Največji »loven*ki dnevnik v Združenih državah Velja za ve« leto . . . $6.00 | Za pol leta.....$3.00 $7.00 $7.00 pol let Za New \ orle celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA i List slovenskih delavcev y Ameriki, The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea £-3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 211. — STEV. 211. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 10, 1935. — TOREK, 10. SEPTEMBRA 1935. VOLUME YT.TTT _ LETNIK XIJII. MED VOJNIMI PRIPRAVAMI GOVORI MUSSOLINI 0 MIRU DEŽEVJE V ABESINIJI ŠE NI PONEHALO, VSLED ČESAR SE BO VOJNA ZA PAR TEDNOV ZAVLEKLA Veterani dvanaijstih držav v Rimu. — Abesinija mora biti italijanska. — Vojaštvo neprestano odhaja v Afriko. — Laval je izgubil upanje, da bi mogel zadržati Mussolini ja. — Abesinska 1 armado vežbajo švedski častniki. RIM, Italija, 9. septembra. — Mussolini je z balkona palače Venice množici 70,000 ljudi povedal, da ne mara mirno poravnati spora z Abesi-nijo in da je Italija odločna v tem, da poveča svojo posest v Afriki. "Komu naj pripade Abesinija — je zaklical množici, ki se je zbrala na velikem trgu pred palačo Venice. "Nam, nam!" je bil odgovor kot z enim glasom. Mussolini je odšel z balkona, zadovoljno se smeje. Toda kričanje ljudstva ni hotelo prenehati in Mussolini se je zopet pokazal na balkonu. "Ali je to, kar želite?" je vprašal. "Da, da!" je bil odgovor. Malo prej je Mussolini govoril 1 5,000 veteranom iz dvanajstih držav in zatem 30,000 mladim fašistom, ki so prišli v Rim iz vseh krajev Italije. "Veterani," je rekel Mussolini zbranim veteranom na velikem trgu, "želim se vam zahvaliti za pozdrav, katerega vam prisrčno vračam. Prebivalci Rima so vas sprejeli z največjim veseljem, prvič, ker ste kot vojni veterani pokazali svoje čednosti in junaštvo na bojnem polju, drugič, ker ste katoličani, kakor je-ves italijanski narod in tretjič, ker ste prijatelji Italije." 4'Ko se vrnete v svojo domovino, upam, da bose nesli s seboj spomin na svoje bivanje med italijanskim narodom, ki želi mir, toda mir, ki ga spremlja pravica." Navzlic temu, da "italijanski narod želi mir", vojaštvo neprestano odhaja v Afriko. Parnik Pied-monte je odplul iz Genove z 2000 vojaki v Eritrejo, parnik Liguria je peljal I 1 2 častnikov in 3066 črnosrajčnikov iz Napolja v Massavo. PARIZ, Francija, 9. septembra. — Svetovalci ministrskega predsednika Lavala pravijo, da je izgubil vsako upanje, da bi mogel preprečiti Italiji, da ne bi z oboroženo silo zasedla Abesinije. Laval se celo boji, da ne bo mogel izvesti svojega načrta za splošni evropski mir. Laval ima največje skrbi glede kazni, katero bi mogoče Ligin svet določil za Italijo in to hoče na vsak način preprečiti. Vendar pa je dvomljivo, da bo Liga molčala, kadar prično Italijani vojno z Abesinijo. PARIZ, Francija, 9. septembra. — List "Oeuv-re" pravi, da je angleški delegat stotnik Anthony Eden delegatom rekel, da je angleška mornarica pripravljena za vsak slučaj. List pravi, da diplomati vedno bolj odkrito govore o možnosti, da bo-Anglija v slučaju vojne v Abesiniji zaprla Sueški kanal. ADDIS ABABA, Abesinija, 9. septembra. — Ker ni upanja, da bi Liga narodov mogla odvrniti vojno v Abesiniji, so se švedski častniki, ki vežbajo abesinsko artilerijo, odločili, da pošljejo svoje žene in otroke iz dežele. Ker deževje še vedno ni ponehalo, se bo vojna mogoče zavlekla še nekaj trpinov in bo odbor zastopnikov petih držav imel dovolj časa, da odloči glede spora z Italijo. Inozemski svetovalci svetujejo cesarju Haile Se-lassieu, da obdrži "železno fronto" proti novim mirovnim načrtom, ki se izdelujejo v Ženevi, ker 90 nevarni za neodvisnost Abesinije. Senator Huey Long podlegel ranam BUTLER SVARI _PRED VOJNO Nezvestoba narodov je vzrok vojn. — Svet bo padel v dobo surove sile. — Vlade je treba prisiliti, da spoštujejo moralo. Predsednik Columbia vseučilišča Nicholas Murray Butler pravi v svoji "mirovni poslanici" na mednarodno razstavo v San Diego, Cal., da je svet zopet kot leta 1914 na pragu nove vojne. Temu j«' jw> njegovem zatrdilu kriv človeški1 pohlep, člo veška nezanesljivost in nezve stolm. — NavzMc veliki vojni, — pravi Butler, — ki je skoro popolnoma uničila družabne, gospodarski* in politične sisteme sveta in ki je povzročila smrt ali bolezen skoro 30,000,000 ljudem in je zahtevala prihranke dveh in pol stoletij, stojimo na pragu enakega izbruha. Temu je kriv človeški }>ohlep, človeška nezanesljivost in nezvestoba. — Ako v obljube vlad, ki so bile dane v svečanih in svetih pogodbah, ne moremo več zaupati, kje je potem podlaga za civilizacijo, ki je zgrajena na morali f Ali ne pomeni to padec na kulturno stopnjo, v kateri odločuje samo surova sila? Neobhodno potrebno je, da zahtevamo, da je morala najvišja moč in prisilimo vlade, tla jo spoštujejo. — V svoji lastni deželi morajo oni, ki verujejo v mir in prosperiteto, s svojimi ghsovi kaznovati vsakega politiki', ki svoj vpliv porabi za vojno ali pa za vojne priprave. — Minu! je čas, ko si more velik ali majhen narod zagotoviti svojo lastno varnost. Kdina pravil varnost za vsak narod je kolektivno delo vseh narodov. Prava in stalna prosperiteta je mogoča le v .skupnem delu vseli narodov. TRIJE UMRLI ZA DUHOV-MIKA Tamulte, Mehika, 0. sept. — Ko je hotela danes policija aretirati katoliškega duhovnika Femandeza Aguada, so se ji fa-ran i postavili v bran. Policija je oddala na njegove pristaš«* več strelov ter tri usmrtila. Med njimi je bil tudi neki dva-najst-letni deček, ki je smrtno ranjen zaklical: — Naj živi Krist! Duhovnik je bil pozneje aretiran in izgnan iz dežele. ŽALNI OBREDI ZA ŽRTVE VIHARJA V Floridi sežigajo žrtve viharja. — Vihar je u-bil 446 ljudi. — Vzelo bo še nekaj dni, predno bodo vsi mrliči pokopani. Miami, Fla., S), septembra. — Medtem ko sežigajo žrtve zadnjega viharja, je govemer David Kcholtz skupno s sorodniki mrtvih in s svojimi prijatelji priredil javno žalovanje za umrlimi. Prvo javno žalovanje je bilo v Bay front parku, kjer se je nabralo na tisoče ljudstva, da izkaže zadnjo čast mrtvim, katerih identiteta ni bila dognaua. Na Woodlawn pokopališču je bilo v petih dolgih vrstidi postavljenih H2 krst nepoznatih žrtev in poleg njih 32 krst. ki bodo na razne kraje pos'pne sorodnikom. Medtem pa na odredbo FKRA ravnatelja Conrad Van Hynun-ga sežigajo mrliče, da se prepreči kaka kužna bolezen. Vzelo bo še nekaj dni, predno bodo spravili vse mrliče izpod razvalin, kajti Florida Keys je ena sama razvalina. Koliko ljudi je v viharju našlo smrt, ši> ni dogimno in kot pravijo uradniki Rdečega križa, t<'ga tudi najbrže ne l.o nikdar mogoče dognati. Število mrtvih in jiogrešaroh cenijo na okoli 5(H). Po površnih podatkih Rdečega križa je mrtvih in pogrešanih 44(» ljudi. Zvezna vlada preiskuje okol-ščine katastrofe in želi dognati, kdo j«' kriv, da veterani niso bili pravočasno posvarjeni na bližajoči se vihar, da bi si mogli poiskati varen kraj. ANGLEŠKA KR1ZARKA 0D-PLULA PROTI MALTI Hamilton, Bermuda, 9. sept. — Angleška križarka "Ajax," ki je bila prideljena ameriškemu in zapadnoindijskemu ška-dronu, je dobila povelje, naj ta-koj odpluje proti Militi v Sredozemskem morju. DANNUNZI0 APELIRANA FRANCOZE Tudi "božanski" pesnik se je vmešal v italijan-sko-abesinski spor. — V pismu na Lebruna se pritožuje nad "kravjo kupčijo". Pariz, Francija, septembra. — Tudi "božanski" j>esnik Ga-briele D'Annuzio se je sedaj na njemu značilen način vmešal v sjmu* glede Abesinije. Italijanski poslanik Vittorio (Vrutti je francoskemu predsedniku Lcbruiiu v Klvsee palači vročil pismo, v katerem D'Aimunzio poziva Francoze, da pomagajo italijanskemu narodu pri osvojitvi Abesinije. — Večina Italijanov, — pravi d*Annunzio, — v nemiru pričakuje vest o prelomu Italije z L«igo narodov. Povem vam: pretežna večina se zaničljivo obrača od počasne kravje kupčije! Ali bo prelom prišel jutri? t jwimo s plamtečo dušo! D'Aimunzio trdi, da je popolnoma prepričan, da nikdo v Franciji ne more biti ponosen na žalostne poskuse Lige narodov, da bi il dueeja odvrnila od vojne z Abesinijo. Po njegovem zatrdilu temelji angleška politika na laži in nevednosti. Italija pa je prežeta odločnosti in želje po svobodi in nova veličina naroda kliče po pravem rimskem triunifu nad barbarstvom in zavezniki barbarov. r —' -) TRI TRANSFUZIJE KRVI MU a NISO MOGLE REŠITI ŽIVLJENJA NEW ORLEANS, La., 10. septembra. — Davi malo pred šesto uro je umrl v Our Lady of the Lake bolnišnici v Baton Rouge senator Huey P. Long. Podlegel je ranam, ki mu jih je prizadel dr. Carl A. Weiss. Pred smrtjo so mu dali tri transfuzije krvi, toda vsa prizadevanja zdravnikov so bila brezuspešna. Izza včerajšnjega večera se j»» samo enkrat zav«*del in sicer tedaj, ko j«> prišla k njegovi bolniški postelji njegova žena. Spoznal jo ji' in se ji žalostno nasmehnil, ni pa s|>oznal svojih otrok, ki jih je privedla k njemu. Malo p<» |m>1 noči ji« prišel iz bolniški- sobe col. Seymour Weiss, žnlo.-tno je odkimal z glavo, kar je značilo, da je izgubil vse upanje. Prejšnja poročila so se glasila: 22 VSTAŠEV OBSOJENIH NA SMRT London, Anglija, 9. sept. — Renterjeva brzojavka iz Albanije naznanja, da je bilo obsojenih na smrt dvaindvajset oseb, ki so se udeležile zadnje vstaje v Fieri. Devet jih je bilo obsojenih na dosmrtno ječo. Cesarjevi svetovalci so se naglo vrnili s počitnic, da pripravijo novo snov za podporo abesinske zadeve pred Ligo narodov. Haile Selassie je odločno zavrnil francoski predlog, da bi tlalija dobila protektorat nad Abesinijo po načinu angleškega protektorata nad Irakom. — Cesar je do sedaj odklonil vsako nadoblast nad ; Abesinijo. HAUPTMANNOVA Huey p Long USODA ODLOČENA Baton Rouge, La., 9. sept. — TA TEDEN Življenje senatorja Longa, ki ga je nevarno ranil njegov osebni nasprotnik dr. Carl A. Weiss, visi na niti. Njegovi prijatelji in zdravili i k so izgubili vse upanje. Ob enajstih zvečer so mu zdravniki že vtretje vbrizgali zivno sodišče, ki se sestane v kri. Žila mu je začela utripati četrtek, potrdilo njegovo smrt- p,, HS-krat na minuto, dočini je Trenton, N. J., 9. septembra. — Kruno Richard Ilauptmann bo mogoče umrl na električnem stolu proti koncu novembra ali v začetku decembra, ako bo pri- VIHARJI NA SEVER. MORJU Izletniški parnik pognan na obrežje. — Vsi potniki so bili rešeni. — Gasilci so hodili do vratu po vodi. Hamburg, Nemčija, 9. sept. — Močan severozapadni vihar je razburkal Severno morje in je gnal velike valove na severno nemško obrežje in posebno oh izlivu Ijabe. Majhne ladje so si morale poiskati zavetišča v pristaniščih. Ob dolenjem toku F,abe je nek izletniški parnik, ki je vozil 300 izletnikov, med njimi 250 otrok, bil pognan proti obrežju in je nasedel. Gasilcem in morskim paznikom se je posrečilo vse izletnike spraviti na suho. Nekatere otroke, ki jih ni bilo mogoče spraviti na čolne, so rešilci, katerim je voda segala do vratu, na rokah prenesli na breg. Parnik Delphi n se je odtrgal od svojega pomola, toda sra je parnik Primus na vrvi skušal vleči na pomol. Voda pa je oba parnika zanesla pod most čez Labo. Primus se je še izvlekel, iz nevarnosti, Delphi 11 pa je obtičal pod mostom in so ura pozneje vlačilni čolni pripeljali do pomola. no ol»sodbo. Odločitev prizivnega sodišča prej utripala 91-krat. Kri za transfuzijo mu je dal prijatelj ------- - j- ■ r" ' - i ■ ....-j ----- bo najbrže oznanjena v četrtek. I in podgoverner Noe. Ako bo potrjena prva obsodba,! y truplu napadalca Weissa, ki ga je takoj po atentatu ustrelil s strojno puško Iiongov bo so«! ni k Robert W. Tren-chard v dveh tednih Haupt-manna še enkrat obsodil na smrt zaradi odvedbe in umora Lindberghovega sina. Prizor v sodnijski dvorani v četrtek bo v velikem nasprotju s sodnijsko obravnavo v Fle-mingtonu. Navzočih bo samo nekaj časnikarskih poročeval-cev, sodniki, sodnijski uslužbenci, generalni pravduik Davni T. Wilentz in zagovorniki. Za govorništvo ima še tri odprta pota, ako prizivno sodišče odloči proti Hauptmannu. Ali bo vložen priziv 11a zvezno najvišje sodišče v Washingtonu, ali prošnja za pomiloščenje, ali pa zahteva za novo obravnavo na podlagi novih dokazov« telesni stražnik, so našteli nad trideset ran. Weiss je že dolgo let sovražil Longa, sovraštvo se je pa še povečalo, ko je Weiss izvedel, da skuša Long spraviti njegovega očeta ob kruh. NAJSTAREJŠA JABLANA Nebraska City, Neb., 9. sept. — John Roll zatrjuje, da ima najstarejšo jablano v vzhodni Nebraski, kjer farmerji posebno goje mnogo sadja. Drevo je staro 63 let in ga je vsadil Rol-1qv oče Nicholas Roll, KOMUNISTIČNI SHOD Na Union Suare v New Yor-ku se je v soboto zbralo okoli .'{000 komunistov in so obhajali 21. obletnico Mladinskega dne. Govorniki so navzoče pozivali na skupno fronto proti vojni in na obrambo sovjetske unije. Na zborovanju ni bilo nikakih. izgredov. Po zborovanju je nekaj sto komunistov korakalo do italijanskega konzulata, kjer so demonstrirali proti italijanski agresivnosti v Abesiniji. CIKAŽAN OBSOJEN YAVSTRIJI Dunaj, Avstrija, 9. sept. — Tukaj je bil obsojen na osemnajst mesecev ječe Otto Franz Zlamalvk, bivši upravitelj Nor-vegian - American Steamship Corporation v Chicago. Zlamalvk je poneveril šestnajst tisoč dolarjev. Policija je našla pri njeni še dvanajst tisočakov, ^ mOL Z8 V AR a DA WEW YORK, TUESDAY, SE PTEMBER 10, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILT OT.G. ft a Glas Naroda 9f J rmnkSakaer, President OvMd ud Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Oorpermden). L. Benedlk, Treat. of btudneea tš tbe corporation end addreeeee of above oftloen: HI W. 1Mb Street. Borough of New Iferk Cktf, N. V. "GLAS NARODA" (Veiee ef tke Peeple) Uned Brerj Day Except Suadayw nad Holiday Dol leta fietrt reUa m Anterlko la ■ Mmmmmmmmm $6.00 • » ••••• • ....... »3.00 »•(••••••••••MM «1*10 Ea New York aa oelo leto ••».. 97.00 2a pol leta ...............mm ffcBO Za tnoaemstro aa oelo Mo ..»» 17.00 Za pol leta.................. 9830 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on AcraeaMttt "Glaa Naroda" lahaja thU dan lsrsemil nedelj In praznikov. Itoldei brea podpisa In oeebnoetl ee ne prloMnjeJo. Denar naj se blagovoli poHlJati po Money Order. Prt spremembi kraja narofinlkor. prosimo, da ss aam tod i prejšnje MvallKe naaoacl, da hitreje najdemo naalovnfka. "GLAS NARODA". 21$ W. 18th Street, New Teek, N. X. Telephone: CHdra »—$81$ MAZILJENJE Z OLJEM ZAKON ZA SOCIJALNO VARNOST Star orijcntalslvl obiraj je bil, mazil i ti z oljem glavo krona nega kralja. Al>esinski cesar se je klal od prebrisanih industrijalcev pregovoriti, da se mu je trel>a maziliti samo z njihovim oljem — z oljem Standard Oil Company — pa too zavarovan proti Mussolini je vemu roparskemu pohodu. Pogodbo jo bil cesar že podpisal, ter so mu obljubili za i>olovieo cesarstva petMeset milijonov dolarjev. Abesinski narod, s katerim ravnotako globoko siin-patiziramo kakor globoko sovražimo Mussolinija, ima zelo podjetnega cesarja. Na leto ima pet milijonov dolarjev dohodkov, kar se mu za tako važno službo ne zdi prev-ee. Haile Selassie ni skopuh. <'e more 'denar oljnih ma-gnaltov žrtvovati na oltarju domovine« mu ni treba trositi svojega lastnega premoženja, ki je tu ali tam v inozemstvu obrestonosno naloženo. Denar fl*o potreboval posebno za slučaj, če se bo Mussolini polastil njegove dežele. Ameriška Standard Oil Company si je nabavila v Abesiniji važne koncesije. (Prejšnji teden jih je morala vrniti pod pritiskom* ameriškega. Vlržavnega deparUmen-ta.) Z nabavo aibesinskih koncesij je ameriški kapitalizem nehote dovolil ameriškemu narodu, da mu je z hip pogledal v njegovo črno dušo. Staiflard Oil Company je smatrala za nekaj samo i>o sebi umevnega, 'da bo ameriška vlada svečano izjavila, da bo branila interese ameriških kapitalistov v Abesiniji s •krvjo ameriških vojakov. Kaj bi Ibilo mar kapitalistom če bi obležalo tftotisoč ameriških vojakov v abesinskem ozemlju, kjer bi si s cenenimi delavskimi močmi večala Standard Oil Company svoje bogastvo. Posledica te pogodbe bi bila, da bi se zapletla v vojno tudi Amerika in sicer iz cMinega razloga, da bi bilo mogoče peščici ameriških milijonarjev neovirano izkoriščati na prirodnili (bogastvih bogata a'besinf*ka tla. t To bi bil višek kapitalistične drznosti 111 objestnosti. Zakon, ki gre pod imenom "Social Security Act," je po dolgi borbi v kongresu postal pravomočen. Konservativci so1 ga napadali kot preveč ekstra-vaganten in radikalci kot pomanjkljiv, ali ni dvoma, da je zakon velepomemben kot prvi korak v socijalni zakonodaji na federalni podlagi proti največjim rizikom življenja: starosti, nezaposlenosti, siromašno-sti v mladini, bolezni in drugim fizičnim težkočam. Neposredne svrhe zakona. Zakon se deli v glavnem v dvoje: prvi del se bavi z dale-kosežnim planom za socijalno varnost kakih 30,000.000 delavcev in njihovih družin, d očim drugi del vsebuje posebne in notakojšnje podpore državam za oskrbo nezaposlenih ljudi. V to zadnjo svrho dovoljuje se strošek približno 95 milijonov dolarjev za prvo leto. Od te svo-te gre približno 50 milijonov državam v svrho prispevka za pomoč postarnih ljudi v starosti čez 65 let. Federalni prispevek od $15 na mesec za vsakega jx»trebnega postarnega človeka velja, ako dotična država prispeva vsaj ravno toliko na mesec. Zakon dovoljuje trošek približno 25 milijonov na tekoče fiskalno leto in toliko, kolikor bo potrebno v nadaljnih letih, da se pomaga državam v oskrbi odvisnih otrok. Federalni prispevek je odvisen od poboja, da država prispe dve tretini, dočim federalna vlada bo prispevala po $6 za vsakega otroka in po $4 za vsakega nadalj-nega otroka v isti družini. Določena je nadalje podpora od $3,800.000 državam za pospeševanje zdravja mater in otrok, zlasti v poljedelskih pokrajinah in v onih, ki posebno trpijo radi depresije. Zakon dovoljuje trošek $2,-850.000 za pomoč državam v zdravljenju in oskrbi pohabljenih otrok in $1,500.000 kot podporo državnim dobrodelnim zavodom za oskrbo brezhišnih in zanemarjenih otrok. Dovoljuje se nadalje trošek $841,000 za fiskalno leto 1936 in 1937 in $1,938,000 za nadaljua leta, da se dopolni program po-edhiih držav za strokovno rehabilitacijo ljudi telesno nesposobnih. ga sistema za plačevanje tedenskih podpor v slučaju nezaposlenosti. Ker ta del zakona je odvisen od federalnodržavnega sodelovanja, bodo ljudje deležni dobrote te zakonodaje šele tedaj, ko poedine države sprejmejo oziroma spremenijo obstoječe zakone na tak način, da bodo odgovarjali zahtevam federalnega zakona. Večina državnih legislatur je sedaj na počitnicah, ali pričakuje se, da bodo mnogi govemerji sklicali posebna zasedanja v to svrho. Kako bodo poedini državljani deležni dobrote tega daleko-sežnega dola federalnega zakona, o tem več prihodnjič. —FLIS. PRED ABESMSHM PLESOM MMii!«^ DENARNE POSILJATVE \ 'f T 'T' f - I Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- j yo po dnevnem kurzu. Pariški "Oeuvre" objavlja poročila iz Rima in pravi, da vlada v Italiji splošno nazira-nje, da se bo začela italijansko-abesinska vojna v drugi polovici septembra, ko bo končana deževna doba v Abesiniji. Italijani verujejo, da bodo v treh mesecih zasedli Addis Abebo. S tem bo glavna naloga italijanske vojske končana. Ce se bo vse to gladko izteklo, bodo zavojevalci dežele odsta-\ili sedanjega abosinskejra cesarja ill ustoličili petnajstlet -nega Ras Makonena, vnuka pokojnega cesarja Menelika ter ga izklieali za vladarja. V njegovem imenu bodo pacifiraii deželo. Londonska agencija Reuter pa javlja, da j«* Italija v polni vojni pripravljenosti. Doslej je Mussolini mobiliziral sedem divizij redne vojske in šest divizij miličnikov. Toda med miličniki in regularnimi četami je velika razlika. Miličniki so večinoma družinski očetje v srednjih letili in vsaj teoretično prostovoljci. Regularna vojska pa sestoji iz mladih ljudi v starosti od 21. do 24. leta. Rimski zavod za tropske bolezni neprestano razizkuje, kateri tropski klobuk je najpri-kladnejši za vroče afriško soln-ce. Pred zavodom lahko vidiš mladeniče, ki stoje s tropskim klobukom in toplomerom pod pazduho po 20 minut na son- Zakon določa, da bo federal- olaga temelje za sistem državnih zakonov sirom vse dežele, ki naj pomagajo olajšati udarce slabih časov ameriškim delavcem in njihovim družinam. To se doseže potom federalne podpore in sodelovanja z drŽavami v svrho ustanovitve dveh industrijalnih samopomožnih sistemov: prve-gaa federalnega sistema za vpo-kojenje veteranov industrije, in drugega, državno-federalne a. " JT ■STLAČILA V AMKRISKIH DOIAAJDI I 5.— Marate podati..........t 5.70 $10,« ** " ..•..«•■•■ 010JB 119.— " " ..........$10.— " " ......... $2L— " " ••»../•■».».. fttJR " •«•••••••• $5130 n>|Milt dobi t Kmi kraja tipUeUo » doUijlb. W OlkUlkiii KWriMbM 5LOYENIC PUBLISHING COMPSMX "G1«i Ntrodk" Ntw SOtt, K. 1 "GLAS NARODA" potil jamov staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike aH prijatelje, to laliko stori. "— Naročnin* za stari kraj stane $7. — V Italijo liste ne pošiljamo. ki pa j ill drže v največji tajnosti. Meti drugim imajo na razpolago posel>t*n top za streljanje na sovražnika iz jarkov in nov top tanka. Tudi strojnice skušajo v konstrukciji pri 1 a god iti razmeram kolonialne vojne. Podobne poskuse delajo s plini za solzen je in s strupenimi plini za omamljanje sovražnika. Italija se zanaša v svojem sporu z Abesinijo tudi na svo- Novi poštni (xirektor v Ljubljani. Z ukazom kr. namestništva je na predlog prometnega ministra imenovan za ravnatelja pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani dr. Anton Vagaja. 20-dinarski falsifikati. V zadnjem času se v Ptuju zelo pogosto pojavljajo razni potvorjeni kovanci. Policija je na živalskem trgu spet zaplenila dva 20-dinarska falsifici-rana kovanca, ki sta bila tako dobro izdelana, da ju na prvi pogled nisi mo^cl razlikovati od pravih. Le po teži in zvi-ku so ju laliko spoznali. Najerena sta bila iz zmesi svinca in aluminija. Ptujska pošta je zaplenila istega dne en 10 dinarski kovanec. Združenje trgovcev je opozorilo člane, naj bodo previdni pri sprejemanju denarja. Kakor se sumi, prihajajo falsifikati iz sosednje banovine in se vodi o tem stroga preiskava. Štirje posestniki pogorelci. V Štrihovcu pri Št. llju je uničil požar veliko gospodarsko poslopje posestnike Oljre Ferk in posestnikov Janka, Alojzija in Štefana Putarja. Pesniški gasilci so takoj rešili živino. jNizneje je prispela tudi mariborska in šentiljska gasilska četa. Veliko gospodarsko poslopje je pogorelo do tal in znaša škoda okrotc 80.000 Din. Sumijo, da je ogenj podtaknila zlobna roka. Obsodba bivšega glavnega blagajnika Rogaške Slatine. Pred malim senatom se jo zagovarjal 331etni v Trstu rojeni Viktor Gračnar, ki je bil glavni blagajnik zdravilišča v Rogaški slatini. Obtožen je bil, da se je v času od 24. do 30. junija letos prisvojil 65.0000 Din. Tajil je krivdo, vendar jo bil obsojen na 2 leti robi je in na iz-<£ubo častnih pravic za dobo 5 let. France Rupar, morilec brata, bo oddan v umobolnico. Vsej javnosti je še v svežem spominu rodbinska tragedija, ki se je letos (i. maja odigrala v Zgornji Brezovici pri Rakitni, ko je posestnik France Rupar ustrelil svojega brata Anto- a. Državni tožilec je Ruparja obtožil umora. Xa razpravi pred velikim senatom pa se je izkazalo, da je Rupar duševno Peter Zgaga manj vreden. Obravnava je bi la prekinjena in senat je skle nil, da Ruparja preiščeta psihi-jatra. Ta dva sta sedaj ugotovila, da je Rupar nevračunljiv. Zato je državni tožilec obtožbo umaknil in prinllagal, da sodišče na prihodnji obravnavi sklepa o tem, če se Rupar odda v očuvalni zavod ali pa pusti domov pod strožje nadzorstvo Roparski napad v parka. T<» dni se je pojavil v Ptuju kmet l)r a got in Randjolovac iz Ostalovine, ki je prinesel Ptuj na prodaj okoli 45 kg če-belnega voska. Randjolovac so je zvečer malo k repeal v neki gostilni, kjer je k njemu pri sedel brezposelni delavec Drcmelj Franc iz Višnje gore. Dremelj je polagoma postal tako predrzen, da si je naročal na njegov račun vino in cigarete ter ga nato okoli 2*». ure izvabil iz gostilne, češ, da si poiščota primerno prenočišče. Zapeljal ga je v mestni park, kjer vlada ponoči precejšnja tema. Ker je bil Randjolovac ž«* precej truden, se je vsedol na klop in malo zadremal. Kmalu pa je čutil, kako mu je neljubi gost segel v žep in odnesel še zadnje dinarje, nakar je hotel zbožati. Randjolovac pa ga je v zadnjem hipu še ujol in nastalo jo nfed njima ruvanje, mod katerim ga je Dremelj dvakrat z nožem močno usekal v levo roko in nato pobegnil. Randjolovac je zadevo takoj naznanil orožnikom. Sezona piknikov je končana, — že vsaj v slovenskem New Yorku. Pevsko društvo 41 Slovan prvo začne in zadnje neha. To je prav ter je znamenje velike eneržije. Zdaj se bomo pa preselili v več ali manj zaprte prostore. Zdi se mi, da bo Društvo Slovenski Mater odprlo s svojo čajanko zimsko sezono. Kdaj,mi še ni znano. Ce mi bodo sporočile, bom že pravočasno sporočil. Mož in žena sta se prepirala. — Oh, Bog daj, da bi bilo ž«* enkrat konec tega. Bog daj, da bi bila že na drugem sv.j-tu, v nebesih. — Bog daj, tla bi bil že v oštariji! — je vzdihnil on. — Vidiš, kakšen si, — j" siknila. — Vse najbolje sebi privoščiš. * V tej deželi imamo zato toliko postav, ker vsak dela postave za svojega bližnjega, in; pa zase. * V Združenih državah je do--ti več avtomobilov kot pa lo komotiv. S tem pa še ni rečeno, da na železniškem križišču vedno večina zmaga. * Ce bi 41 permanentne'' frizure" tako dolgo trajale kot tra- ki so našli tička v nekem grmu j »aj° "začasni" davki, bi bilo ga aretirali in oddali, Josli buli° v teJ deželi. eepeeega. v sodne zapore. NEMCI NAPADAJO BRODSKYJA jo zračno silo. Poslali bodo nad Abesinice skoro tisoč letal. Letalske odddoMte bo vodil državni podtajnik za zračno obrambo, general Valle, ni pa izključeno, da bo ta misija v vadil jem trenutku poverjena znanemu strokovnjaku maršalu Balbu, ki ga bodo v ta namen odpoklical! iz Libije. Berlin, Nemčija, 9. sept. — Zveza sodnikov in odvetnikov proučava izjavo, katero je izdal justični minister Hans Frank in ki obsoja razsodbo sodnika Louis B. B rod sky j a, ki je v New Yorku oprostil pet mož, ki so povzročili izgrede na nemškem parniku Bremen. Ko jo Brodskv oprostil obdolžence, jo svojo razsodbo utemeljeval. da so nekateri, ki so bili vdeloženi pri izgredih, bili mnenja, da je nemška zastava <4znnk morskega roparstva.'' — Sodnik Brodskv je Žid, — je rekel minister Frank. — Žid pa ne more razžaliti naše zastave in narodne socijalistlČne vlado v Nemčiji. Toda sodnik v visoko kulturnih Združenih državah, ki more izrabljati čast in obleko sodnika in pokaže svoje sovraštvo svojega plemena do nemškega narodno soci-jalističnega naroda, je obžalovanja vreden dogodek. Posebno je še obžalovanja vredno, da seje mogla ta židovska nesramnost, ki nima nikake podlage, zgoditi pod pokroviteljstvom ameriškega javnega urada. M- ONE, KI NAMERAVAJO POTOVATI TO POLETJE V DOMOVINO, OPOZARJAMO, 0 da nam že vsaj par tednov prej naznanijo, da jim lahko zajamčimo na parnikih dobre prostore. To poletje je naval potnikov v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih parnikih so prostori že za par voženj vnaprej oddani. Ce hočete imeti dobro kabino, pišite torej pravočasno. — POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York City O usodi Abesinijo iu Italijo odločata abesinski cesar in ita lijauski ministrski predsednik. Nemara bi bilo bolje, če bi odločal o Abesiniji abesinski ministrski predsednik, o usodi Italije pa italijanski kralj. Včasi zine kakšno pametno tudi tisti, ki sploh nima besede. * Naravnost neverjetne stvari v gode v tej deželi. En sam primer. V Indianapolis, Intl., živi Ben Romer s svojim sinom Johnom. Nedavno j«* rekel oče Bon policistu: — Moj sin spet popiva Ob štirih popoldne je odšel v gostilno, zdaj je pa ura že deset in ga še ni domov. To se zadnji ča- prepogosto dogaja. Prosim vas, ukrotite ga. In tako se je zgodilo, da so sina Johna aretirali in ga vtaknili za tri ilni v ječo. Bon Romer je star 81 let, njegov sin John pa 61. ★ Marsikdo je podrl za seboj vse mostove samo zato, da je mogel priplavati nazaj. ★ Očetova dejanja več povedo nego sinove besede. Tako je bilo vedno in tako bo meuda vse večno čase: Ko so nemškemu kajzerju o-čitali, da je vojno začel, je od-\ rnil: — Jaz se predvsem zavzemam za mir, toda... Avstrija je rekla: — Jaz nimam ničesar proti svoji sosedi Srbiji, toda... Rusija je rekla: — Najraje bi živela v miru z vsemi svojimi sosedami, toda... Japonci so rekli: — Mi nismo napovedali Kitajski vojne in živimo s kitajskim narodom v najboljših odnošajili, toda... Na razorožitveni konferenci je bilo sklenjeno: — Prišli snio do zaključka, da tira oboroževanje narode v propa-st, da ji razorožitev absolutno potrebna, toda... In Mussolini pravi: — Jaz sem preživel vojne grozote in vojno dodobra poznam. Vem, kam dovede vojna narode, toda.. . II OLA 8 NARODA " WBV YORK. TtnggD&T; grPTEftfftjra 10, 18S& THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ. 8. X E. LUČKA: Bojan in Lenka sta sedela ua brvi, ki je držala eez potok in sta z nogami brcala po vodi. *4Pazi,*' je razburjeno zašepe-tal Bojan, "zdaj jo ujaincin!" Iztegnil je palec na nogi, kolikor je mogel, da bi ga lasteča se ribica ugriznila. Ribica se je zares približala, >i natančno o-gletlovala Bojanovo nogo, a se je naglo premislila in je brž odplavala k svojim tovariši-cam, ki so jo bile poslale poizvedovat. Ta reč ni tako, kar bi ugajala pošteni belici, je sporočila in že se je vsa gruča vrtela krog bele skale, ne da bi se še brigala za Bojanovo nogo. Lenka jih je žalostno gledala. 44Zdaj bodo odplavale!** A Bojan je pripomnil, da bi bila velika belica brez dvoma zgrabila za palec, če bi ne bila Lenk i tako nemirna. To jih je odgnalo! 44 Prav nič nisem bila nemirna! Kar mirno sem sedela, veš," je užaljeno kričala Lenka in stresala z glavo, da sta jo olj«* kitici las kar bičali po licu. 44 Pa si bila nemirna!" Tedaj se je Lenka maščevala in je prav močno zapljuska-la po vodi, da je bil Bojan ves moker, ona pa tudi. Bojan je menil, da je zdaj začetek za sovražnosti in vse štiri noge so tako dolgo čofotale, da sta bili nujni obleki do dna premočen.i Nato sta se oba umirila in M; vprašujoče sjtogledala. Bojan je predlagal, da bi šla met'i Ije lovit. Planila sta pokonci in norela okoli, a nista niti enega ujela. 44Ruuieno pišče je mrtvo!" Vsa razgreta je pritekla Nana. Kar je povedala, je tudi onadva prevzelo. 44(''isto mrtvo!" — 4 4 Za res mrtvo f" 44 Ker je bilo tako hudobno!" j«> razložila Nana blaženo. 44 Zato je zdaj mrtvo!" — Zdaj, -eveda, vsi trije k piščetu, da si ga o-gledajo, saj še nihče izmed njiii ni videl mrtvo pišče. Bojan in Nana sta zdivjala naprej, a Lenka je morala potegniti Še oba čeveljčka iz vode. Nato j a tako hitro tekla, da je pritekla skoraj istočasno in ni ničesar pozabila, le svoje nogavice. — Tu je ležalo pišče, ki je bilo šele nekaj dni na svetu in je molelo nožici od sebe. Molče so PRVA BOLEČINA ga otroci opazovali in Nana ja bila zelo ponosna, ker je bilo pišče njeno. 44Ker je bilo tako hudobno in ni hotelo jesti!" je moško povedala. 4'Pa eo ga drugi naredili mrtvega." 44Kaj se bo zgodilo z njim?" j«' vprašal Bojan. 44Ali ga bodo pokopali?" ,ie pripomnila Lenka. Nana ni vedela, a n jena mati Je dejala: 44Pokopali." 44Zdaj pa poroka!" je vzkliknila Lenka in skakala tako razvneta sem in tja, da sta njeni kitici kar plahutali krojj nosu. 44Za poroko se je treba lepo obleči!" "Res! Poroka!" Nana je zaploskala in Bojan je vpil iia ves glas, a ga ni bilo moči razumeti. 4*Mania mi bo dala modro ruto in rdeč predpasnik!" Obe deklici sta od^kakljali navzgor po stopnicah k Lenkini mater-, Bojan je pa čakal. A ž«- sta bili pri njeni in v-aka je imela nekaj, Lenka modro ruto m Nana velik, rdeč predpasnik z dolgimi trakovi. 44Alo na vrt!" Vsi trije so stekli po bregu navzgor, da ?o bili dovolj oddaljeni od hiše. 44Ti boš za teto!" je dejala Lenka. ".laz sem pa žena." A Nana ni bila zadovoljna. 4'Ne! Jaz sem žena!" Zavila >e je v rdeč predpasnik, in si ovila trakove krog života. — "V's, jaz sem žena!" Lenka >e je razburila in je ruto kar vlekla za seboj. 44Jaz sem ž"-na! Ali ne, Bojan?" Lenka in Nana sta obstali pred možem. Hipoma so so obrazi zresnili, nič več niso cepetali, tesnoba jih je obšla. Nana si je rdeči predpasnik ljubko ovila krog glave, da kukali izpod njega svetli, plavi lasje. Imela je tak smehljaj, ki je vedno ukrotil očeta, če jo je hotel kaznovati in je tudi Bojana omamil. Lenka, ki je bila za leto mlajša, je imela lt >vojo otroško neumnost in pa zavest, da je v pravici. 44Snj sem vendar jaz žena! In ti si teta!" Bojan se je obotavljal. A mahoma je prijel Nano za ro- ko in jo potegnil za seboj in je stekel. In ona je tekla prav rada za njim, vsa ponosna, tla si je njo izvolil za ženo. Oba sta kar dirjala naprej. Lenka pa za njima! 44Saj sem vendar jaz žena!" Bojan in Nana sta prišla pod jablano. Lenka se je še mučila po strmi stezi. Tedaj se je Nana" obrnila. 44Kar k mami pojdi!" — V njenih šestletnih ametističnih očeh se je blestelo zmagoslavje in okrut- nost. — 44Ali ne, Bojan? Lenke ne potrebujeva nič več!" — Držala se ga je. Bojan je bahavo povedal, kar je rekla Nana: 44Kar k inami pojdi!" 14No, vidiš! Ali si zdaj sita!" je dejala Nana. Lenka je obstala — izobčena ! Ta nenadni preobrat sreče ji je obtežil srce ko s kamnom. Oči so se ji zasolzile. Žalostno sta se povesili kitici po u-šesih. Lenka se je obrnila in šla najprej počasi, nato je začela teči. 44Mama! Mama! Saj sem „iaz žena! Noče se poročiti z menoj!" — Divje je zaihtela in komaj prištorkljala po stopnicah. In ko je tlosegla varno mamično naročje, je sjM*t in spet zahlipala v ihti: 44Mama, saj sem vendar jaz njegova žena! *1 TIHOTAPCI OPUA V SINGAPORE V Singapuru, prometnem križišču daljnega Vzhoda je bilo zbirališče mednarodne trgovine z opijem. Toda angleška vlada je uvedla monopol na opij in leto za letom krči dovoljeno množino opija za prodajo, tako da bo opij skoraj izginil z Mala je. Tt •incljna misel te borbe je kaj preprosta. Vlada tako zva-ii i h 4 4 Strait Scttlementov," ki jih tvorijo prav za prav tri velemesta: Singapore, Penang in Malaka in kjer bivajo skoraj sami Kitajci, je spoznala, da se je nemogoče uspešno upirati prodaji opija, če ga vlada dovoli prodajati. Vlada predelava sok opija, proizvod maka, v navadno trgovsko blago, ki se mu pravi liandu. Teffa država na trolo. Tu je važno delo: sleherno posodico stehtajo in niti za centigram ne sme biti ne preveč ne premalo opija v njej. Kadilec bi koj opazil razliko, vzbudilo bi se mu nezaupanje do države in skušal bi dobiti opij na drug način. V zadnji dvorani zavijejo posodice in jih po sto in sto dcva-jo v zaboje. Deklice so jako urne in delajo, m1 da bi se ozrle. Spretna delavka "mojstrica" uredi vsak dan 75.000 posodic. Pa je tudi 44 izredno dobro*' plačana: za osemurno delo prejme pol dolarja na dan. Taka mezda je nekaj prav posebnega za kitajsko dekle. Njene tovarišice prejemajo komaj polovico, pa s to |k)lovico prav srečno živijo. V kovinastem skladišču so drobno razprodaja v cinkovih zloženi zaboji opija. Na tisoč škatlicah po trgovinah. jih je in sleherna je vredna pri- bližno G00 Din. Od tu jih raz- Tvorniea za hantlu je jako za-1 nimiva. Blizu Singapora je skupek poslopij. Železna vrata se odpro šele. če zakličeš različna imena. Semkaj ne sme noben tujec. Nezaupno nas odvede orjaški stražnik k ravnatelju i pošiljajo v mnoge majhne malajske sultanate pa v Borneo, Hongkong in na britske otoke. Vsak dan znaša kupčija na milijone dinarjev, vendar je vsako leto manjša. Ker mora biti vsak kadilec 44tuan bczariu. Ko nas pa rav- .. . . . . .. .. . 1 . ...opija vpisan in ker prejema le nateli pn lažno sprejme, se tutu , , „ i . . , . , določeno kolieino opija m sicer stražnik odstrani. ... . V1 ^ , . » , ! toliko, kolikor ga določi zdrav- Stopimo v prostorne, svetle .. . v . \ . , , * ... ,, :t . . , nik, ni rudno, tla si noceio k:i-ln hladne delavnice. Majhne ki-' . .. , - . - - , . . , , . .. , ' .. dilci opna drugače nabaviti ka-taiske deklice setle za stroji, ki . , i j - m- . • . . . . . , „ jo — seveda ne od države, li- lzdeluieio škatlice iz cinka, v v , . . , 1 1 hotapstvo cvete prav po pretl- lih v tretjem pimimu ^.imc-,, , . , . . . . „ * . ' „ . v- i tozadevni uradniki se z urnimi lo, zapečatilo z državnim pora-' „ j - J ] " ] torn in oddajo v dvorano za kon- NA POMOČ PARNIKU "DIXIE" T ki ga je vrglo viftftrrto morje na pečine ob obali^loride, je prvi dospel parnik "Limon," ki ga vidite na sliki. Z "Dixie" je bilo mogoče.rešiti vse potnike in mornarje. coini ze uaiec oti pristanišča peljejo ladji naproti in vršijo svojo službo potrpežljivo in vztrajno. Brez dvoma ni laliko preiskati kak velik parnik. Vendar skoraj ni mogoče najti vseh kotičkov, kamor so zviti Kitajci skrili opij. Povsod ga dobi: v tankih za votlo, j>od premogom, v rešilnih čolnih. Nekega večera sem se odpeljal s preiskovalnimi uradniki veliki holandski tovorni ladji naproti. Ladja je bila zvrlioma naložena in je imela še polno sodov olja. Le s težavo smo splezali v zadnji del ladje. Preiskali smo že shrambo, posode za vodo in čolne. Ničesar nismo Uašli. Pravkar smo hoteli stopiti na mostiček. ko je priliitel malajski paznik in nama povedal, da so pod premogom našli velikansko zalogo opija. Sli smo globoko dol v trebuh ladje. Temni rovi za premog so se mi zdeli ko velikanska, odprta žrela. Le posamič smo mo-gli stopati po ozkih železnih stopnicah. Kakor strahovi so se spqdaj smukale sence uradnikov z električnimi svetilkami. Jako nevaren je. tak posel, saj se kupi premoga kaj lahko po-dere j o in zasujejo žrtve. Pred seboj zagledamo pet velikih kangel za bencin, ki so bile zvrhoma polne smolnate tekočine v vrednosti več tisoč dolarjev. Prvi kurjač je stal med {Nadaljevanje na 4. strani) » CV, ( __ Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street ■MiMHMmiiiniHiiHmnnnit4wiinmH|Mimi)mipy Romani: Nadaljevanje PATER KAJETAN, spisal Verdietus. 187 stnunl. Cena L— Roman, napisan po ustnlli izročilih in tiskanih Tirih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v Življenje. P1NGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena _______________________________________________________ .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najlMilj drzen in brezobziren ▼ svoji zabavljicl. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodite" je spisal naš poljudni pisatelj Kač. ki se je t »osebno proslavil s svojim znamenitim romanom "firunt". Prva knjiga vsebuje -4, druga i»a 18 kratkih in zanimivih povesti. PLAT Z\ ONA, spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne jK>vesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, namreč "Misel v megli" In "Brezdno". POPOTNIKI, spisal Milan Fugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, opisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ____________________________________ .60 Kujigu vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov sl«R je izrazit, njezove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. _ PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 stranL Cena ________________________________________ 30 Povest iz vojne dobe. ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi i*orajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi jKjvest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatella. PRIHAJAŠ. spisal Fr. Detda. 157 strani. C(U .60 Kakor vse Detelove innesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spiral (iangl, 111 strani.........60 PRODANE DUŠE, spisal Joža Likov i«. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj imntjo fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena _____________________________________________ .75 Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 10.1 strani. Cena____ .35 Posebno zanimanje vzbuja ta i ki vest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme in iioscga v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejauje razplesti s tako čudovito fineso. da mora člta-telj nehote z nai»etim pričakovanjem čitatl do konca. RENE MAUPERIN Spisal Kdniont de Concuort. 2.*m ctr. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena ------------------------------------------------- .60 SANIN. Spisal M. Arcibašev. 488 str. Cena .... L,_ Ta znameniti rom>*n, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističeu način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta. Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................. Dejanje te lepe izvesti se vrši na ameriškem Zaitadut Pestre slike iz indijanskega in pi-JonlrKke-a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar r Ameriki, toda življenje na a-merlškem Zcpndu je znal dosti natančneje o-pisaU kot xnarstkdo, ki je iivel tam, SKRIVNOST NAJDENKE. povest. Trdo vezano. 93 stranL Cena................................................ To Je jk> naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SLIKA DORIAN A GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................ To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, im) svoji globoki miselnosti in na-petosU. ki veže bralca z nepremagljivo silo naae. SPKSJE. Malo povesti Is kmečkega življenja. — «7 stranL Cena __________________________________________ js L20 SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena Zbirka kmečkih povesti iz našega Življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do plčice pogodi duševnost našega človeka. Ob atanja njegovih del se zdi človeku. da Ima pred očmi prizore iz domovine. .69 SLIKE, spisal Kaaver MeSko. 189 strani. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da Jih sleherni prečila. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KfcUH. spisal F. K. Finigar. 80 stranL Cena JS% Nafi mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. New York, N. Y. mii in—mm m mu 111 iiiimi STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena .................................................50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala citati to knjigo, kajti / to je izpoved žene in matere, ki je izgubi- ' la na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZAN IN SVET. .iOS strani. Cena ........1.— TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90 TARZAN. SIN OPICE. strani. broširaua .90 Pisatelj Kdgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu olMlelal snov. kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrnc jezike ter ne zanimajo samo mladine, uač i-a tudi odrasle. TATIC, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .7« Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evroi»o iu Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče In tiitoT-e delavcev. T«>da železna volja iužinirja Altana ne odneha, dokler ne steče med Kvro l»o in Ameriko globoko i>od oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zey- er. Trda vez. 83 strani .........................-....... .65 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Sellger Brat. 291 strani. Cena __________________________________________ 1JM Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno nai>et roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo. bo nehote vzkliknil: "Da, Ivan Belič je bil pa res duhovitejšl nego vsi detektivi sveta !** W VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ............................... .71 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjali Seuskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VELIKI INKWZITOR. spisal Michel Zevam 124 strani. Trda vez. Cena..-.1-20........Broš. 1.— Kilor hoče iK»znatl strahoto španske inkvizicije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano / Im resničnih podutkili in mora navdati čl- ** tatelja z grozo. VERA, spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena .41 Roman je |»oln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nem- / ške In ruske aristokracije in kaže. da so bili * med njimi i*>leg manj vrednih tudi srčno« plemeniti ljudje. J VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. SO strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra. GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ............................................. Zanimiva invest iz prejšnjega stoletja, vzeta iz našega kmetskega življenja. .40 V KREMPLJ1H INKVIZICIJE, spisal Mirhel Zevaro. 461 strani. Cena ................................ 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vza-me v roko. / V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 21» str. Cena............1.— Pisateljica Je v tem romanu gloU»ko i»ogle- • dala v žensko dušo. Usode jietero žensk raz- /" nega tipa in značaja se križajo v metežu živ-ljenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj na- 'T čin. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez......... .60 V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost In srčna plemenitost najslavnejšega in- p dljskega pisatelja. f VOJMMIR. spisal Josip Ogriner. 78 str. Cena .35 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — * Poln najneverletnejšlb dogodivščin 1n za-pletljajev. V ROBSTVU. spisal Ivan Mati Hi. 255 stranL Trda vez. Cena ................................................ jjgj Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih gro-zot ter posledic, ampak zna tudi vse pre- " t rešljivo opisati. NaroČilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. / KIBW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 10, 1935. - TEE LARGEST SLOVENE TTA1LY IN V. S. 1*. GREHI OČETOV Vesti iz Primorja. Roman v dveh zvezkik Za Glas Naroda priredil I. H PRVI ZVEZEK. "Podeželski radio" Goriškem. na 36 — Verjamem vašim besedam in verjamem vašemu obra-zu- — V Albertovih besedah naenkrat nastane velika toplota, ki pa so je zopet ohladila, ko govori dalj«*: — In mniti. — Xe l»om ga pozabil. Xikdar! — Tuj«*« prime roko mojega prijatelja in se je oklepa z veliko hvaležnostjo brez besed. Svojim očem nisem mogel verjeti, ko sem videl, s kako naklonjenostjo visi njegov jxigled na bledem obrazu tujca, ki se je bližal vratom. Na pol pota tujec obstoji in poželjivo gleda gosli, ki so ležale na klavirju. — Dovolite, prosim — te gosli — dolgo je že temu, da sem-. — Ko mu Albert prikima, iztegne tujec obe roki po goslih, s prsti naglo p rolet i strune, jih vglasi. prime lok ter dvigne gosli poti brado. Njegova postava so potegne, glava mu raste iz ramen in ko i»ot gotovimi in dolgimi potezami loka zvene trizvočni glasovi, njegova lica pordeče in oči se mu lirično sanjavo lesketati. Iz turobne melodije preide na adagio Be-riotovega vijolinskega koncerta. To je bilo igranje, da sem popolnoma pozabil prejšnje dogodke, iz katerih je zrastla sedanja minuta. Vse moje misli so bile pri teh kipečih glasovih. Ena struna poči. — O, Bog! — Tujec v velikih skrbeh i>ovesi gosli. — Kolika škoda! Tako lepo je bilo mogoče igrati na njej! Molče se obrne Albert proti oknu. In tujec, ki je smatral Albertovo kretnjo kot nevoljo, ker so bile gosli poškodovane, pravi ves zmeden: — Žal mi je, toda skušal bom struno zvezati. Mislim, da znam to dobro. — Ne! Pustite to! — ga prekine Albert. In ko vzame mladeniču gosli iz rok, pravi s čudnim povdarkoni in česar nisem mogel razumeti: — Za vas bo to zelo koristna lastnost, ako znate raztrgane strune zopet zvezati. Tukaj je vaš trud odveč. Prestrašen ga pogleda tujec. Ko se zopet hoče zahvaljevati in vidi odklanjajoče kretnje Albertove roko, potrt pograbi svoj klobuk in z nerazumljivim pozdravom zapusti sobo. Kima je prod so, trudno in počasno se Albert zopet obrne k oknu ter se z roko in čelom nasloni na šipo. — Svojo prisotnost moram opravičiti, — pravim, — toda bil sem v velikih skrbeh zaradi vas. Albert menda ni slišal. — Albert? Ali je napad zapustil z-i seboj kako slabe jnislo-dice? Ali vam ni dobro! — Tako dobro mi je kot človeku, kot bi kaka groba pest premešala mozeg po vseh kosteh. — Napol se obrne od okna. — Vendar ni bilo prav, da som ga pustil tako hladno oditi. — Albert me pogleda z bolestnim ]>ogledom vročih oči. — Ali si morete misliti, kdo jo ta, ki je od šol? — Kdo? — Mar jet in oče! In brat onega dekleta, ki sem jo ljubil do blaznosti in me je vendarle varala! Da me je zavrgla s trdo brezsrčnostjo in ki jo navzlic temu še danes ljubim z žejno dušo in pekočim srcem. Strmim vanj, ne da bi mogel izpregovoriti kako besedo. In moja prva misol je bila Marta. Stoji pred menoj, kot bi s«' prazni zrak premenil v življenje z bridkim nasmehom, z očmi, v katerih je ugasnil sijaj. Stresa se mi srce. In pri vsem strahu bi se še veselo zasmejal, kajti čudno-neunmo mi Šumi po glavi: — To je stara povest-. — In poleg svojega dobrega tovariša vidim prcperolo postavo mladega goslača stati pred menoj, vidim pml njim ljubki obrazček mrtvega otroka. Oba primerjam med seboj in najdem jx>dobnost samo v barvi oči in las. In vendar je vsak obraz zbujal v meni isti spomin. Na koga? — In moral sem ga najti, da, ravno jaz! In ravno v uri, ki bi bila mogoče njegova zadnja, ako mu slučaj ne bi ponudil dobre roke. Usoda, dragi prijatelj, je slab komik. Ima domisle-ke, ki bi se mogli veselo izigrati. Pa so tako nespametni in nemogoči, da občutimo bolečine, ko bi se morali smejati. — Albert protisne pesti na svoje čelo in se vrže v naslonjač. Nekaj časa molči. — Tam na ognxlju mestne železnice, ki jo gradijo, sem ga našel sključenega na tleh v temnem kotu. Ogovoril sem ga. Mimo bedo, ki se stiska v kot, ne morem iti, odkar sem moral sam stati v kotih ulic s ponošeno obleko, lačen in pre-mražen. Vzel sem ga s seboj. Zopet mu stresa, kadar se spomnim, ko jo prva slutnja prešinila moje možgane, kako sem besedo za besedo-. Ne, ne! Vse je še prenovo za mene, kot pa bi mogel vreči iz sebe z besedami. Počakati moram, da se pomirim. — Divje zbegan skoči na noge in stopi k meni ter položi roko na mojo ramo. — Toda povedati vam hočem kaj dru gega. Kdaj bova odpotovala? Midva oba? — Albert! Prijatelj! — Z veseljem primeni njegovo roko. — Ali prav razumem? Ali ste se odločili? In kdaj hočem odpotovati? Jutri! Vsako uro, ki vam je primerna! Se danes! — Danes? Ne! Toda jutri? Z jutranjim vlakom? — Da, da, da! Dobro! Toda povejte mi, dragi prijatelj, kako je vse to prišlo tako naglo? Da ste se mogli odločiti! — Nikdar ga ne maram več srečati. Ne tukaj, ne zdaj! In ker sem se moral danes tako trpko prepričati, da me spomini morejo najti |>ovsod in doiti na vsakem potu, nimam več vzroka, da bi bežal pred vami! — To je beseda! To mi je všeč! Pred naše potovanje ne bi mogli postaviti boljšega znamenja kot to besedo. Ta pot v domovino bo za vas pot v bodočnost! In kdo ve, mogoče tudi pot do sreče! Senca se splazi čez njegov obraz. isa-meznega kraja, da se bo korpo-rativno udeleževalo tako zva-nih javnih radiofonskih manifestacij, ki postajajo zadnji' čase vedno bolj j>ogoste in j«' udeležba pri njih mestoma že obvezna, zlasti če prenašajo radijske oddajno postaje govore vodilnih fašističnih državnikov ali poročajo o ]>oteku velikih fašističnih manifestacij. Končno so razpravljali tudi o delovanju posameznih občinskih odborov. Občinski odl>ori so bili ustanovljeni doslej v Zagraju, Koj-skem, Bovcu, Komnu, Dorn-bergu, Podhrdu, Ornem vrhu, Kanalu, Kobaridu, Koprivi, Co-povanu, Cerknem, Dolenjem, Grgaru, Idriji, Mirau, Opat jem selu. Renčali, Romansu, Anhovem, Štanjelu, Temnici, Tolminu, Ajdovščini, Rihenbergu, pri Sv. Križu na Vipavskem in pri Sv. Luciji. Kakor v pokrajinskem so tudi v občinskih odborih zastopani fašistična stranka, fašistično agrarne in industrijsko ustanove, šola in sindikati. Pokrajinski odbor šteje poleg predsednika šest odbornikov, občinski odbori pa prav tako po sedem članov. V Tolminu so jo mudil novi goriški prefekt. Sprejel je zastopnike krajevnih fašističnih oblasti iz vse gornje soško doline. Nato si je ogledal fašistični dom, prostore "I)o-polavora,,, policijski komisari-jat, karabinjersko postajo, prostore obmejne milice, sindikatov, nekatere zdravstvene napravo, Skodnikov srednješolski konvikt in gimnazijo. V Gorici so poleg drugih umrli 381etna Marija Borgantova, 381etni France Miklavčič, 391etna Elizabeta Trobec in 731etni Karel Ciboj. V Anhovem se jo 201etni Leopold Munger-lin po nesreči s sekiro tako močno udaril po desni roki, da si jo je skoraj odsekal. Prepeljali so ra v goriško bolnišnico. Ko jo bil še doma, je izgubil zelo limono krvi, tako da je prispel v bolnico že docela oslabel. Smrtna nesreča v Kobarida. Te dni se je pripetila 191et-licmu delavcu Francu Muniču iz Volč pri Tolminu smrtna ne-sreča. Prišel je v Kobarid k nekemu trgovcu z železu i 110 in mu prinesel več starih granat, ki jih je našel v tolminskih gozdovih. Trgovca i>a ni bilo doma. Zato se je odpravil na dvorišče za trgovino, kjer je neki delavec nakladal staro žolozo in iz- strelke granat na voz. Munič je našel med drugo ropotijo tudi del stare granate, ki je bil v njej še vedno dmamit. Poskušal jo razstaviti nevarno stvar, nenadno pa mu je v rokah eksplodirala in ga dobesedno raztrgala. Delavcu, ki je stal prav blizu njega, se k sreči ni nič hudega pripetilo. Munič je bil na mestu mrtev. Njegove zemske ostanke so prepeljali v Voice, ker so jih ]>okopali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU III WIIT llta STREET NEW IOBK, H. X piAitb nam za ceni voznih lib rov, MM- EERVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE muting TIHOTAPCI OPIJA V SINGAPORE Nadaljevanje t S. tiran*. IZ NAJTEMNEJŠE AFRIKE Cujte, kaj pripoveduje Bel-gijec Rene Meeus, ki je bil 11 let med ljudožrci in Pigmejei v najtemnejši Afriki, in ki j«* videl v sreu džungle, kaj je čarovnik napravil vpričo množ:-c e domačinov. 44Bilo je v vasi Kikadje v Belgijskoin Kongu, kjer sem to videl," tako pripoveduje. 44 Potoval sem skozi deželo in slišal o nadnaravni sili čarovnika. Slišal som, da zna delati dež. Bila jo suha doba in zem-Ija je potrebovala dežja. Neizrečeno me je zanimalo videti kaj takega in zato sem mu poslal glas, da mu boni, če bo počakal do prihodnjega dne, prinesel darilo. domačin, zunaj spal. Odeje so ležale na tleli poleg njega. Začel sem ga oštevati, zakaj ni nesel posteljnine z dežja noter. Pogledal me je debelo a odvrnil: - 44A pana m* vulu'\ (Saj ni deževalo.) 44Ni deževalo!" sem vzkliknil. "Pa to po-tipaj!" Dvignil sem odeje, \ bile so popolnoma suhe. 4'Ni moglo deževati, saj ni bilo nO i oblačka na nebu," mi je zatrjeval. Pogledal sem na svoje čevlje, ki so bili še malo prej mokri in videl, da so popolnoma suhi. To so mi je vendar čudno zdelo; zatem sem tekel nazaj v vas, kjer je prej deževalo, a prepričal sem se, da Drugi dan sem prišel v Ki-Hudi tam ni bilo dežja. Icadje. Predstava je bila določena za popoldne. Sol sem tja, kjer je stalo nebo za čarovnika in si bili zbrani domačini od blizu in daleč. Kot gostu so mi seveda dali sedež poleg čarovnika pod bal-dahinom. Brž ko sem sedel, jo čarovnik pred seboj zanetil majhen ogenj. Na ogenj jo •stresel nekaj prahu, nakar se je razširil močen, bodeč duh, in plamen je postal svetlejši. Pri tem je mrmral, kakor bi pel kakšno popevko. To je Šlo nekako dvajset minut. Zt* sem začel misliti, da nas bo vso skupaj potegnil, k«> sem zagledal daleč tam na zahodu črn oblak. Tega se prav dobro pominjam, zakaj oblak je bil nekaj posebnega, ves srebrno podložen. Nato se je ulilo. Vedeti moraš, kako dežuje v tropičnih krajih, ako hočeš razumeti, kaj se pravi deževati. Lilo je kakor iz škafa. To je trajalo okoli dvajset minut, nato pa nehalo kakor bi odrezal in se začelo jasniti. Moj šotor jo bil pol mlje daleč. Ko s<'in od čarovnika odhajal, so bile mlake po tleli. Skakal sem od luže do lužo, a vseeno sem si zmočil noge. Ko sem prišel domov, je moj fan*, Spoznal sem, da so me hipnotizirali. Sol sem k čarovniku in mu ponudil kos pisanega blaga, ki ga imajo črnci tako radi, če ponovi slepilo, pa ni hotel. Ta čarovnik, ta sijajni hip-l.otik, je bil eden izmed najbolj slovečih v Afriki. Znal je vsepolno čarovniških sleparij. Znal je zdilmiti dušo, jo poslati na romanje in jo zopet poklicati nazaj v svoje telo, tla bi se mu življenje vrnilo. Ko sem ga prosil, naj tudi z menoj stori tako, ni hotel. Samo smejal >e je. To jo bil dober čarovnik. Vsi pa niso dobri. Mnogo jih je, ki hujskajo domačine proti belemu plemenu. S svojimi čarov-niškimi besedami jih hipnotizirajo in pošljajo nadnje s sulico in puščico, da ubijajo. Črnci se !>olega človeka zelo boje, njih čarovniki si pa znajo pomagati. Skuhajo neko vražjo pijačo, ki napravi kar besnega 1 istega, ki je popije. Neki čarovnik mi je povedal, da dajejo svojim učencem neko zavrelieo iz nohtov in las mrliča, leopard mili krempljev in nekaj loka. To napravi človeka kar norega za nekaj časa. Strahu sploh ne pozna več. "PRISTANI3KI DAN" V SAN FRANCISCO uradnikom in se tresel ]h> vsem životu. Zavedal se jo, da ne bo mogel uiti usodi. ('e na kaki ladji najdejo opij med premogom, takoj vedo, da so ga skrili kurjači, saj ne moro sicer noben ladijski uslužbenec, nemoteno brskati jm> premogu. Spričo drhtečega kurjača, ki ga čaka voč let težke ječe, smo | previdno kopali dalje. Votlo jt-|zagnneIo, kup premoga se je sesedel in odprla se jo luknja. • Posvetili smo v temo. Spet so I je premaknil premog in straho ma smo se zazrli v neznanski grob. Otrplo truplo nekega Ki tajca so je strkljalo preko črnili kosov. Na videz se je zdelo, da jo Kitajec skrival opi j in g«> je premog zasul. Nič nismo vedeli, ali jo pripadal ladijskemu moštvu. Saj prihajajo kurjači na krov le, da prejmejo i>iačo. Nihče si ne zapomni njih obraza in imen. Če katerega ni, pa je brž drugi na vrsti. Pi vi kurjač je upal, da ga bo ta najdba rešila. Vneto je zatrjeval, da ni poznal toga človeka in da je vendar jasno, da je baš ta človek skril opij v premog. Vendar — vse to mu ni prav nič zaleglo. Saj jo mogel mrtvec skriti opij le tako. da so tudi drugi kurjači vedeli p zanj. j -j- ,,k..ti.m Ko smo odhajali s krova, soj Washington v iiavrt našli še veliko zalogo utihotap-ljeiiega tobaka. Baš sem hotel stopiti na lestvico za v čoln, ko je- prisopihal star Malajce za menoj in mi izročil pristnega kitajskega psička. Poniežiknil mi je in rekel nekaj o tobaku. Razumel som ga, a kaj ko jaz nisem bil carinski uradnik, kaljo Malajec mislil o meni, in mu tedaj nisem mogel pomagati. Dan in noč so angleški uradniki in Malajci na proži za tiho- 11. septembra: Manhattan v Havre _ 12. M-ptcnilira: \ Majestic v Cherbourg 14. s>'|>l('tnl>ra : \ Lafayette v Havre 4 Coiite 1» ramie v Trst 17. s*iit<'nilini : Bremen v Bremen 1!). S4'i>t«'iiil»ra : lU'rvngaria v Clierlmurg l'l. septembra: I le de France v Havre 24. septembra: Rez v Genoa 'J5. septembra: Washington t Havre septembra -Chaniplaiu v Havre Aquitanla v Cherbourg 27. septembra: Europa v Itremen 3. oktobra: Majestic v Cherbourg 4. oktobra : Bremen v Bremen 5. oktobra : Lafayette v Havre Conte ili Savoin v Genoa 9. oktobra: Manhattan v Havre Noriiiandie v Havre 11. oktobra : Beronguria v Cherbourg 15. oktobra : F"ropa v Bremen 17 ktobra: Aqtiitauia v Cherbourg lf». oktobra: Itex v Genoa j ^Ile »le Kram e v Havre Norma ml ie v Havre 2."». oktobra : Ma jest ie v »'herlMHirg Roma v Trst 31 oktobra : Bremen v Bremen tapei z opijem. To pot so dognali, da je kurjač umoril Kitajca, da bi si tak«* prilastil zalogo opija in jo sebi v korist prodal. A kaj zaleže kazen * Tihotapstvo cvete.. . . VA2N O ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnja opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi žele li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa katerem« izmed zastopnikov, ko jih imena to tiskana e debelimi črkami ker to opravičeni obiskati tud% druge naselbine, kjer je kaj na šth rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob U so praznovali z velikimi svečanostmi. Ljudje so imeli priliko opazovati veliko nasprotje: v ozadju je najmodernejši in najdaljši most na svetu, v ospredju pa stara jadrnica, ki se je tudi udeležila proslave. COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlf Walsenburg, M. J. Baynk INDIANA: • Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS: Chicago, J. Berčlč, J. Lukantch Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcen in IlUnols) JoUet, Mary Bambich. Joseph FJr% ▼at La Salle. J. Spellcb Mascoutab, Frank Augustln North Chicago. Joie Zelen« KANSAS: Sirard, Agnes Močnik Kansas City. Fran MARYLAND: Kltzmlller, Fr. Vodoplrec Steyer, J. Cerne (sa Banna-W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit, Frank Stoter MINNESOTA: Cbisholm. Vrank Gonfe Ely. Jos. J. Feshei Eveleth, Louts Goute Glll>ert, I.ouls Vessel Hibbin*, John PovSe Virginia, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: ^ (Inwamla, Karl Strnisha Little Falls. Frank Maala OHIO: Barl»erton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chafl. Kar linger, Jacob Resnlk. John Si*polk Girard. Anton Xngode Lorain, Louis Balant, John Kun»' fte Warren, Mrs. I. Rachai Youngstown. Anton KtkeU OREGON: Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Broaghton, Anton Ipaveo Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezove« Export. Louis Supantit Farrel, Jerry Okora Forest Citj, Math Kamln Oreensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TanlelJ Luzerne, Frank Balioeh Manor, Frank I)t>ionbar Midway, John Žust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Sebifrer West Newton, Joseob Jots o WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Frank &kolr Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar Diamond vUle, Joe Roilch Vsak zastopnik izda potrdila za sveta, katero Je prejet Zastopnike roj* koaa toplo prljsrsl—i. OPRAVA "GLAS hamoha"