Dinar na dinar za razvoj kmetijstva
Hranilniška misel sega daleč nazaj v prete-klost. saj se je že pred več kot 360 leti poka-zala potreba po organiziranem varčevanju prebivalstva. Pred 100 leti (1882) so ustano-vili na SlovenskerTi prvo Zadružno hranilnico in posojilnico. Hranilniška se je s tem razširi-la tudi med kmete na Slovenskem. Zadružna hranilnica in posojilnice so ustanavljali ši-rom po Sloveniji, odigrale so pomembno vlogo vzadružništvu in tudi zaobstoj sloven-skega naroda so pomembne.
Mednarodni inštitut za varčevanje je vrgel v svet razglas: »DELO in VARČEVANJE sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posamez-nika. Varčevanje naj postane resnična nava-da, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti.«
Če varčujemo ne varčujemo le zase, tem-več za blaginjo vseh. Prihranek posamezni-ka se preko bančnega sistema - hranilno kreditne službe ponovno vrača v gospodar-stvo - kmetijstvo, doprinaša k razvoju proi-zvajalnih sil in s tem tudi materialnemu in kulturnemu napredku vse družbe. Tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pome-nijo, z nekaj obrestmi pa še več.
Kmeti kooperanti so pred nekaj leti tudi pri nas čutili potrebo po ustanovitvi svoje Zdru-žene hranilne kreditne službe za kmetijstvo in gozdarstvo, preko katere bi izplačevali vse tržne proizvodnje kmetov kooperantov in si-cer na hranilne knjižice. Zaupanje v Hranilno kreditno službo narašča. Kmetje kooperanti naj vse viške denarja - prihranke varčujejo na hranilni knjižici kmečke banke-Hranilno
kreditne službe. Cim več bo privarčevanega denarja, tem večji bo kreditni potencial, torej večje bodo možnosti za kreditiranje kmetov kooperantov.
V letu 1983 bo Združena hranilno kreditna služba za kmetijstvo in gozdarstvo kreditira-la naslednje investicijske naložbe pri združe-nih kmetih:
A. GOVEDOREJA:
Za naložbe v govedorejo imajo prednost tisti kmetje kooperanti, ki bodo dosegali večjo obremenitev na krmni hektar, odvisno od konfiguracije zemijišča oziroma da zgra-dijo hlev vsaj za 15 stojišč za govedo.
a)  Hlevi, silosi, dosuševalna naprava: od-plačilna doba za višinske kmetije 10 let, za nižinske kmetije 8 let, po 8% letni obrestni meri.
b)  Plemenske telice iz A kontroleiodpla-čilna doba 5 let, 8% letna obrestna mera.
B. PREŠIČEREJA:
Za naložbe v prašičerejo mora kmet koo-perant imeti zagotovljeno doma pridelano krmo, ali če jo zagotovi združena organizaci-ja - Emona Kmetijska kooperacija iz pridelka ostalih članov kmetov kooperantov.
a)  Hlevi, silosi: odplačilna doba 10 let za višinske kmetije, za nižinske kmetije 8 let, po 8% letni obrestni meri.
b)  Plemenske živali: Plemenske svinje iz selekcionirane reje, odplačilna doba 2 leti, po 8% letni obrestni meri.
C. OVČEREJA:
Zaradi izrabe mejnih površin in ponovne vktjučitve le-teh v kmetijsko proizvodnjo (prireja mesa in volne) se odobrava kredit za ta namen, če gre za kmeta, ki mu je ovčereja glavna ali postranska dejavnost, ki dela na svoji zemlji ali če je vključen v skupnost.
a) Hlevi, silosi: odplačilna doba za višinske kmetije 10 let, za nižinske 8 let, 8% letna obrestna mera.
b)  Plemenske živali: plemenske ovce, od-plačilna  doba 3  leta,  8%  letna obrestna mera.
D. KONJEREJA:
Glede na pomembnost konjereje v kmetij-ski proizvodnji ter v pogojih SLO se nudijo krediti tudi za plemenske živali - kobile.
a) Hlevi: odplačilna doba za višinske kme-tije 10 let, za nižinske kmetije 8 let, 8% letna obrestna mera.
b)  Plemenske živali - kobile: odplačilna doba 5 let, po 8% letni obrestni meri.
E.  KMETIJSKA MEHANIZACIJA:
Kmetom kooperantom priporočamo zara-di racionalne izrabe in dragega vzdrževanja kmetijskih strojev, da imajo na kmetiji samo nujno potrebne kmetijske stroje kot so: trak-tor, samonakladalno prikolico, kosilnico, obračalnik za seno ipd., vse ostale stroje kot so: žitni kombajn, silokombajn, kombajn za krompir, nakladalec za gnoj, trosilec hlev-skega gnoja, trosilec mineralih gnojil, cister-
no za gnojnicc in druge priključke, ki so skupnega pomena, naj bi nabavili v strojnih skupnostih, za katere kmetje kooperanti me-nijo, da bi bili taki stroji boljše izrabljeni, kmeta pa bi tako finnačno razbremenili.
a) Kmetijski stroji: odplačilna doba 5 let, po 12% letni obrestni meri.
Za isti namen dobi kmet kooperant le en-krat investicijski kredit.
Po Pravilniku o kreditni dejavnosti Hranil-no kreditne službe morajo prosilci kreditov predložiti naslednjo dokumentacijo:
-  prošnja, posestni list, hranilna knjižica Hranilno kreditne službe, temeljna pogodba članic  Hranilno  kreditne službe - Emone Kmetijske kooperacije, GG Ljubljana, TOK Gozdarstvo   Kamnik   ali   TOK   Gozdarstvo Domžale,   ureditveno-investicijski   program kmetije podpisan od prosilca, potrdilo da je višinska kmetija.
-  za gradnjo še dodatno: gradbeni načrt in gradbeno dovoljenje.
Vsi resni prosilci naj zaprosijo za kredit čim prej, ker bodo v naslednjih rokih manjše možnosti za pridobitev kreditov.
Kmeti kooperanti, ki želijp investirati v I. 1983 z ciljem, da bodo povečali tržno kmetij-sko proizvodnjo na kmetiji, morajo vložiti prošnje z vso dokumentcijo na poslovnih enotah Hranilno kreditne službe, pri pospe-ševalcih ali vodjih poslovne enote ali na upravi Hranilno kreditne službe in sicer naj-kasneje do 1. 3. 83.
IZVRŠILNI ODBOR HRANILNO KREDITNE SLUŽBE