra.!'. 112, IX. Al.rralraaat 32, X. PaTorllao.lr.e.a XVIII w«h, in?rratra..a 83. XIX. DBbllngcr Haoptalr JJ, XIX. Haaptatraaaa ii.
Menjalnlčna delniška druiba
45 150 <8
99
MERCUR

Dunaj, L. Wo!l7.«?iie 10.
Ako	K 18,000 000, Bosor z&kUd * 7.000 COO
Najknlantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, drlavnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, sta^k, devic, valut in denarja.
w Zftnmtjava in eskomptiranjc ^
l«*r«bsnih w»tavnlc In obligaci], arečk in kuponov