številka 1 Ф cena 60 din	CeUe^^ 9 Januar/a 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Mirna noč V ceijslii
porodnišnici
Zadnja je lani rodila Marija Pavič,
prva letos pa Vilma Mikulan. Stran
12.
Siaba eieiitrična napeijava
Več pozornosti dimnikom in električnim napeljavam -
pozor pri prekajevanju mesa. Stran 15.
Nimam poiicaja v giavi
Tako pravi v tednikovem intervjuju celjski arhitekt
Tomaž Jeglič. Stran 5.
Dražji Novi tednilc
So stvari, ki jih je zoprno pisati. Tale je ena takšnih. Novi
tednik se je namreč z danaáryo številko podražil na 60 dinaijev
za izvod.
Ne bomo hodili okoh kaše. Dražji smo, ker pač dražji moramo
biti. Dolgo smo zdržali s staro ceno 40 dinaqev. Pa ne gre več!
Zdajle t)i vam lahko, dragi bralci napisal, кдј vse in za koliko se
je podražilo v času, koje tednik vztrajal na stari ceni. Povedal bi
vam lahko znova, da nas je že ob koncu lanskega leta en izvod
tednika stal пекад nad 85 dinaijev. Razpredal bi lahko o tem, za
koliko se te dni povečujejo tiskarski, poštni in drugi stroški, ki
Novi tednik še dražijo. Pa vendar vse to nima več nobenega
smisla, s^ podražitve, ki prihajégo kar naprej, govorijo same
zase. Zato vam napišem le, daje Novi tednik dražji, čeprav smo
še pred mesecem upali, da bomo zdržali s staro ceno še dlje.
A Novi tednik vendarle ost^a vaš tednik. Tednik, ki poroča iz
vaših kr^ev. In stvarem, ki so naše, se ni preprosto odreči.
Zamotan klobčič
blišča
Vse kar je lepo, rado hitro
mine, bi človek pomislil tudi
ob tem motivu. Novoletni
prazniki, čeprav za mnoge
kar krepko podaljšani, so
mimo. Veselo na delo! sta
sklenila tudi delavca Elek-
trosignala in zvila blišč iz
celjskih ulic. No, zavoljo te-
ga pa še ni rečeno, da bomo v
tem letu v temi, čeprav je
klobčič dok^j zamotan!
Oko našega fotoreporterja Edija Masneca seje ustavilo na celjski tržnici, kije v teh dneh bolj skromno založena. So pa
zato cene toliko bolj zasoljene, da kupcem izzovejo kisel ali pa grenak nasmeh na ustnire. Radiću je cena zrasla na 600-
1000 dinarjev za kilogram, kislemu zelju in repi na 200 do 250 dinarjev za kilogram (Podrobneje o cenah na celjski
tržnici na 23. strani).
Jamstvo za posodobitev bolnišnice
Podpisan dogovor o nadaiiovanju posodoljitve rogiisiie Itoinišnice v Ceiiu
Podpis družbenega dogovora o na-
daljevanju posodobitve bolnišnice v
Celju, ki so ga slovesno opravili 26.
decembra 1985 v Slovenskih Konji-
cah na seji Sveta občin celjskega ob-
močja, pomeni trdno osnovo za nada-
ljevanje posodabljanja, ki bi naj bilo
zaključeno leta 1990. Družbeni dogo-
vor določa, da bodo občine podpisni-
ce v petih letih združevale odstotek
od bruto osebnih dohodkov zapo-
slenih.
Podpis družbenega dogovora je bil
po besedah predsednika izvršnega od-
bora Sklada za modernizacijo bolniš-
nice Franca Bana eden najpomemb-
nejših trenutkov v času posodabljanja,
jamstvo, da bo posodabljanje zaključe-
no po načrtih in še ena spodbuda de-
lovnim ljudem in občanom za dodatno
združevanje sredstev. Kot je na sloves-
nosti dejal Emil Roje, predsednik po-
litičnega operativnega štaba za moder-
nizacijo bolnišnice, pa pomenijo priza-
devanja za posodobitev bolnišnice iz-
jemen uspeh pri usklajevanju posa-
meznih s skupnim interesom. Tako us-
klajenega in enotnega političnega in
strokovnega pristopa, pa tudi odmev-
nega sodelovanja, na celjskem območ-
ju skoraj ni moč najti.
O odmevnosti prizadevanj priča tudi
izjemen uspeh zbiranja dodatnih sred-
stev, ki je lani preseglo vsa pričakova-
nja. Po starem družbenem dogovoru
bi v letu 1985 za posodobitev bolnišni-
ce zbrali 390 milijonov dina^ev, s po-
močjo dodatnega združevanja pa se je
skupno zbralo kar 820 milijonov dinar-
jev. Če bo pripravljenost za pomoč še
naprej tako velika, bo cilj - boljši bi-
valni prostori za bolnike in bolj kako-
vostne storitve - tudi dosežen. Prvi
naslednji večji vidni korak bo oprav-
ljen do 1. maja, ko se bodo v nov ob-
jekt bolnišnice preselile prve speciali-
stične ambulante.
MILENA B. POKLIČ
Zimsice počitnice od 27. januarja do 7. februarja
Mesec januar je tudi čas
zimskih počitnic. Pred leti
smo se v Sloveniji dogovori-
li, da bodo osnovno in sred-
nješolci odšli na počitnice v
dveh skupinah. Kdaj, pa se
vsako leto šole sproti dogo-
vorijo in si ta datum tudi vpi-
šejo v šolski koledar. Zimske
počitnice se letos pričnejo
13. januaija in zaključijo 7.
februarja.
Prva dva tedna bodo imeli
počitnice učenci ljubljan-
skih in mariborskih osnov-
nih šol ter še nekaterih dru-
gih občin.
Od 27. januarja do 7. febru-
arja pa bodo na počitnicah
šolaiji iz preostalih občin,
med njimi tudi iz vseh občin
našega območja.
Čeprav si srednje šole lah-
ko samostojno uredijo kole-
dar zimskih počitnic, se na-
vadno ravnajo po osnovnih
šolah. Tako bodo tudi sred-
nješolci z našega območja na
počitnicah od 27. januaija.
Prvi semester na univer-
zah se zaključi okoli 15. janu-
aija in tréó^o počitnice (na-
vadno so takrat tudi že prvi
izpitni roki) mesec dni.
Upajmo, da bo snega do-
volj, da bodo zimske počitni-
ce res prave!
WE
Če veijamemo pri-
povedovanju nekate-
rih gostov, so na Gol-
teh kar dobro začeli.
Novoletne rezervacije
so stale namreč samo
150 din, kar niti ni bilo
pretirano. To je na-
mreč kom^ 30 din več,
kot so bile cene v
kakšnem že amortizi-
ranem lokalu, kjer pa
se gosti niso mogli niti
smučati, кцј šele, da bi
se vozili z žičnico.
(Novi tednik, 7. 1. 1970)
2. STRAN - NOVI TEDNIK
iïiiïii^iîiiïlP/n
9. JANUAR 1986
Premiki v delu celjskih komunistov
y pripravah na občinsko programsko volilno konferenco naiveč pozornosti
gospodarjeniu
Dejavnost članov Zveze komuni-
stov je v tem času v znamenju pri-
prav na kongrese ter na programsko
volilne konference občinskih organi-
zacij. V celjski občini so v osnovnih
organizacijah Zveze komunistov že
imeli programsko volilne konferen-
ce. Po oceni sekretarja občinskega
komiteja Staneta Meleta so bile for-
malno izpeljane odlično, pa tudi vse-
binsko so že vidni premiki.
V osnovnih organizacijah so največji
del razprav namenili gospodarskim te-
žavam znotraj organizacij združenega
dela. Te so praviloma ocenjevali v luči
16. seje centralnega komiteja Zveze
komunistov Slovenije, na kateri so
spregovorili o opiranju na lastne sile.
Le v redkih osnovnih organizacijah za
lastne težave še krivijo samo zunanje,
tako imenovane objektivne razloge.
Po tem je mogoče sklepati na velik
premik v razmišljanju subjektivnih sil,
vodilnih in drugih delavcev v organi-
zacijah združenega dela.
Celovita ocena bo oblikovana na
programsko volilni seji občinske orga-
nizacije, ki bo v Celju 29. januarja. Za-
njo so že pripravili oceno delovanja
komunistov v občini v zadnjih štirih
letih. V njej so 70 odstotkov prostora
namenili družbeno-ekonomskim pro-
blemom. Že to zgovorno kaže, čemu
komunisti namenj^o največ svojih sil.
Na osnovi ocene so pripravili tudi pro-
gramske usmeritve za naslednja štiri
leta.
Pri ekonomskih odnosih v tem času
v občini komuniste níybolj skrbijo raz-
mere v Emu in Topru zaradi izgub in
strukturnih težav proizvodnje. Ob teh
je še vrsta organizacij združenega dela,
ki so na robu donosnosti - na primer
Ingrad, Metka, Lik Savinja. Te se vpli-
vom tržnih zakonitosti n^težje prila-
gajajo. V občinski organizaciji komu-
nisti poudarjajo, da smo se v celotni
družbi opredelili, da bomo z vsemi na-
čini uveljavljali ekonomske zakonito-
sti. Kdor pri tem ne bo sposoben preži-
veti, bo moral poiskati novo pot. Ali z
ukinjanjem proizvodnje, kot je bilo to
s Tovarno traktorjev ali s prestrukturi-
ranjem. Gotovo bo potrebno ukiniti
del proizvodnih programov v Emu in
Žični.
Pri tem lahko subjektivne sile veliko
naredijo. Poklicni delavci na občin-
skem komiteju Zveze komunistov pra-
vijo, da ne ostajcùo na ravni frontnega
dela, temveč so prisotni v organizaci-
jah združenega dela in skušajo poma-
gati s svojim znanjem. Pomagajo lah-
ko tudi pri pridobivanju kadrov, seve-
da pa nimajo denarja, da bi ga dali tja,
kjer je najbolj potreben. Več kot oni
lahko naredijo osnovne organizacije
same.
Med poudarki iz gradiv, pripravlje-
nimi za občinsko konferenco, velja iz-
postaviti tudi odnos Zveze komuni-
stov do vodilnih delavcev z zahtevo po
vrednotenju vsebinskih rezultatov nji-
hovega dela in ne le kratkoročnih, ki
se kažejo skozi trenutno ugodne števil-
ke poslovanja. Pri tem pa opazarjajo,
da so v ocenah komunisti še premalo
objektivno kritični in preradi ocenju-
jejo črno belo ali pa sploh ne. Takšne
ocene slonijo predvsem na nepoznava-
nju dela vodilnih delavcev in okoliš-
čin. Tudi bolj kakovostne ocene bi naj
pomagale k samoùmevnemu zamenje-
vanju direktorjev, kadćir ne opraviču-
jejo zaupanja.
MILENA B. POKLIČ
Nesklepčne skupščine
Decemberska zasedanja skupščin samoupravnih
interesnih skupnosti v žalski občini so bila skoraj
vsa po vrsti nesklepčna, pa čeprav so bili dnevni redi
zasedanj še kako pomembni. Na skupščinah so
namreč sprejemali tudi začasne flnančne načrte za
letos.
Vzrokov za nesklepčnost je več. Glavni razlog je
prav gotovo v tem, da so delegati vedno bolj prepri-
čani, da nimajo več o tem odločati, pač pa samo še
potrjujejo smernice in odločitve, ki prihajajo od zgoraj.
V času, ko so bila zasedanja, tudi še niso b1la znana
izhodišča za gibanje skupne porabe v letu 1986, torej je
bil občutek nemoči še večji. Dejstvo pa tudi je, da je
treba vzroke za nesklepčnost iskati tudi v preobširnih
gradivih, ki so preveč strokovno pripravljena in prene-
kateri delegat je že potožil, da mu je na zasedanjih
skupščin nerodno razpravljati, ker se boji, da bi izpa-
del neveden in nepoučen.
In slednjič: glede na veliko število posebnih delega-
cij je razumljivo, da delegati zelo poredko pridejo na
vrsto, da bi se udeležili zasedanj skupščin. Tako izgub-
ljajo rdečo nit o posamezni problematiki in dogaja se,
da na zasedanjih najraje molčijo. Dejstvo pa tudi je, da
je s strani strokovno usposobljenih ljudi premalo
pomoči za delo z delegacijami v bazi, ki so vedno bolj
prepuščene same sebi.
O vseh teh stvareh bo treba temeljito premisliti in to
čim prej, da ne bi letos novoizvoljenim delegatom že
kar ob začetku pošla volja do dela.
JANEZ VEDENIK
Sindikat delavcev pri obrtnikih
tudi v Šentjurju
Delavci, zaposleni pri obrtnikih v šentjurski občini, so
dobili svojo sindikalno organizacijo.
Na občnem zboru se jih je od 160 delavcev zbralo 40, ki
so podpisali pristopne izjave. Izvolili so izvršilni odbor,
oblikovali pa bodo tudi nekaj komisij, ki bodo lahko reše-
vale težave delavcev. Sklenili so, da bodo pri stanovanjski
skupnosti zbirali sredstva za reševanje stanovanjskih pro-
blemov. Iz tega denarja bodo lahko podeljevali kredite ali
celo kupili kakšno stanovanje.
Delavci, zaposleni pri obrtnikih, doslej tudi niso imeli
organiziranega letovanja, rekreacije in izobraževanja. Za
sve to bo poskrbela nova sindikalna organizacija, ki bo
delavcem pomagala tudi pri različnih sporih in težavah pri
uresničevanju določil pogodbe o delu.
TC
Kako več zaposlovati?
Razprava o družbenem planu v Šentjurju
Do konca januarja so v Šentjurju
podaljšali razpravo o osnutku druž-
benega plana, o čemer so razpravljali
tudi na zadnji seji skupščine. Bistve-
nih novosti pa verjetno tudi v tem
času ne bo, čeprav se nekatere pri-
pombe še vedno nanašajo na materi-
alne okvire razvoja in na razvojne
programe združenega dela.
Tako se je nazadnje razprava vrtela
okrog zaposlovanja v občini. V načrtu
so zapisali, naj bi se število zaposlenih
vsako leto povečalo za en odstotek,
nekateri pa menijo, da je to premalo,
saj to pomeni le približno 160 novih
zaposlitev, medtem ko bo v petih letih
iz šol prišlo več kot 1400 mladih. To bo
pomenilo še več migracij kot doslej.
Delna rešitev bi bila v drugačni ka-
drovski politiki v združenem delu, ki
še vedno zaposluje večinoma nekvali-
ficirane delavce. V občini pri tem raču-
najo na manjše obrate in tozde, ki ima-
jo sedeže druge in ki bi lahko v pri-
hodnje zaposlili več strokovnjakov, s
tem, da bi večji del poslovnih funkcij
opravljali v Šentjurju. Seveda pa ne
gre računati le na zunanje delovne or-
ganizacije. Domače pa se v glavnem
ubadajo z enakimi težavami - pomanj-
kanjem sredstev za razvoj novih pro-
gramov in s tem tudi možnosti novih
zaposlovanj. Delegat iz združenega de-
la je ob tem dejal, da se je doslej v
negospodarstvo vlagalo več kot v go-
spodarstvo, ki tako ni imelo sredstev
za razširjeno reprodukcijo. V prihod-
nje bi moralo biti obratno, čeprav so
po drugi strani predstavniki družbe-
nih dejavnosti opozorili na vse težji
položaj le-teh, na kar pa združeno delo
ne reagira ustrezno, pač pa se govori
predvsem o njegovem razbremenje-
vanju.
V razpravi so ponovno opozorili, da
je treba čimprej izdelati dolgoročni na-
črt razvoja občine in srednjeročni na-
črt nato pa potrebi dopolniti, če bi se
razhajal z dolgoročnim.	TC
Predlog resolucije upošteva pripombe
Zmanjšana predviđena rast obsega industrijske proizvodnje v celjski občini
Po obsegu pripomb in
predlogov, ki so se v celjski
občini oblikovale v času
javne razprave o osnutku
občinske resolucije za leto
1986 lahko sodimo, da veči-
ni v občini ni vseeno, kako
bodo zaključili prvo leto
novega srednjeročnega ob-
dobja. Velik del pripomb in
predlogov vključuje pred-
log resolucije, ki ga je na
ponedeljkovi seji sprejel iz-
vršni svet občinske skup-
ščine.
Predlog ohranja kot ključ-
no nalogo tega leta krepitev
akumulativne in reproduk-
tivne sposobnosti gospodar-
stva. Čeprav je bilo v razpra-
vi slišati tudi dvome o mož-
nostih naraščanja deleža
akumulacije v čistem dohod-
ku, še zlasti zaradi rastočih
obveznosti gospodarstva, pa
naj gre za davčne obveznosti
ali prispevke, je prevladalo
mnenje, da je rast akumula-
cije nuja in da jo je v celjski
občini, ki sedaj pri tem krep-
ko zaostaja, tudi mogoče
uresničiti. Kako, je tudi v
predlogu resolucije dovolj
jasno opredeljeno.
Prav tako razsežne razpra-
ve kot rast deleža akumula-
cije je bila deležna tudi v
predlogu zmanjšana rast fi-
zičnega obsega industrijske
proizvodnje. S treh v osnut-
ku na dva odstotka v predlo-
gu so jo zmanjšali zaradi lani
visokega povečanja obsega
proizvodnje, predvidenih
motenj v oskrbi iz uvoza v
prvih letošnjih mesecih ter
zato, ker za letos načrtovane
naložbe ne bodo bistveno
vplivale na povečanje obse-
ga proizvodnje. Ker ostaja
predvidena rast družbenega
proizvoda nespremenjena -
2,6 odstotna, bo to mogoče
uresničiti le s povečanjem
dohodkovne učinkovitosti
proizvodnje. Manjšo rast fi-
zičnega obsega proizvodnje
bo treba nadoknaditi v na-
slednjih letih srednjeročne-
ga obdobja.
V predlogu resolucije je še
nekaj drugih novosti. Med
ključne naloge so uvrstili po-
stopno uskladitev osebnih
dohodkov v družbenih de-
javnostih z osebnimi dohod-
ki v gospodarstvu, uresniče-
na je zahteva delegatov ob-
činske skupščine po kon-
kretni navedbi programov iz
proj ekta prestrukturiranj a
celjskega gospodarstva, ki
bodo letos uresničerii. To bo-
do krmilni venci v Železarni
Štore ter kotalni prekucniki
in podajalne naprave v de-
lovni organizaciji EMO.
Najpomembnejši del pred-
loga je poglavje o politiki
učinkovitejšega gospodarje-
nja. Tu je navedena vrsta
povsem določnih nalog, ki
jih morajo uresničiti organi-
zacije združenega dela. Na ta
del je bilo največ pripomb in
večina je upoštevana. Med
drugim je predviden različen
odnos do izgubarjev glede
na to ali imajo ali ne per-
spektivne proizvodne pro-
grame, opredeljena pa je tu-
di nuja po celovitosti sana-
cijskih programov, po vklju-
čevanju strateškega načrto-
vanja in opredelitve pravilne
politike do zalog, ki so se la-
ni močno povečale.
Precej sprememb sta bila
deležna tudi dela resolucije,
ki obravnavata naloge na po-
dročju urejanja prostora ter
komunalnega in stanovanj-
skega gospodarstva. Predlog
resolucije dopolnjujeta ener-
getska in prehrambena bi-
lanca, plan ekonomskih od-
nosov s tujino bo oblikovan
do marca, bilanca skupne
porabe in načrt zaposlovanja
pa aprila.
MILENA B. POKLIČ
Lignit je cenejši od drv
Osrednja tema zadnje ve-
lenjske skupščine, ki je bila
tik pred novoletnimi praz-
niki, je bil družbenoeko-
nomski položaj rudarstva
in energetike. Delegati zbo-
rov velenjske skupščine so
soglašali z zaključki, ki jih
je že pred tem sprejela po-
sebna delovna skupina iz-
vršnega sveta in sklenili, da
bodo o problemu spregovo-
rili ponovno v februarju in
kasneje v republiški skup-
ščini.
Velenjski rudnik lignita je
imel ob koncu leta okoli 3
milijarde in 200 milijonov di-
narjev izgube, šoštanjska
termoelektrarna pa 550 mili-
jonov dinarjev. Ob tem je
treba zapisati, da v kolekti-
vih niso obhkovali skladov,
ker bi bila v tem primeru iz-
guba veliko večja (RLV 4 mi-
lijarde in 400 milijonov di-
narjev, TEŠ 810 milijonov di-
narjev). Razumljivo je, da ve-
lenjski rudarji ne morejo ra-
zumeti, kako lahko imajo iz-
gubo, ko dosegajo nadpov-
prečne proizvodne rezultate.
Očitno gre za neustrezno ce-
novno politiko, saj cene pre-
moga in elektrike niso odvis-
ne od proizvodnih rezulta-
tov. Tako je na primer tona
lignita cenejša kot kubični
meter drv.
Na skupščini je bilo veliko
govora tudi o negativnih
vplivih, ki jih ima energetika
na okolje in izkopavanje pre-
moga na podobo Šaleške do-
line. Ob tem so delegati ugo-
tovili, da je n^manj kar so
dolžni storiti za rudarske
oškodovance, da jim zgradi-
jo nove domove po današ-
njih standardih in da jim za-
gotovijo zemljo na obrobju
doline. Zavzeli so se tudi za
izboljšanje dela rudarjev, ki
naj bi doseglo takšno raven,
da ne bi bila več potrebna
beneficirana delovna doba.
Za dosego tega cilja potre-
bujejo poleg mehanizacije
tudi окоИ tristo novih kvali-
ficiranih rudarjev, kar letos
gotovo ne bo izvedljivo. Ve-
lenjčani so sicer v osnutku
resolucije zapisali, da bo
stopnja zaposlovanja letos
porastla za odstotek, vendar
so se na skupščini odločili,
da jo bodo skušali zadržati
na dosedanji ravni, ker zapo-
slovanje novih delavcev zah-
teva tudi nova stanovanja in
družbene objekte:
V.E.
Evidentirani kandidati za
odgovorne funkcije
V	veleiyski občini je zaključeno evidentiranje mož-
nih kandidatov za najodgovornejše funkcije v skupš-
čini občine in samoupravnih interesnih skupnostih.
Za predsednika skupščine občine Velenje: Franc
Avberšek, Ivo Gorogranc, Andrej Grebenšek, Kristian
Krastel, Teodor Jelen, Jože Kandolf, Franjo Korun,
Peter Krapež, Marcel Medved, Borut Meh, Srečko
Meh, Janez Miklavčič, Alojz Napotnik, Franc Novak,
Janez Poles, Dragan Rogič, Pane Semečnik, Tone
Šeliga, Drago Šulek, Jože Veber, Nada Zavolovšek-
Hudarin, Franc Žerdin, Janez Živko.
Za predsednika izvršnega sveta: Miran Arzenšek,
Franc Avberšek, Drago Bizjak, Marjan Gaberšek,
Andrej Grebenšek, Vili Jelen, Štefka Kordež, Peter
Krapež, Andrej Kržič, Janko Lukner, Borut Meh,
Franc Mokotar, Tone Šeliga, Jože,Veber, Erika Veršec,
Jaro Vrtačnik, Jože Zaje, Franc Žerdin.
Za predsednika skupščine občine Slovenske
Konjice so bili evidentirani: Avgust Špoljar, Florjan
Jančič, Ivan Umnik in Stane Kokelj. Koordinacijski
odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL pa je za
možnega nosilca funkcije predlagal Avgusta Špoljarja.
Doslej evidentirani kandidati za podpredsednika
skupščine občine pa so: Florjan Jančič, Maks Skarlov-
nik, Jože Košir, Filip Beškovnik, Jože Topolšek,
Zdravko Ivančič in Drago Štruc. Za možnega nosilca
funkcije je predlagan Florjan Jančič.
V	občini Celje so za predsednika občinske skupš-
čine evidentirani: Zvone Hudej, Daniel Rine, Jože
Turnšek, Milan Zupančič in Marjan Žumer. Za pred-
sednika izvršnega sveta občinske skupščine so eviden-
tirani: Vlado Bukvič, Sonja Krašovec, Miloš Pešec in
Tone Sagadin.
V	Šentjurju so za opravljanje najodgovornejših
nalog evidentirali več kandidatov, med katerimi bodo
danes naredili ožji izbor. Za predsednika skupščine
občine: Vlado Gorjup, Vinko Jagodič, Peter Knez,
Ludvik Mastnak, Miran Koren, Franc Urbajs, Franc
Krampi, Milena Jan, Ladislav Grdina in Franc Šumer.
Za predsednika skupščine občine: Bogdan Knez,
Pavla Žmahar, Franc Kodrič, Jože Artnak, Boris Križ-
mančič in Slava Kovačič.
Za predsednika izvršnega sveta so evidentirali Ser-
geja Šešerka in Konrada Marota.
9. JANUAR 1986
шшшш
NOVI TEDNIK - STRAN 3
V Laškem sprejeli
razvojne dokumente
v zadnjem tednu pred
prazniki so delegati na seji
občinske skupščine sprejeli
vse tri razvojne dokumente
občine Laško in sicer sred-
nje in dolgoročni družbeni
načrt ter resolucijo za leto
1986.	, ^
Časa za razpravo o teh do-
kumentih je bilo dovolj in pò
mnenju občinskega izvršne-
ga sveta so se vanjo dobro
vključili vsi temeljni nosilci
planiranja. Pripombe iz jav-
ne razprave so se nanašale
na zazidalni načrt, kategori-
zacijo in razvrstitev zemljišč
in na predvideni razvoj ko-
munalne infrastrukture v
občini. Večino pripomb iz
javne razprave so upoštevali
pri oblikovanju končnega
besedila razvojnih doku-
mentov, upoštevajoč seveda
realne možnosti in potrebe,
ki jih bo možno uresničiti
edinole z doseganjem boljših
gospodarskih rezultatov.
Prizadevanja in glavni cilji
pa so usmerjeni ravno v iz-
boljšanje gospodarstva v ob-
čini, ki zadnjih nekaj let ven-
darle beleži bistveno boljše
rezultate kot v preteklosti.
Nekatere delovne organi-
zacije so na seji predlagale
amandmaje k razvojnim do-
kumentom. Ker pa je šlo za
konkretizacijo, kje in kako
reševati nekatera komunal-
na vprašanja, so se končno
delegati strinjali z mnenjem,
da je reševanje problematike
zajeto v dokumentih, po-
drobneje pa naj se opredeli v
načrtih ustreznih interesnih
skupnosti.
WE
Prihodnje leto načrtujejo
4 odstotno rast družbenega
proizvoda, industrijska
proizvodnja naj bi se pove-
Lla za 3,4 odstotke, kmetij-
ska za 4, izvoz za 10 odstot-
kov, produktivnost naj bi se
povečala za dva odstotka
ob ena in pol odstotnem po-
večanju zaposlenosti v go-
spodarstvu.
Ali Celjanov zdravstveno
varstvo delavcev ne zanima?
Po obisku na dvodnev-
nem seminarju v Mariboru,
namenjenemu načrtovanju
aktivnega zdravstvenega
varstva delavcev, lahko so-
dimo, da celjske organizaci-
je združenega dela ta izred-
no pomembna dejavnost ne
zanima.
Slovenska služba Medici-
ne dela, prometa in športa se
je s pomočjo Inštituta za me-
dicino dela, prometa in špor-
ta odločila za seminar, ker je
strokovni nadzor zdravstve-
nih organizacij v Sloveniji
pokazal, da nimajo ustreznih
načrtov, kar poleg števila"
storitev še zlasti velja za na-
črtovanje prednostnih ciljev,
potreb po kadrih, prostorih
in opremi. Na seminarju so
prikazali popoln model načr-
tovanja na vseh ravneh
zdravstvenih organizacij -
od obratne ambulante preko
dispanzerja do inštituta.
Sporočila s seminarja bo-
do koristila predvsem zdrav-
stvenim delavcem, ki se uk-
vaijajo z zdravstvenim var-
stvom delavcev, pa tudi or-
ganizacijam združenega de-
la, s^ jim dajejo vpogled v
dejavnost, zmogljivost in po-
trebe zdravstvene službe, pa
tudi v stališča delovnih orga-
nizacij in sindikatov. Tako bi
lahko bilo - če bi na seminar
prišli. Poslali so preko 400
vabil, prišlo pa jih je le nekaj.
Iz Celja je bilo videti enega
samega sindikalnega pred-
stavnika, ki se je čudil, zakaj
ni predstavnikov celjskih or-
ganizacij združenega dela,
saj se vendar nenehno prito-
žujejo, da nimajo podatkov o
zdravstvenem stanju zapo-
slenih.
Vabljene bodo priporočila
seminaija vseeno dosegla.
Predstojnik Inštituta za me-
dicino dela, prometa in špor-
ta je ocenil, da bo brošura
seminarja aktualna ngjmanj
celo desetletje. To brušuro
bodo tudi vsi dobili. Najpo-
membnejše je le, da bi uredi-
li dosedaj preozko urejene
razmere v družbeno izredno
pomembni dejavnosti - ak-
tivnem zdravstvenem var-
stvu delavcev.
dr. RUDI ŠKAPIN
Odlikovanja v
Titovem
Velenju
Pred novoletnimi
prazniki so v velenjski
občini podelili tudi odli- ^
kovanja predsedstva '
SFRJ, red dela s srebr-
nim vencem in številne
medalje.
Odlikovanje predsed-
stva SFRJ sta prejela Bo-
gdan Menih in Ivan
Stvarnik, red dela s srebr-
nim vencem: Slavko Ko-
renič, Avgust Podgoršek,
Ratko Stevanovič in Jože
Z^c, medaljo zaslug za
narod je prejel Franc
Volk, medaljo dela Jože
Bernjak, medaljo za voja-
ške zasluge pa Stanislav
Vodovnik.
Standard ljudi je na plečih
delavcev v kmetijstvu
v Žalcu so proslavili dan sozda Hmezad
Ob zaključku lanskega le-
ta so na Dnevu Hmezada v
Žalcu podelili priznanja soz-
da zaslužnim delavcem,
predsednik poslovodnega
odbora sozda Vlado Gorišek
pa je govoril o gospodarje-
nju lani ter o načrtih za
letos.
Ko je ocenjeval gospodar-
sko leto 1985, je med vzroki
za prenekatere težave, poleg
splošnih razmer v kmetij-
stvu, omenil tudi neugodne
vremenske razmere. Lani je
bilo še zlasti prizadeto agro-
živilstvo, saj so se izgube v
primerjavi z letom 1984 po-
večale kar za devetkrat. Po-
zeba je posebej prizadela sa-
djarje in vinogradnike, suša
pa je vplivala na manjši pri-
delek hmelja. Poseben pro-
blem so bile obresti, ki so se
med letom nekajkrat pove-
čale, na slabše gospodarjenje
pa so vplivale tudi večje te-
čajne razlike. Glede na to, da
so znašale obrestne mere za
selektivne kredite od štiride-
set do petdeset odstotkov, je
jasno, kako so gospodarile še
• posebej tiste delovne organi-
zacije, ki nimajo dovolj last-
nih sredstev. Gospodarske
težave lahko še bolj razume-
mo, če vemo, da so se lani
cene v kmetijstvu povpreč-
no povečale za štirideset od-
stotkov, v industriji pa za de-
vetdeset. Zanimiva je tudi
ugotovitev, da se da sedaj v
Sloveniji za povprečni me-
sečni osebni dohodek kupiti
večja količina mleka in mesa
kot pred leti. To pomeni, da
se življenjski standard vali
na rame zaposlenih v agroži-
vilstvu.
Kljub vsem tem težavam.
je poudaril Vlado Gorišek,
pa so mnoge delovne organi-
zacije dobro gospodarile.
Res se ne morejo ponašati z
akumulacijo, kot je v indu-
striji, izgub pa vendarle ni
bilo. Pohvaliti velja delovno
organizacijo, ki je še leta
1984 poslovala s precejšnjo
izgubo, lani pa izgube ni bi-
lo. V Hmezadu tudi zadovolj-
ni ugotavljajo, da se stanje v
mlekarni spreminja na bolj-
še. K boljšemu gospodarje-
nju bo prav gotovo prispeva-
la med drugim tudi dokon-
čana sirarska linija, saj gre za
proizvod, ki je akumulativ-
nejši kot pridelava mleka.
JANEZ VEDENIK
Zlato plaketo sozda Hme-
zad so prejeli Anton Grobel-
nik, Viktor Rek, Karel Re-
žeč, Marjan Matjaž, Vlado
Jager, Marija Wagner in
Franc Potočnik. Podelili so
tudi srebrne in bronaste
plakete ter priznanja za de-
set, dvajset in tridesetletno
delo v Hmezadu.
Vrsta državniii oblikovanj
v zadnjih tednih leta 1985 so v celjski občini podelili
vrsto državnih odlikovanj. Red dela s srebrnim ven-
cem sta prejela delavca Cinkarne Slavko Kalafatič in
Janko Rebov, Medaljo zaslug za narod pa družbeni
pravobranilec samoupravljanja Albin Cocej.
Ob 40. letnici delovne organizacije Gradiš so v njeni
celjski temeljni organizaciji prejeli državna odlikova-
nja: Red dela s srebrnim vencem Rudolf Lukner in
Andreja Mesarič, Medaljo zaslug za narod Venčeslav
Ojsteršek ter Medaljo dela Franc Fošnarič in Latif
Jusič.
Državna odlikovanja so prejeli tudi delavci Podjetja
za PTT promet Celje. Red zaslug za narod s srebrno
zvezdo je prejel Ivan Slamnik, Red dela s srebrnim
vencem Olga Kotnik, Franc Lenko, Martina Mikuljan
in Jože Poteko, Medaljo dela pa Silvestra Goričar.
Ob dnevu JLA je prejel Medaljo za vojaške zasluge
Marko Leskovšek iz Pokrajinskega štaba TO. Ob 140-
letnici Zlatarne Celje pa so prejeli državna odlikova-
nja: Red dela s srebrnim vencem Ivan Hanžič, Slavko
Jerič, Jože Kodre, Olga Rojnik in Anica Šibanc-Sto-
pinšek. Medaljo zaslug za narod pa Marija Drofenik-
Kladnik.
MBP
Uvajajo mladinsko samopomoč
V Celju naj bi že januarja
zaživela mladinska samo-
pomoč. V njej bodo mladi
strokovnjaki z raznih po-
dročij nudili vrstnikom po-
moč in jim svetovali, vselej
ko bodo to potrebovali. V
občinski konferenci mladih
Celje menijo, da bo največ
vprašanj prav s področja
pravnih sporov, vprašaj
štipendiranja, zaposlovanja
in pripravništva ter reševa-
nja stanovanjske problema-
tike. Oblika dela z mladimi,
ki bo vključevala mlade
psihologe, pravnike, soci-
ologe, socialne delavce,
zdravnike, psihiatre in
ostale strokovnjake, pome-
ni novost v delovanju mla-
dinske organizacije na celj-
skem območju.
Ideja o pripravi mladinske
samopomoči seje v občinski
konferenci mladih izpopol-
njevala že od samega začet-
ka. Tako so sprva razmišljali,
da bi v okviru Centra za
klubsko dejavnost v popol-
danskem času delovala sku-
pina mladih strokovnjakov,
ki bi po posebnem urniku
»uradnih ur« lahko svetovali
Ш pomagali ostalim mladin-
cem. Vendar so v mladinski
organizaciji zaradi strahu, da
bi takšna oblika dela postala
preveč sformalizirana, k sno-
vanju mladinske samopo-
moči pristopili širše in bolj
celovito. Brezplačni nasveti
Ш strokovna pomoč vsem
mladim, ki se bodo znašli v
težkih življenjskih situaci-
jah, bo tako mogoča tudi v
dopoldanskem času, saj na
občinski konferenci priprav-
ljajo poseben spisek mladih
strokovnjakov, ki bodo lah-
ko pomagali tudi s telefon-
skimi pogovori.
Ze kar ob pričetku delova-
nja mladinske samopomoči
bodo vanjo vključili vse os-
novne organizacije mladih v
organizacijah združenega
dela, krajevnih skupnostih
m šolah. Mladinska samopo-
moč v osnovnih organizaci-
jah mladih bo tako zasnova-
na na medsebojnem sodelo-
vanju, zaupanju in tovari-
štvu, mladincem pa bo daja-
la občutek pripadnosti. Po-
membna je tudi odločitev,
da v mladinsko samopomoč
pritegnejo društva in nekate-
re socialnohumihitarne or-
ganizacije, v katerih so
vključeni tudi mladi. Vsi
mladinci namreč niso aktiv-
ni člani mladinske organiza-
cije in prav zanje je po-
membno razvijanje interes-
nih dejavnosti.
Pomembno mesto v mla-
dinski samopomoči pa bo
imel tudi Center za klubsko
dejavnost, kar bo pomenilo
edinstven primer v takšni
obliki dela z mladimi pri nas.
Center za klubsko dejavnost
namreč lahko opravlja po-
membno vlogo mladinske
samopomoči v vseh svojih
dejavnostih. Tako s svojimi
osnovnimi oblikami dela
mladim omogoča organizira-
no preživljanje prostega ča-
sa, na posebni ravni pa daje
Center možnosti skupinskih
terapij in omogoča tudi po-
samično svetovanje vsem ti-
stim, ki bodo pomoč potre-
bovali.
In kako bo mladinska sa-
mopomoč delovala? Poleg
mladinske samopomoči v
osnovnih organizacijah, dru-
štvih in socialnohumanitar-
nih organizacijah, bo osred-
njo vlogo prevzel Center za
klubsko dejavnost. V popol-
danskem času bo ob posa-
meznih dnevih med 15. in 18.
uro v Centru za klubsko de-
javnost takoimenovano delo
v skupinah in posamično
svetovanje na pravnem in
psihološkem področju. Zato,
ker mora biti takšno sveto-
vanje pravočasno, pa na ob-
činski konferenci mladih
prav sedaj pripravljajo tudi
spisek tistih mladih strokov-
njakov, ki bodo svojo pomoč
lahko ponudili tudi v dopol-
danskem času.
Če bo mladinska samopo-
moč v Celju zares zaživela,
pomeni to korak naprej v de-
lu mladinske organizacije.
Zaenkrat je mladinska sa-
mopomoč v takšnem obsegu
organizirana le v večjih cen-
trih; res pa je tudi to, da bi
bila potrebna prav v vsaki
občini. Že zato, ker mladi za-
radi svoje neizkušenosti in
neznanja vse prevečkrat na-
letijo na zaprta vrata, ki jih
brez tuje pomoči ne morejo
odpahniti. Prav ta pomoč -
pa je poleg prostovoljnega
vključevanja mladih stro-
kovnjakov - tudi osnovni na-
men mladinske samopo-
moči.
IVANA FIDLER
Najhujše je, kot kaže, mimo
Piše Jože Šircelj
Najhujše je, kot vse kaže, mimo - ali
vsaj odgođeno na poznejši čas. Gre za
Libijo, v zvezi s terorističnimi napadi na
dunajskem in rimskem letališču, katere-
ga tarče in žrtve so bili potniki izraelske
letalske družbe.
Ameriški predsednik Reagan je pred-
sinočnjim oznanil popoln gospodarski
bojkot Libije: ameriški poslovneži, ki bi
še naprej trgovali z Libijo, bodo - je
zagrozil predsednik ZDA - kaznovani z
do desetimi leti zapora. Hkrati je Re-
agan zatrjeval, da ima dokaze o nepo-
sredni vpletenosti Libije oziroma njene-
ga voditelja Gadafija v omenjene terori-
stične napade in poboje, vendar ni nobe-
nega navedeL Pač pa je ameriški pred-
sednik zagrozil z drugimi, se pravi brž-
kone tudi vojaškimi akcijami, v prime-
ru, če bojkot ne bi pripravil Gadafija do
tega, da opusti domnevno podporo tero-
rizmu.
Rožljanje z orožjem v podobi novic o
elitnih ameriških enotah, ki da čakajo v
'Egiptu na ukaz za napad na Libijo, o
načrtih o kazenskem bombardiranju li-
bijskega pristanišča Bengazi, grozeče
zbiranje ameriških bojnih ladij v Sredo-
zemlju - je torej odloženo. Težko je ugi-
bati, koliko je šlo v resnici za namene
Gadafija in Libijo »kaznovati» z močjo
(in premočjo) ameriškega ali izraelskega
orožja, koliko pa samo za pritisk.
Pač pa se je v teh napetih dneh okoli
novega leta pokazalo, da ima Libija več
zaveznikov ali vsaj manj zagrizenih so-
vražnikov kot je bilo sprva videti.
Predvsem velja poudariti, da so se arab-
ske države složno postavile na njeno
stran. To je bil dovolj zgovoren signal,
da bi bil poseg z orožjem ne samo voja-
ško tvegan in silno nevaren za celotno,
že tako vnetljivo območje Bližnjega
vzhoda oziroma Sredozemlja, marveč
tudi politično vsaj dvomljiv.
Da je tako, kažejo odzivi zahodno-
evropskih vlad, ki so sicer ameriške za-
veznice. Pri njih zamisel Washingtona o
vojaških, pa tudi o gospodarskih ukre-
pih zoper Libijo sploh ni naletela na
podporo. Iz tega sledi, da so ZDA zdaj v
resnici ostale same nasproti Libiji in
njenemu voditelju Gadafiju.
Resnici na ljubo je treba povedati, da
so olje na ogenj ogorčenja na rovaš Libi-
je prilile tudi nekatere izjave, češ, napa-
dalci z Dunaja in iz Rima so bili juna-
ki,.. Ob tem velja ponoviti znano resni-
co, da je treba ločevati med osvobodil-
nim bojem in terorizmom. Na to pa se
navezuje še nekaj drugega: če pa kdo,
sklicujoč se na osvobodilni boj, sega po
terorističnih sredstvih, temu boju samo
škodi, ga kompromitira, napeljuje - ho-
te ali nehote - vodo na mlin vsem tistim,
ki bi radi onemogočili osvobodilna giba-
nja, v tem primeru palestinsko PLO.
Z drugimi besedami, ni in ne more biti
»dobrega* in »slabega* terorizma. Pobi-
ti potniki, civilisti samo omadežujejo
idejo in zastavo osvobodilnega boja. In
nasprotna stran dobi v roke močan ar-
gument, češ, poglejte jih, kakšni so v
resnici. Osvobodilno gibanje pa se s tem
znajde vsaj v defenzivi, hiteti mora z
demantiji, zagotovili, medtem ko na-
sprotna stran, v tem primeru predvsem
Izrael, pridobiva točke popularnosti v
javnosti.
Nevarnost, da bi ob Libiji nastal neva-
ren mednarodni položaj, je torej v glav-
nem mimo. Novo leto se ni začelo z voj-
nimi spopadi ali napadi.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JANUAR 1986
Trg diktira nove programe
Zreški Comet z lastnim znanjem doma In na tujem
v zreškem Cometu si že
od nekdaj prizadevajo za la-
sten razvoj z lastnim zna-
njem, kar se je že ničkoliko-
krat izkazalo za uspešno po-
slovno strategijo. Kajti, ko
začne kakšen proizvodni
program zastajati, imajo v
ozadju pripravljenega že
novega, perspektivnejšega.
Ob usihajoči prodaji bm-
sov v magnezitnem vezivu,
na primer, so uvedli takrat
zelo uspešno predelavo dolo-
mita za potrebe steklarstva,
pozneje pa so razvili proiz-
vodnjo visokoturažnih bru-
sov v bakelitnem vezivu. Ti
predstavljajo danes pretežni
del Cometove proizvodnje.
Zakonitosti trga pa kažejo,
da postna tržišče tudi s temi
brusi vse bolj zasičeno, zato
postaja izdelek za Comet vse
bolj dohodkovno nezanimiv.
Medtem ko je proizvodnja
brusov v preteklih letih v ne-
nehnem rastu (lani so jih na-
redili okoli 6000 ton), letoš-
nje proizvodnje ne namera-
v£Ùo povečati. Vendar pa to
Cometovce ni našlo nepri-
pravljene. V ozadju imsyo ce-
lo vrsto novih programov, od
katerih so nekateri že v indu-
strijski proizvodnji, nekateri
pa šele nast^ajo. Na primer:
proizvodnja keramičnih bru-
sov, diamantnih brusov v ba-
kelitni in galvanski vezi, iz-
delki iz oksidne keramike,
izdelan je tudi program bru-
sov za potrebe zobozdrav-
stva, različni stroji za rezanje
in brušenje in še kaj.
S snovanjem novih in no-
vih program se ukvarja mo-
čan tim strokovnjakov in
inovatorjev in prav zdžo usta-
navljajo v Cometu razvojni
sektor, kjer bo zbrano Come-
tovo znanje. Seveda pa bo
del te dejavnosti ostal še
vedno v okviru tozdov, kjer
si bodo strokovnjaki prav ta-
ko prizadevali za izboljšanje
. obstoječih programov. V Co-
metu namreč še posebej
spodbujajo inovacijsko de-
javnost tako posameznikov
kot skupin. Na leto registri-
rajo najmanj deset inovacij-
skih predlogov in 90 odstot-
kov jih tudi uresničijo.
Uspešnost tega inovativnoga
dela je razvidna tudi iz števil-
nih nagrad in priznanj, kijih
vsako leto podeljuje občin-
ska raziskovalna skupnost
Slovenske Konjice.
Lani je skupina štirih ino-
vatorjev prejela prvo nagra-
do za program »Tehnologija
izdelave diamantnih brusov
v galvanski vezi«, ki postaja
vse bolj perspektiven. Osvo-
jena proizvodnja galvanskih
brusov predstavlja za Comet
povsem novo tehnologijo in
ponuja nove možnosti v pro-
izvodnji. Izdelki so na trgu
iskani, ker imego močno po-
večano reznost in dolgo živ-
ljenjsko dobo. Doslej jih na
domačem tržišču ni bilo. Po
zaslugi inovatorjev ima Co-
met s to proizvodnjo čisto
gospodarsko korist, ki znaša
preko 30 milijonov dinarjev
na leto. V Cometu načrtuje-
jo, da bodo to proizvodnjo še
razvijali in da bo postala ena
od nosilk Cometovega bodo-
čega razvoja.
MATEJA PODJED
V srednjeročnem progra-
mu razvoja za obdobje
1986-90 so v Cometu zapisa-
li, da bo predelava nekovin
usmerjena v proizvodnjo
umetnih brusov ter v razši-
ritev asortimana z uvaja-
njem novih tehnologij in v
posodobitev informacijske-
ga sistema. Fizični obseg in-
dustrijske proizvodnje bo-
do povečevali po 6,2 odstot-
ni stopnji. Izvoz umetnih
brusov bo rasel 7 odstotkov
na leto. Klasični izvoz se bo
umikal višjim oblikam eko-
nomskih odnosov s tujino,
kot je na primer ustanavlja-
nje manjših podjetij v tuji-
ni in prenos tehnologije v
dežele v razvoju.
Že od leta 1979 na Malti
uspešno posluje mala tovar-
nica z 20 zaposlenimi, ka-
mor so Cometovci prenesli
lastno tehnologijo in izdela-
li stroje in naprave za izde-
lovanje brusov v bakelit-
nem vezivu. V načrtu za no-
vo srednjeročne obdobje pa
je, da bi Cometovi strokov-
njaki opremili še kakšno
podobno tovarno, kamor bi
prenesli lastno tehnologijo.
Prav v tem času tečejo in-
tenzivni pogovori z zamej-
skimi Slovenci v Italiji in
Avstriji, nekaj ponudb pa
so iz Cometa poslali tudi v
neuvrščene države. Vse ka-
že, da bo Comet začel kmalu
graditi tovarno v Iranu.
Prvi izvozni
posel Gorenja
Bira
v Gorenjevi delovni or-
ganizaciji Bira iz Bihaća
so kljub temu, da še vedno
osv^ajo proizvodnjo, na-
redili tudi prve izvozne
korake. V tem bosanskem
kolektivu so namreč pred
novoletnimi prazniki pod-
pisali prvo izvozno pogod-
bo, po kateri naj bi na
francosko tržišče prodali
ZO tisoč hladilnikov.
Gotovo zahteva prvi iz-
vozni korak dodatne napo-
re, zato bodo skušali v de-
lovni organizaciji Gorenje
Bira iz Bihaća naročilo iz-
polniti še pred predvide-
nim rokom. Izpolnjevanju
te naloge posveč^o poseb-
no pozornost tudi zato, ker
je francoski kupec priprav-
ljen sprejeti tudi mnogo
večje količine hladilnikov,
če bo zadovoljen z dobavo
in kakovostjo prve pošilj-
ke. Ob tem d^e prvi izvoz-
ni posel kolektivu tudi več-
je možnosti, da bi uresničil
letošnji izvozni načrt, po
katerem naj bi Gorenje Bi-
ra iz Bihaća izvozila 60 od-
stotkov skupne proiz-
vodnje.
V. E.
Franc Presekat, poslovodja kmetijskega oddelka v Hme-
zadovi blagovnici pravi, da jeza pobiralno napravo Jožeta
Bidra precej zanimanja.
Inovator leta še Izumlja
Poblralna naprava za krmo slednilč naprodaj
Leto in pol po tistem, ko je
Jože Bider, kmet iz Dol suhe
pri Rečici ob Savinji patenti-
ral svoj izum, si lahko intere-
senti pobiralno napravo za
svežo krmo ogledajo tudi v
Hmezadovi blagovnici v Žal-
cu. A tri leta, kolikor traja
snovanje tega in tudi še osta-
lih Biderjevih izumov, mu ti
prinašajo le stroške. Takšna
so pač pota našega izumitelj-
stva, ki mu v resolucijah pri-
pada veliko pomembnejše
mesto kot pa v praksi.
Bide^eva pobiralna napra-
va, ki jo lahko montiramo na
samohodne kosilnice, deluje
tako, da travo sproti ob košrgi
nalaga na prikolico, katere no-
silnost je 700 kilogramov. Nov
stroj bo olajšal delo predvsem
pa tudi prihraoi!^ dragoceno
energijo na kmeujah, ^er ni-
majo pašnega sistema in na te-
renih, ki niso preveč strmi. Po-
tem ko konstruktor v občini
Mozirje ni našel organizacije,
ki bi podprla izdelavo in pro-
dajo nove kmetijske priprave,
je po letu in pol prošer^ naletel
na razumevanje v Agrini-Hme-
zadu, v temeljni organizaciji
kooperantov Mega, Iger bodo
skrbeli za prodno. Stroj bo iz-
deloval zasebnik Stane Filčič
iz Nćiziirij. Zanimanje za no-
vost je precejšnje, proizvodnja
pa naj bi stekla v kratkem.
Jože Bider (na manjši sliki)
je letos prejel nagrado Inova-
tor leta v občini Mozirje, po-
sebno priznanje za inovacijo
pa je prejel tudi na Obrtnem
sejmu v Celju. Svoje izdelke je
prikazal tudi na razstavi v Što-
rah, kjer ga je s tiskanjem pro-
spektnih listov podprla tudi
občinska raziskovalna skup-
nost iz Mozirja. V Štorah se je
predstavil še s patentirano
kljuko za traktorje Fiat, prika-
zal pa je tudi zelo uporabne,
vendar še ne zaščitene izdelke,
higienske pastirčke za hleve
ter tritonsko dvigalo za dviga-
nje okroglih betonskih uteži
na silosih. Njegova najnovejša
še ne patentirana inovacija,
izumil jo je sicer že pred tremi
leti, bo razmetovalno koleno za
seno. Podobno napravo izdelu-
jejo sicer v tujini, Bidrova pa
se od te razlikuje po mehaniz-
mu razmetovalnega kolena, pa
tudi po ceni. Jože Bider na-
mreč meni, da bi lahko bila tri-
krat cenejša od uvožene, če le
ne bi bila preveč obdavčena,
Sicer pa, če sklepamo po tem,
kako dolgo je minilo od paten-
tiranja do prodcoe pobiralne
naprave, bo tudi najnovejši
izum doletela podobna usoda
Će bomo o prodaji Bidrovega
razmetovalnika za seno poro-
čali prej kot čez dve leti, pa bo
to za naše izumitelj stvo že ko-
rak naprej.
R. PANTELIČ
So tudi moški drugačni?
Takole so v Elkroju prejšnji teden prvič zavijali hlače tudi za izvoz v Ameriko, točneje, vsi
pošiljka s sedem tisoč hlačami bo šla v San Francisco. Zavijanje z dolarji plačanih izdelkov jt
precej bolj zahtevno kot odprema za domači trg," saj imajo takšne hlače malce drugačne nalepke
drugače in bolj skrbno so tudi zavite, imajo pa tudi precej drugačne številke od naših, saj ј<
največja na primer številka, 40. Ob vseh teh drugačnostih so se predvsem delavke v Elkrojev
zavijalnici spraševale, ali so tudi moški v Ameriki tako drugačni od naših?
9. JANUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Telefoni na
Sicomarjali
Konec dober, vse dobro,
bi lahko zapisali tudi v
primeru Skomarja in akci-
je, ki se je tri leta in en
mesec vlekla okoli nape-
ljave in ureditve šestin-
dvajsetih telefonskih
priključkov. Zd^ so po-
zabljeni napori, jeza in pre-
pričevanja, zd^ je pozab-
^ena vsa slaba volja, ki je
tolikokrat razburila doma-
čine, ker se dela nikamor
niso premaknila. Ko pa so
tik pred novim letom zabr-
neli telefoni in se je odprlo,
novo okno v svet, je bila
preteklost že pozabljena.
Končnega obračuna še
ni, toda navzlic temu je tre-
ba zapisati, da so novi tele-
fonski naročniki sami pri-
spevali drogove, da so po-
magali pri napeljavi kabla
in drugače. Poleg tega so
prispevali po 95 tisoč dinar-
jev v gotovini. Seveda pa bi
bil ta denarni prispevek do-
mačinov znatno večji, če ne
bi pri kritju stroškov poma-
gala še kr^evna skupnost
in zlasti kolektiv zreškega
Unioija, ki je plačal tele-
fonski kabel.
izgradnja nove trgovine v
Topolšici prednostna naloga
»v stari Jugoslaviji tri, po
vojni dve, po štiridesetih le-
tih nobene trgovine!«, je le
ena izmed parol, ki so jih
ogorčeni krajani Topolšice
napisali na vrata trgovine,
ki so jo v tej velenjski kra-
jevni skupnosti zaprli pred
dnevom republike. Zato je
vodstvo krajevne skupnosti
Topolàica organiziralo pred
novoletnimi prazniki pro-
blemsko konferenco, ki so
se je udeležili tudi najodgo-
vornejši družbenopolitični
delavci velenjske občine.
Že pred tem je bilo veliko
sestankov, ki so bili povsem
brezplodni, rodila sta se le
dva dokumenta, ki nista ra-
zrešila problema preskrbe v
Topolšici. Socialistična zve-
za je ocenila, da je izgradnja
trgovine v Topolšici pred-
nostna naloga. Komite za
planiranje, gospodarstvo in
varstvo okolja pa je naročil
Zavodu za urbanizem, da iz-
dela projekt o možni lokaciji
za novo trgovino. Zataknilo
se je pri trgovski delovni or-
ganizaciji Era, ki je nosilec
preskrbe v velenjski občini,
ker le-ta nima dovolj denar-
ja, da bi sama investirala nov
objekt z vso pripadajočo ko-
munalno infrastrukturo.
Krajani se kljub temu še
vedno zavzemajo za nov ob-
jekt, ki n^ bi se gradil fazno.
Z drugimi besedami: so pro-
ti adaptaciji katerega izmed
že obstoječih starih objek-
tov, ker so se vse dosedanje
kratkoročne rešitve izkazale
kot neustrezne. Ker pa za
nov objekt čez noč ni moč
dobiti denaija, so se zedinili
z občinskim vodstvom, da je
najprej treba razrešiti pro-
blem preskrbe začasno.
Izgradnjo nove trgovine v
Topolšici bodo v velenjski
občini vključili kot pred-
nostno nedogo v srednjeroč-
ne planske dokumente, ki so
zaenkrat šele v fazi osnutka.
Po zagotovilih Jožeta Mraza,
predsednika Komiteja za
planiranje, gospodarstvo in
varstvo okolja in Janeza Ba-
sleta, predsednika velenjske
skupščine, bodo dobili kra-
jani Topolšice novo trgovino
najkasneje v prvih dveh letih
tega srednjeročnega ob-
dobja.
Kot že rečeno Era sama ni-
ma doyolj denarja za posta-
vitev nove trgovine, zato bo-
sta skušala krajevno in ob-
činsko vodstvo pridobiti še
druge investitorje. Večjih
problemov pri tem ne bi
smelo biti, ker so se Velenj-
čani opredelili, da bodo v To-
polšici še naprej reizvijali
zdraviliški turizem. Brez tr-
govine in drugih najnujnej-
ših objektov kot sta na pri-
mer banka in ptt, pa si je
uresničitev tega cilja težko
zamishti.
VILI EINSPIELER
Uspešni jamsiii reševalci
Velenjski rudarji že nekaj let nazaj organizirajo reševalne vaje, na katerih preverjajo
znanje in fizično pripravljenost jamskih reševalcev in jamske reševalne čete, ki šteje
štirideset ekip ali 255 reševalcev. Lani so organizirali 12 reševalnih vaj, ki so se vse iztekle
uspešno. Hitro so pogasili tudi dva manjša požara in tako preprečili, da bi ogenj ogrozil
reden odkup premoga. Jamska reševalna četa je ob tem opremljena s trenutno najbolj
modernimi reševalnimi aparati različnih tipov in izbedb, kar pa ne bi zadostovalo za
uspešno reševanje, če reševalci ne bi nenehno preverjali lastnega znanja in sposobnosti ter
jo dograjevali.	L. OJSTERŠEK
Zvezna piaiceta
za Veienjčane
Na osrednji slovesnosti
ob dnevu oboroženih sil v
velei^ski občini, ki je bila v
zadnjih dneh starega leta v
Titovem Velenju, so podeli-
li tudi številna priznanja,
plakete in odlikovanja.
Plaketo ZRVS Jugoslavi-
je, ki jo dodeljuje Zvezna
konferenca ZRVS, so dobili:
Občinska konferenca ZRVS
Titovo Velenje, ki sodi med
najboljše tovrstne organiza-
cije v Sloveniji, Ivan Goro-
granc in uredništvo Našega
časa in Radia Velenje.
Zlati znak ZRVS Jugosla-
vije je prejel Osman Hasič,
plaketo ZRVS Slovenije
Ivan Jošt, znak ZRVS Slove-
nije pa Kari Seme in Stanko
Tanjšek. Upravni organ za
ljudsko obrambo skupščine
občine Titovo Velenje za
ljudsko obrambo skupščine
občine Titovo Velenje je pre-
jel malo plaketo teritorialne
obrambe Slovenije, posebno
priznanje pa so izrekli tudi
rezervnemu kapetanu Lud-
viku Onuku.
Po petih letlli so rezultati že vidni
Dobri aosežtii v razisliovaini sliupnosti občine Lašiio
Razvoj inventivne dejav-
nosti v organizacijah zdru-
ženega dela in na področju
družbenih dejavnosti, spod-
bujanje razvoja množične
inventivne dejavnosti, še
zlasti med mladimi, sofi-
nanciranje razvojnih pro-
gramov, ki bodo pripomogli
k razreševanju temeljnih
ovir napredka, to so bile
glavne naloge občinske ra-
ziskovalne skupnosti Laško
v preteklem srednjeročnem
obdobju.
Na skupščini občinske ra-
ziskovalne skupnosti, ki je
bila tik pred koncem leta, so
delegati ugotovili, da se je na
področju te dejavnosti mar-
sikaj spremenilo in izboljša-
lo v zadnjem času tudi v ob-
èmi Laško.
Občinska raziskovalna
skupnost je sofinancirala
projekte dolgoročnega druž-
benega plana občine Laško,
raziskavo vodnih virov v
manj razvitih krajevnih
skupnostih, projekt toplarne
v Laškem in dolgoročnega
energetskega razvoja Radeč
ter tudi nekaj republiških in
regijskih raziskovalnih
nalog.
Pomembne dosežke beleži
tudi na področju populariza-
cije inventivne dejavnosti in
je pobudnica zd^ že tradici-
onalne občinske akcije Ino-
vator raziskovalec in Zna-
nost mladini. Ravno s tema
akcijama je spodbudila de-
lovne organizacije in skup-
nosti, da so temu področju
dali večji poudarek tako sko-
zi pravilnike kot tudi z ime-
novanji inovacijskih komisij
in s predstavitvijo ter oceno
posameznih inovacij in teh-
niških izboljšav kot tudi dru-
gega znanstveno raziskoval-
nega dela. Temu ustrezno
sledi tudi vrednotenje pri-
spevka posameznikov, ki s
svojim delom in znanjem iš-
čejo možnosti in rešitve za
boljše tehnološke postopke.
Delovne organizacije in
občine so se lani prvič pred-
stavile na razstavi inovacij v
Železarni Štore, občinska ra-
ziskovalna skupnost pa se je
povezala z društvom DIATI,
ki je eno vodilnih na tem po-
dročju v regiji.
Poleg tega prispeva občin-
ska raziskovalna skupnost
sredstva laški knjižnici za
nabavo strokovne znanstve-
ne literature, podpira razvoj
tehničnih interesnih dejav-
nosti na osnovnih šolah in rte
nazadnje je tudi sofinancira-
la uvedbo diferenciranega
pouka na osnovnih šolah.
Omenjene naloge ostajajo
zapisane tudi v programu
dela raziskovalne skupnosti
v tem srednjeročnem obdob-
ju. Ob tem, da bo raziskoval-
na skupnost podpirala tudi
razvoj informacijskega siste-
ma v občini, se vključevala v
rsiziskovalne nalöge, ki bodo
pospeševale razvoj manj raz-
vitih predelov v občini ter
turizem in drobno gospodar-
stvo.
WE
LB, Splošna banica Celje
posodila Žični 360 milijonov
Ljubljanska banka, Splošna banka Celje je na števil-
nih decembrskih sejah poslovodnih in samoupravnih
organov ocenjevala svoje delo v minulem letu. Splošna
ocena je, da je banka gospodarno obračala družbeni
denar, v devetih mesecih leta 1985 je dosegla celo za 791
milijonov dinarjev boljši rezultat od načrtovanega.
Glede na ugoden dohodkovni položio celjske banke LB
so najvišji organi upravljarya sklenili, da banka uporabi
možnosti znižanja aktivnih obrestnih mer oziroma, da
zniža pri selektivnih naložbah obrestne mere za dva
odstotka. Poudariti kaže še posebej sklep, s katerim so v
banki za lansko devetmesečje že obračunane obresti svo-
jim članicam znižali za 200 milijonov dinarjev. Pogoji za
znižanje pa so bili: sicer neugoden finančni polož^ članic
banke, izvozna naravnanost, pridelava hrane in sklenjena
vrsta kratkoročnih posojil. Banka je na ta način pokrila 10
odstotkov izgub lanskega devetmesečja vsem tistim, ki so
sklenili kratkoročne posojilne sporazume.
Za Emov sanacijski program v letu 1986 so na izvršilnem
odboru banke ugotovili, da je še vedno preveč optimisti-
čen, Žični iz Celja pa so odobrili 360 milijonov dinarjev
dolgoročnega posojila za proizvodnjo krogličnih lež^jev.
Ta proizvodila Žične naj bi pripomogla k bistvenem pre-
strukturiranju delovne organizacije na višjo tehnološko
raven.	M. BRATUŠEK
»Nimam policaja
v svoji glavi!«
Celjski arhitekt Tomaž
Jeglič je povsod prisoten s
svojim delom in stališči,
vendar še vedno premalo si-
li v ospredje, da bi bilo nje-
govo delo znano tudi širši
javnosti. Na ljubljanski fa-
kulteti za arhitekturo je di-
plomiral leta 1966, v Celje
pa je prišel pred nekaj več
kot sedmimi leti in se zapo-
slil na Zavodu za planiranje
in izgradnjo.
Prostorsko načrtovanje
postaja vse bolj zahtevno in
načrtovalci so pogosto tarče
nejevolje krajanov. Odgovar-
jati mor^o tako za posege v
okolje, ki so jih načrtovali sa-
mi, kot tudi za »grehe« svo-
jih predhodnikov, ki so po-
sledica doslej neurejene za-
konodaje o načrtovanju in
pa tudi neodgovornosti po-
sameznih načrtovalcev. To-
maž Jeglič ima odgovor za
vsak poseg v prostor in se
dosledno drži pravil igre, ki
so nujna v vsaki družbi in v
vsakem poklicu. Pri tem se
zaveda, da pravila igre oziro-
ma načrtovanja niso vedno
najbolj pravična, vendar na
barikade zaradi tega še ni
pripravljen iti. Pozitivne
spremembe skuša uveljaviti
po redni in družbeno prizna-
ni poti. Zato skoraj ni sveta
ali odbora, ki je kakorkoli
povezan z urejanjem prosto-
ra, katerega član ne bi bil tu-
di Tomaž Jeglič.
-	Arhitekti narišejo
projekt in običajno me-
nijo, da je s tem njihovo
delo (mravljeno?
JEGLIČ: »Ukvarjam se z
urbanizmom, ki je le delček
prostorskega načrtovanja in
ne z arhitekturo, o kateri
sem že med študijem menil,
da je »otročja«. Sodelujem
pri pripravi občinskih stro-
kovnih podlag za načrtova-
nje in se zavedam, da je vse
kar zbereš, analiziraš in zapi-
šeš, že v naslednjem trenut-
ku zastarelo. Res pa je, da se
večina arhitektov s to ugoto-
vitvijo ne strinja in tudi pri
nas jih je nekaj, ki bi še ved-
no пајгдје risali hišice z vr-
tovi.«
-	Lahko je načrtovati
življenje drugih. Jim
kdaj prisluhnete ali ste
preveč zaverovani v svo-
jo stroko?
JEGLIČ: »Z vsem svojim
znanjem in delom si prizade-
vam, da bi se odločanje o
strokovnih podlagah za na-
črtovanje podružbilo. Goto-
vo je takšno podružb^anje
težko doseči, ker se pri tem
nenehno srečuješ z razno-
vrstnim interesom - tako oz-
ko osebnimi kot širšimi
družbenimi. Zavzemam se
za to, da se podatki ne skri-
vno in spodbujam javne raz-
prave, kajti vzrok za številne
probleme je velikokrat rav-
no pomanjkanje dialoga
med prizadetimi. Na vse pri-
pombe skušam odgovoriti in
utemeljiti, zakaj so bile ne-
katere med njimi sprejete,
druge pa ne.«
-	Gaberčani so vas
sprejeli v svoje samo-
upravljalske vrste...
JEGLIČ: »Gre za prizna-
nje, ki mi veliko pomeni. Če
ti v krajevni skupnosti kot je
Gaberje, katere urbanistični
razvoj so nekateri načrtoval-
ci, zaradi industrijske cone
skor^ odpisali, podelijo
priznanje za razvoj samo
upravljanja, to ni kar tako. V
svöjem dosedanjem delu
sem se nasloh veliko ukvar-
jal z okolji, za katera so mno-
gi trdili, da niso primerna za
življenje.
-	Stroka pogosto po-
pušča ekonomiji, še po-
gosteje politikom?
JEGLIČ: »Ne gre za po-
puščanje, temveč za pame-
ten dogovor, ki je v določe-
nem trenutku zaradi razpo-
ložljivega denarja in tehnič-
nih možnosti nujen. Drugo
je, ali se dogovora potem tu-
di držimo in kako reagiramo,
če se izkaže, da nekaj ne drži
več. Ko opazujem znance, ki
menijo, da stroka preveč po-
pušča, najpogosteje ugotav-
ljam, da gre za pomanjkanje
predznanja, ki ga moraš ime-
ti pri načrtovanju resnično
veliko.«
-	In soodločanje, ko so
strokovne podlage že na-
rejene?
JEGLIČ: »Ravno zćiradi tega
sem odšel iz Ljubljane, kjer je
vse preveč centrov moči, ki se
vtikajo v načrtovanje. Tako v
Celju kot pri Zavodu za plani-
ranje in izgradnjo, se glede te-
ga dobro počutim. Dobro so-
delujem tudi z Razvojnim cen-
trom Celje in kar se mi zdi naj-
bistvenejše, v Celju smo dose-
gli, da občani verjamejo, da bo-
mo ryihove pripombe upošte-
vali, če so smiselne. Ugotovi-
tev seveda velja le za načrto-
vanje.«
-	Ste se še vedno pri-
pravljeni zavzemati za po-
stavitev spomenika Fran-
cu Leskošku-Luki?
JEGLIČ: »Zavzemal sem se
za natečaj in če bi le-ta likovno
uspel, bi v Celju spomenik go-
tovo zgradili. Vedeti je treba,
daje šlo za majhna sredstva, ki
jih ni bilo mogoče nameniti ta-
koj za modernizacijo celjske
bolnišnice, ker bi nasprotovali
tisti, ki so se zavzemali za po-
stavitev spomenika.«
-	So črne gradnje na Mi-
klavškem hribu še vedno
sporne?
JEGLIČ:»V javno razpravo
gre dopolnjen osnutek dogo-
vora o temeljih celjskega sred-
njeročnega načrta, v katerem
ni zahteve, daje potrebno izde-
lati zasnovo območja (krajin-
ski načrt), po katerem bi bile
pravne posledice neizogibne.
Glede na to, da je v dolgoroč-
nem načrtu opredeljeno, da je
edino območje za počitniške
hiše v Slatini pri Šmartnem v
Rožni dolini, medtem ko je
drugod možno graditi le zida-
nice, če ob tem lastnik razpola-
ga s tridesetimi ari obdeloval-
ne zemlje, so objekti na Mi-
klavškem hribu sporni.«
-	Posledice improviza-
cij pri načrtovanju so vid-
ne še danes?
JEGLIČ: »Včasih je res treba
improvizirati, vendar to ni mo-
goče brez velikega predznanja,
ker so sicer negativne posledi-
ce neizogibne. V moji stroki
mora biti človek generalist,
kcúti na javni razpravi moraš
znati odgovoriti na vsa vpraša-
rya, ne glede na kateri vidik
načrtovanja se nanašajo.«
-	Vedno poveste, kar
vam pade na pamet?
JEGLIČ: »Nikoli ne prever-
jam, kaj sem napisal. Nimam
policía v glavi, k^ti če si po-
šten do sebe in svojega dela, ni
potrebno, da se nadzoruješ.«
VILI EINSPIELER
6. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JANUAR 1986
Praznik KS Zalee
KS Žalec praznuje krajev-
ni praznik 27. decembra, v
spomin na leto 1941, ko so
padle prve žrtve iz te kra-
jevne skupnosti. Osrednja
slovesnost je bila prav na
praznik v kulturnem domu.
Zbranim je o uspehih in
načrtih govoril oredsednik
skupščine KS Žalec Veno
Satler in poudaril, da so
kljub težavam lahko z uspe-
hi v krajevni skupnosti zado-
voljni. Letos so zgradili kul-
turni dem in občinsko ma-
tično knjižnico, na komunal-
nem področju so pridobili
novo telefonsko centralo, ki
bo omogočila večini kraja-
nov telefonsko povezavo, pa
tudi večjo kvaliteto storitev.
Od drugih pomembnejših
komunalnih del je treba
omeniti dela pri kanalizaciji
in vzdrževanju ter prenovi
cest in ulic. Pridobitev, ki je
občinskega pomena je tudi
nov dom SLO. Satler je po-
hvalil še društveno življenje,
ki je zelo bogato, seg ni prire-
ditve ali proslave, akcije,
kjer ne bi bila udeležena dru-
štva s svojimi člani. N^več
dela v zadnjih mesecih leta
pa so imeli s pripravo krajev-
nega samoprispevka, ki so
ga tudi na referendumu
uspešno izglasovali.
Na slavnosti so podelili
plakete KS. Prejeli so jih
Hortikulturno društvo, Mi-
lan Končnik in Strelska dru-
žina; priznanja pa so prejeli
Ančka Krčmar (ob prejemu
na sliki), Ivan Košec, Pavla
Kuder, Likovni salon Risto
Savin, Ivan Vidmajer, WZ
Janko Herman in Jože
Žgank. V kulturnem progra-
mu so nastopili mladinski
pihalni orkester iz Žalca, Sa-
vinjski oktet in dekliški pev-
ski zbor.
TONE TAVČAR
V žalski občini 1049 stanovanj
V žalski občini naj bi v tem srednjeročnem obdobju
zgradili 1049 stanovanj. Več kot polovico, oziroma okrog
610 naj bi zgradili zasebnih stanovanj.
Družbena gradnja bo potekala v glavnem v večjih krajih
občine: v Žalcu, Preboldu, na PolzeU in Vranskem ter Šem-
petru in Dobrteši vasi. Žasebna in zadružna gradnja bo
potekala predvsem na zemljiščih slabše kakovosti: v Pre-
boldu nad tovarno, Ločici, Knežnici, Letušu, Braslovčah,
Jedrti in Migojnicah. Pri vseh gradnjah bodo skrbeli predv-
sem za to, da bodo pri projektiranju in prenovi upokevali
ukrepe varčevanja z energijo.
Za družbeno usmerjeno blokovno gradnjo bodo porabili
dobra dva hektarja površin, za družbeno usmerjeno zasebno
gradnjo dobrih šestnajst hektarjev, za ostalo zasebno grad-
njo sedemdeset hektarjev in za industrijske ter proizvodne
objekte 32 hektarjev.
JANEZ VEDENIK
Slikar je takrat dober, ko je korajžen
ШШШШKШÊШÊÊШШÊIШШÊÊÊÊÊÊШÊШШÊÊШÊШÊШШШШÊÊÊШШÊШÊШÊШШШШÊШÊШÊÊШШШШШШÊШШШШШÊÊШШÊÊШШÊШÊШШÊШШÊ
Vinko Lever Iz Vojnika slika tako, đa nI treba razmišljati, kaj Je na sliki
Delo, spreminjanje stvari
je v človekovi naravi. Bolj
ali manj razvito. Med tisti-
mi, ki ne morejo brez spre-
minjai^a okolja je Vinko
Lever iz Vojnika. Na kratko
pravijo zanj, da je slikar
amater. Če hočejo povedati
malo več, povedo še, da je
predsednik sekcije likovnih
amaterjev pri kulturnem
društvu France Prešeren v
Vojniku, pa da je po poklicu
aranžer. Naštevali pa bi
lahko še naprej - da je prav-
cati umetniški mizar, je
zagnan zbiralec ur in dru-
gih starin, da je ... Kaj
pravzaprav ni?
Večina njegovega dela je
povezana z ustvarjalnostjo,
toda: »Umetnost je, čeprav
jo imaš r^e kot je običajno,
dodatno delo. Je kraja časa.
Samemu sebi.« Tako pravi
Vinko, razpet med redno za-
poslitvijo in množico stvari,
ki bi jih rad naredil. Sgj časa,
ki mu ga merijo številne ču-
dovite ure bogate zbirke, ne
ceni tako, kot ure same
(»Vsaka ima svoje življe-
nje«), pa vendar ni časa, ki ga
je oddelil ustvarjalnosti sa-
mo preprosto nekje vzel. Žr-
tvovati ga je moral. Žrtvova-
ti, čeprav ni videl druee poti
že iz osnovne šole v Črni na
Koroškem. »Mama, brat in
sestra, vsi smo slikali. Rad
imaš to, s tem živiš.«
Ne dela si visoko umetni-
ških utvar: »A če ves čas de-
laš s čopičem, svinčnikom -
mislim, da to sodi k umetno-
sti. Ali pa tudi ne.' Delam lju-
dem dostopne stvari, takšne,
da jim ni treba razmišljati,
kaj je na sliki. Ljudje tod
okoli im^jo radi klasiko.
Sam jo poznam, poznam tu-
di druge smeri. Veliko sem
čital, hodil po kolonijah,
spoznaval in primerjal. Ne
zdi se mi pomembno, da pri-
padaš neki določeni smeri.
Popolnoma narobe pa je, če
skušaš svoje videnje vsiliti
drugim. Stvari, ki sem jih
prinesel od drugod, nisem
nikoli vsiljeval drugim v naši
likovni skupini. Globoko
sem prepričan, da je slikar
dober takrat, ko je korajžen.
Takrat pokaže, kaj je v njem.
To je za amaterje po-
membno.«
Vinku Leverju korcyže ne
manjka. Ne pri slikanju ne
pri drugih delih. Stanovanju
v stari trški hiši je vtisnil ne-
izbrisen pečat. Da bi spravil
na varno in vidno mesto
zbirko ur, je naredil posebno
mizo. Prišli so obiskovalci,
videli mizo in rekli, da je to
pametna poteza. Pa je nare-
dil še kuhinjsko pohištvo, pa
še to in ono in ... Vedno кцј.
Tako, da se ujema z zbirani-
mi starinami. Teh je pri njem
več kot slik, za katere ku-
pcev ne zmanjka, бе zlasti ne
za portrete. O, te je rad delal.
Tako kot včasih skulpture iz
železa ali lesa, tako kot ba-
krene krožnike.
Ta Vinkova želja po obli.
kovanju, po spreminjanju, je
v skupini somišljenikov Ij.
kovnih amaterjev obrodila
tudi zelo odmeven sad - Ц.
kovni salon v Vojniku. Zane-
marjen, ničemur podobni
prostor so uredili tako, da
vzbuja zavist Začeli so pri fa-
sadi, nato pa nadaljevali in
nadaljevali. Petsto prosto-
voljnih delovnih ur so vgra-
diU in veliko strokovnega
dela - kot se spodobi. Ko so
likovni salon odprl - lani je
že to bilo - so govorniki re-
kli, da naj bo to začetek raz-
maha kulture v Vojniku,
»Naredili smo pravo stvar«,
je jedrnal Vinko.
MILENA B. POKLIĆ
Foto: EDI MASNEC
Nina ve, da je treba biti pri miru, kadar jo oče portretira.
Ure pa tečejo.
TEČAJ ROČNEGA TKANJA
Od srede 19. februarja do vključno nedelje 23.
februarja 1986 priredi Društvo inženirjev in
tehnikov tekstilcev tečaj ročnega tkanja v prostorih
Zveze društva inženirjev in tehnikov v Celju na
Tomšičevem trgu 7/11.
Tečaj bo trajal pet dni po 6 ur dnevno od 15. do
21. ure. Cena tečaja je 7000 din.
Prijave sprejema društvena pisarna na Tomšičevem
trgu 7/11, telefon 22-115, osebno od 9. do 11. ure ali
pismeno na naslov Zveza DIT, 63000 Celje, p. p.
100.
Rok prijave je 30. januar, število prijavljencev je
omejeno na 12 oseb. Po prijavnem roku bodo
kandidati dobili podrobnejša navodila in program
tečaja.
Društvo IT tekstilcev Celje
Darila za otroke ponesrečenih
rudarjev
Sindikalni delavci velenjskega rudnika lignita so ot
novem letu, tokrat že petindv£ysetič zapored, pripravili spre
jem za otroke in matere, katerih očetje in možje so se pr:
delu v jami rudnika smrtno ponesrečili. Pred petimi leti sí
je na podobnem srečanju zbralo petdeset otrok, lani pi
polovico manj, kar dokazuje, da je delo rudarjev vse bot
varno.
Otroci so dobili darila v vrednosti deset tisoč din, velenj
ski rudnik lignita pa jim skuša pomagati tudi drugače in sf
ne spomni nanje le ob novem letu. Kolektiv nudi otrokorr
ponesrečenih rudarjev pomoč v obliki hranarine in kasnejí
štipendije. Otrokom pomagao tudi pri prvi zaposlitvi, med-
tem ko štipendirajo vse in sicer ne glede na to, za kakšer
poklic so se odločili.
L. OJSTERŠEK
Metka Orešnlk
Iz Savinjčanke se je leta
1964 »prelevila* v Šmar-
čanko in si v Šmarju
ustvarila dom, družino.
Na Polzeli si je kot tečaj-
nica pridobila kuharske
sposobnosti, po prihodu
v Šmarje pa seje zaposli-
la na sedežu občinske
skupščine, najprej kot vo-
dja hišnega bifeja, potem
pa kot kuharica. Metka je
danes v kuhinji glavna.
Vsak dan skrbi, da so ob-
činski uslužbenci in de-
lavci iz sosednje stavbe
občinskih družbenopoli-
tičnih organizacij ter eno-
te sodišča, zadovoljni z
malicami, da jedo izdatno
in še okusno povrhu. To z
veseljem in ljubeznijo
počne že enaindvajset let.
Pravzaprav pa Metka ni
samo glavna kuharica. Je
še nabavna, sproti mora
obračunavati porabo ma-
teriala, sama skrbi za te-
denske jedilnike, ki mo-
rajo biti dovolj pestri, ta-
ko da vsakdo pride na
svoj račun. Posebej se po-
trudi s sredinimi jedilni-
ki, ko je delavnik za dve
uri daljši. Takrat to niso
več malice, ampak prava
kosila, takšna »nedelj-
ska«. Da so takrat z njo
najbolj zadovoljni, pravi
v šali. Sicer pa lyeni
»gostje« ne skoparijo s
pohvalami. Metkino ku-
hinjo imajo radi, se pa
najdejo tudi večni nerga-
či, povsod jih je nekaj.
Šmarski občinski
uslužbenci malicajo do-
bro in razmeroma poceni.
Tudi pò zaslugi glavne
kuharice Metke, ki zna
dobro gospodariti. »Hudo
mije, kadar se ne da veli-
ko narediti. Če je kvalite-
ta mesa slaba, je vse zna-
nje in dobra volja zastonj.
In moram reči, da je zad-
nje čase meso slabo, naj-
večkrat ga dobim zmrz-
njenega,« pripoveduje o
svojih težavah.
Največja pa je ta, da jo
to delo danes zelo utruja.
Težko je stati na nogah
dvanajst in več ur. Okva-
ro na hrbtenici ima,
obrabljene kolke, noge jo
bolijo. Štiri ure dnevno bi
še zmogla.
Metka pripravi dnevno
okoli 130 obrokov, poleg
tega paje treba skuhati še
štirideset do sto petdeset
kav, pripravljati pijačo.
»Sed^ je bolje, ko sva v
kuhinji dve, pa vseeno ne
najdeva časa, da bi sedli
in si oddahnili. Takšno je
pač delo v kuhinji.«
MARJELA AGREŽ
Zdrav sem - v
konjiški občini
, Tudi upokojenci v konji-
ški občini podpirajo izgrad-
njo, oziroma modernizacijo
celjske bolnišnice. O tem so
razpravljali v svojih dru-
štvih, kjer so pretehtali, ka-
ko pristopiti k akciji zbira-
nja sredstev.
Sklenili so, da bodo z zbi-
ranjem denarja za celjsko
bolnišnico začeli kar prve
dni leta in da bodo akcijo
zaključili do konca februar-
ja. Dogovorili so se, da bodo
obiskali vse upokojence, tu-
di tiste, ki niso člani društva.
Darovalci bodo dobili bone
za darovano vsoto, tako da
ne bo prihajalo do kakšnih
nepravilnosti.
Nekateri upokojenci iz ko-
njiške občine pa so se k akci-
ji odzvali samoiniciativno in
so denar že nakazali na žiro
račun za modernizacijo bol-
nišnice. Tako je Julka Rus iz
Slovenskih Konjic nakazala
20 tisoč dinarjev, Fanika in
Janko Iršič iz Vitanja 10 ti-
soč dinarjev. Manjše zneske
pa je nakazalo še več upoko-
jencev iz konjiške občine.
M. PODJED
9. JANUAR 1986
шшшш	NOVI TEDNIK - STRAN 7
Dvakrat več
krvodajalcev
Konec leta so imeli v
Zdravilišču Laško krvo-
dajalsko akcijo za celj-
ski oddelek za transfuzi-
jo krvi.
Kri je darovalo preko
170 krvodajalcev, kar je
skoraj dvakrat več kot
običajno. Zato bo občin-
ska organizacija rdečega
križa Laško letos organi-
zirala dvakrat krvodajal-
sko akcijo za potrebe celj-
skega zdravstvenega cen-
tra in tudi kakšno izredno
akcijo v delovnih organi-
zacijah.
Dober obisk Regle in Golt
Lepo vreme je med po-
daljšanimi novoletnimi
prazniki privabilo na Roglo
in Golte lepo število smu-
čarjev, saj je od srede do ne-
delje v obeh centrih smuča-
lo približno 18 tisoč smu-
čarjev, kar je za to obdobje
rekorden obisk.
V sredo, prvi dan novega
leta, iz razumljivih razlogov
sicer ni bilo veliko smučar-
jev, na Golteh 700 in Rogli
500, vendar pa je bilo že na-
slednji dan na obeh smučiš-
čih 5 tisoč smučarjev. Po-
dobno je bilo tudi v petek.
soboto in nedeljo, kar je vse-
kakor lep uspeh, pa tudi
spodbuda delavcem obeh
centrov, da bo letošnja sezo-
na dobra. Kljub temu, da je
bila letošnja predprod^ja let-
nih in sezonskih vozovnic
zelo dobra, velja k ponovo-
letnemu poročilu s teh smu-
čišč dodati tudi to, da so
upravljalci obeh centrov
prodali tudi veliko dnevnih
vozovnic. Te so na Golteh s
prvim januarjem dražje, tako
da stane zdgj dnevna karta
za odrasle 1400 din (prej
1200), poldnevna pa 110 din
(prej 900). Na Rogli bodo ce-
ne smučarskih vozovnic po-
višali 11. januaija. Zanimivo
je tudi, da je na parkirnem
prostoru pod Goltmi zaradi
rekordnega obiska zmanjka-
lo prostora.
Tudi oba hotela sta bila
med prazniki zasedena, isto
velja za Mozirsko kočo. Med-
tem ko je bilo na Golteh n^-
več gostov iz sosednje Hrva-
ške, predvsem iz Zagreba, je
bilo na Rogli največ Sloven-
cev pa tudi 150 inozemskih
gostov iz Danske, Nizozem-
ske, Švedske, Francije, Mad-
žarske in Italije.
R. PANTELIČ
Letos bo še boljše
Osnovnih prahrambeniiì in drugilt
pomembnih proizvodov široke potrošnfe
bo tiovoU
Preskrba z osnovnimi pre-
hrambenimi in drugimi po-
membnimi proizvodi široke
potrošnje je bila na celjskem
območju že lani dobra, v Mer-
xu pa pričakujejo, da bo vsaj
tako dobra, če ne še boljša,
tudi letos. Da bo tako ostalo
tudi do konca srednjeročnega
obdobja, bo potrebno še na-
prej združevati denar za raz-
širitev proizvodnje hrane in
vzpostavljanje dolgoročnih
poslovnih odnosov z velikimi
sistemi, ki nudijo širok izbor
prehrambenih proizvodov.
V skladiščih in silosih Bla-
govnega centra in Mlinsko pre-
delovalne industrije so dovolj
velike zaloge pšenice, pšenič-
nih mok, testenin, sladkorja,
pralnih praškov, soli in riža.
Zaloge namiznega olja so zaen-
krat majhne, vendar namera-
vajo ponovno uvesti dvome-
sečne zaloge. Glede na spora-
zume z dobavitelji bi moralo
biti olja dovolj. Dovolj je tudi
margarin, še naprej pa lahko
občasno pričakujemo pomanj-
kanje boljših vrst kot na pri-
mer Margo ali Dobro jutro za-
radi uvoza nekaterih surovin.
Dobra bo tudi preskrba s
svežim mesom, čeprav se sta-
lež živine v hlevih zmanjšuje.
Morebitni izpad bodo nado-
knadili z zalogami zmrznjene-
ga mesa. Mesnih izdelkov bo
dovolj, kakovost se postopoma
popravlja, izboljšuje pa se tudi
izbira. Pričakujejo tudi dobro
ponudbo trdih in mehkih sirov
za namaz, pa tudi sadja, zele-
ryave, gomoljnic in drugih so-
rodnih pridelkov.
Težave, ki jih v Merxu priča-
kujejo, so vezane na denar. Za
nemoteno preskrbo bo letos
treba zagotoviti. 191 milijonov
dinaijev za pokritje negativnih
razlik, ki izhajajo predvsem iz
razlik v obrestnih merah pri
plačilu naročene proizvodnje
ter pri sovlaganjih za pridobi-
vanje novih zemljišč (za to so
potrebni krediti, proizvajalci
pa ne priznavao celotne
obrestne mere). Te razlike po-
krivajo na najrazličnejše nači-
ne, gotovo pa bo še naprej po-
trebna tudi pomoč družbeno-
političnih skupnosti območja,
ki ga Merx preskrbuje.
MILENA B. POKLIČ
Bolniški izostanki
so vse bolj pogosti
Posebno pozornost so na
nedavnem posvetu predsed-
nikov osnovnih organizacij
in konferenc osnovnih orga-
nizacij Zveze sindikatov
žalske občine namenili pro-
blemu, ki vedno bolj tare
gospodarstvo te občine.
Dejstvu namreč, da število
bolniških izostankov z dela
vedno bolj narašča.
Povprečno je sedaj vsak
dan z dela odsotnih več kot
šesto delavcev. Tako se obči-
na Žalec uvršča na prvo me-
sto v regiji in tudi pred ča-
som izpeljan posvet o tej
problematiki in zaključki s
posveta niso obrodili sadov.
Kmalu po problemski konfe-
renci se je število bolniških
izostankov sicer zmanjšalo
za skoraj dva odstotka, v je-
seni pa so se izostanki spet
nenormalno visoko povečali.
Na posvetu so sprejeli nekaj
konkretnih nalog, kako v boj
proti tako visokemu odstot-
ku bolniških izostankov.
Predsedniki so na posvetu
izpostavili tudi vprašanje
blagajne vzajemne samopo-
moči. Vedno večje delavcev,
ki se obrač^o po pomoč k
sindikatu in k tem blagaj-
nam. To posebej velja za de-
lavce z n^nižjimi osebnimi
dohodki. Zlasti veliko zah-
tev po pomoči je ob ozimni-
cah, pri tem pa sta prisotni
dve težnji. Ena je, da bi te
pomoči zmanjšali, druga pa
je zahteva članstva v sindi-
katih, ki zahtevajo še več
takšne pomoči. V vseh sredi-
nah si bodo morali prizade-
vati predvsem za to, da bodo
pomoč dejansko prejeli le
delavci z najnižjimi osebni-
mi dohodki.
JANEZ VEDENIK
Žalski lovci bodo slavili
z novoletnim lovom je več kot petdeset članov lovske dru-
žne Žalec uspešno končalo devetintrideseto leto obstoja,
morali so se tako kot vedno pri svoji lovski koči na Rinki nad
^oiovljami, opravili lov, kjer so padli štirje zajčki in se pogo-
«H -li'	proslavili letošnjo jubilejno leto, saj poteka
'»"naeset let, kar so ustanovili svojo lovsko družino.
паП ^i -^u 1 P® mineva tudi deset let, ko so zgradili enega
nh^ • u	domov pri nas. Predvidoma marca bodo imeli
vsph ' ^^^ ^^^^ izvolili novo vodstvo, udeleževali se bodo
^en tekmovanj v streljanju na glinaste golobe (lani so bili na 25
jcKmovanjih m osvojili kar devetnajst pokalov), pa tudi sami
Dodo pripravili večje tekmovanje.
InviiA^?	kot vedno usmerjena v urejevanje
nail	^^ krmilnice in podobno. Poskušali bodo dobiti v
M H- f	zdaj jih imajo), kjer bodo pridelali hrano
u^ zimski čas. Ob tem pa bo še več drugih akcij, katerih
p'ugram bodo sprejeli v naslednjih dneh.	T VRABL
Valentin David
Mojstra Davida ni več,
Je presunljivo zasekalo v
vse nas. Stisnilo nas je v
skupinico zbeganih, nje-
govih delovnih tovarišev
v uredništvu, ki nas je
znal z njemu značilno do-
brohotnostjo pokarati:
kaj si spet slikal tèmo!
Vsi smo mu rekli moj-
ster. Ta naš mojster je
zvenel kot, če bi mu rekli
očka. Vemo, da je naš
mojster to ime tudi tako
občutil. Upamo tudi, da
je vedel, kako radi ga
imamo, četudi smo kar
naprej tečnarih in mu na
kljuko fotografske temni-
ce obešali svoje fotoapa-
rate. On pa jih je pridno
jemal, luščil iz njih košč-
ke filmov; vseeno ali po-
poldne, zvečer, na prosto
soboto ali nedeljo.
Ko je naše »umetnine«
potapljal v razvijalec, je
kdaj pa kdaj prisedel in
smo kakšno rekli: o
vsem, o politiki, o svetle-
čih ali razbitih koščkih
našega družinskega živ-
ljenja, o čemerkoli...
Bolj nas je poslušal, kot
pa pripovedoval. Kot oč-
ka, ki zna prej odpustiti,
kot pa pokarati. O, moj-
ster David, sßj smo te
kmalu spregledali: dober
si bil kot topel, domač
kruh ... O Koroški in Po-
djuni sva se tudi pogovar-
jala. Vsakič, ko sem se vr-
nil iz Pliberka in okolice,
si prisedel. Zakaj si mi za
koledar zataknil prav fo-
tografijo ošiljene cerkvi-
ce iz Globasnice? Najbrž
si si jo sam hodil ogledo-
vat. Vleklo te je tja gor,
zaradi očeta, si mi nekoč
zaupal. Je bila v tebi meh-
koba Korotana? Da; osta-
la je ta mehkoba v tvojem
srcu in v tvojih iščočih
očeh.
Vsak dan bomo skupaj,
mojster David. Mimo tvo-
je in naše fotografske
temnice hodimo. Na obe-
šalniku je še vedno tvoj
delovni plašč. Puščamo
ga na njem, čeprav nas
boli. Čisto malo, oprosti,
smo tudi srečni, ker te še
imamo pri sebi. Res, prav
sedßj slišim ropot tvojega
motornega kolesa na dvo-
rišču ... Res, kot da sliši-
mo tvoj korak po hodni-
ku... Odpiraš vrata tem-
nice, na kljuki pa potrka-
vajo kot nemi zvonovi na-
ši fotoaparati...
Mojster David, si že tu-
kaj? Mojster David, pridi
ven, tole bi rad, da mi na-
rediš ... Mojster, boš de-
lal tudi popoldne?...
Veš, portret rabim do ju-
tri ... Mojster David...!
MITJA UMNIK
Edo Jelovšek
Nekaj dni pred novim
letom so v Laškem zagre-
bli posmrtne ostanke Eda
Jelovška, ljubiteljskega
kulturnega delavca, eno
n^ ostrejših naprednih
peres tega kraja, iskalca
in pisca zgodovinskih pri-
čevanj o svojem kraju,
zbiralca dokumentov o
svojem času in vernega
ohranjevalca predvsem
ljudske duhovne kulture.
Odšla Je mnogo zasluž-
nejša osebnost in končalo
se Je mnogo razgibanejše
in bogatejše življenje kot
bi po videzu njegovega
skromnega bilja utegnili
slutiti. Mnogo strani svo-
je življenjske zgodbe Je
preskakoval, predvsem
tiste, ki so bile tragična
naključja poti usode.
Ko seje napotil iz saja-
ste, zadimljene in prašne
revirske sivine, lepšega
po svetu ni več dobro vi-
del. Bolezen mu Je priza-
dela vid in iz leta v leto Je
zrl v svet in dogajanja
skozi debelejše leče. V
svoji zavesti, misli in srcu
Je zrl v bodočnost in zato
tudi kaj storil med svoji-
mi revirskimi in zidan-
moškimi proletarci.
Enajst dolgih let so mu
potem loputali z vrati
pred obrazom, ko Je iskal
delo - spremljal gaje rdeč
pečat.
Hudo se Je usoda po-
igrala z nJim v odločilnem
trenutku resničnega boja.
Moral Je izstopiti iz stroja,
se podati v pregnanstvo,
kjer tudi ni hotel razgla-
šati svoje preteklosti, če
ni mogel sodelovati v
burnih dogodkih boja. In
tako Je polagoma osamel.
Ne zato, ker bi se bil zapi-
ral, le drenjal se ni. In re-
volucija, zdaj v razkošju
evforičnega zanosa tudi
njegovega zašiljenega pe-
resa ni več toliko potre-
bovala, zato mu je določi-
la drugačno nalogo - iz-
bral sije preteklost. Prid-
no kot mravlja Je zbiral
podatke o polpreteklih
dogodkih svojega kraja,
vpraševal, zapisoval. Nič
mu ni bilo nepomembno.
Bil Je v pravem pomenu
kronist svojega kraja, šir-
še okolice, krajev, vasi,
zaselkov, društev - iskre-
no vesel vsakega svojega
prispevka, kije bil Javno
objavljen. Teh pa ni bilo
malo.
Nadloge z vidom so ga
ovirale vedno bolj, ven-
dami odnehal, do zadnje-
ga je iskal in zapisoval V
kroniki Vrha nad La-
škim, ki še čaka na obja-
vo, Je zaobsegel vse, tudi
ljudsko zdravilstvo, šege
in celo njim lastno na-
rečje.
Lani Je za svoje življenj-
sko delo dobil priznanje
kulturne skupnosti .obči-
ne ob slovenskem kultur-
nem prazniku. Bilje vesel
in potrt hkrati, češ, ne bo
se mogel oddolžiti pa ima
v mislih še toliko tega.
Vse redkejši so bili njego-
vi »na pamet« sprehodi
skozi mesto, potem Je le-
gel za dolgo časa in ob
koncu leta ugasnil
Novi tednik, katerega
dolgoletni zvest in vedno
dobrodošel sodelavec Je
bil, nekoč pa družbeno
kritičen sotrudnik pred-
hodnika, Nove dobe. Je
lani v intervjuju z njim
razgrnil nekatere strani
njegovega življenja (23.
maja, št. 20), vendar so
n^bolj usodni trenutki
bili zapisani bežno. Kajti
Edo Jelovšek ni samo za-
pisoval življenja, bila Je
doba, koje na tok dogod-
kov po svojih močeh tudi
vplival. Ne velikopotez-
no, odločujoče-vendar iz
kamenčkov nastane vse-
obsegajoči mozaik.
Njegova zapuščina,
znana in še neznana, pre-
sega zgolj ljubiteljski ok-
vir. Zaradi tega svojega
marljivega iskanja in zbi-
ranja bo ostal v spominu
tudi v bodočih genera-
cijah.
Hvala, Edo Jelovšek in
trajen spomin!
JURE KRAŠOVEC
Martin Sporer - Dixl
»Kdor poje, zlo ne mi-
sli*, ljudski rek, ki v sebi
nosi globoko ljudsko mi-
sel stare resnice. Le-ta Je
sedaj postala trpka in
bridka bolečina vseh, ki
se moramo sprijazniti s
tem, da nam je strgala iz-
med nas krhko srce, kije
svoje krče izlivalo v pe-
sem, nam vsem k duši
priraslo.
Martin Šporer-Dixi Je
ime, neodtuljivo poveza-
no z mlado generacijo,
takšno kot Je. Očitek vesti
bi bil prevelik, da bi ga
kdo hotel zat^iti. Njego-
ve pesmi so bile pisane in
izpete na kožo mladih in
njihovi senzibiliteti. Nji-
hova globina, čudna moč,
ter neverjetna izrazna či-
stost misli in žametna
barva glasu, vse to je te-
meljilo na dveh nasprot-
nih doživetjih. V prvem
delu so pesmi razkrivale
bližino in nežnost, naka-
zano s številnimi prispo-
dobami in ponazorjenimi
občutki bolečine. Drugi
del nam Je vedno govoril
o tistem, kar Je danes del
'mladosti: kuštravost, ve-
selje, ljubezen, pa tudi ek-
sistenčni problemi. Vse
to Je vsebina njegovih
pesmi.
Kantavtor, kot pravimo
tovrstnim glasbenim tri-
bunom mladih. Je sam na-
rekoval najprej ton prve-
ga in nato še drugega, kar
Je predstavljalo še celovi-
tejši kulturni dogodek in
neizmerno doživetje ob
poslušanju repertoarja iz
njegove zakladnice. Imeli
smo torej opraviti z glas-
beno osebnostjo mladega
ustvarjalca, ki nam ga Je
smrt odvzela, še predenje
doživel svoj polni razcvet.
Pa vendar nam Je razkril
svoj neizmeren talent, ki
ga Sentjurčani žal že dol-
go nismo imeli.
Njegov uspešen poskus
preboja Je še toliko po-
membnejši za našo sredi-
no, ravno zaradi margi-
nalnosti tovrstnega kul-
turnega ustva^anja. Ven-
dar Je preboj težji zato,
ker kulturnega ustvarjal-
ca ne merimo z metri, šte-
vilkami, kilogrami in dru-
gimi materialnimi efekti.
Motiv Je inspiracija za
ustvarjanje. Darinko Je
bil suženj svoje čustveno-
sti, s katero se Je odzival
na zunaiye vplive, ki so
ga navdihovali v ustvar-
jalnosti. Toda pri umetni-
ku je »zlo« premagovanje
predvsem notranjih na-
sprotij, ki se refìeksirajo v
tyegovem izražanju. To je
igra harmonije čustev, sr-
ca, ljubezni in notranjega
■ nemira. Toda nikdar ne
veš, kdßj bo katero izmed
njih toliko porušilo du-
ševno ravnotežje, da se
nemir spreobrne, ne v
ustvarjalnost, ampak v
obup.	ARTNAK
—	J
8. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JANUAR 1986
Edi Goršič
znova dirigent
Žab
»
Celjski plesni orkester
Žabe letos praznuje 40-
letnico svojega delova-
nja, ki ga bodo obeležili z
večimi prireditvami.
Največja novost v tem
orkestru pa je ta, da jih
zopet vodi Edi Goršič, ki
je s tem orkestrom dose-
gel tudi največje uspehe.
V zadnjem času o tem
glasbenem kolektivu ni
bilo veliko slišati, s^ so
čakali na nove prostore,
ki so jim omogočili tudi
redne véye. Tako se zd^ z
vso vnemo in deloma tudi
novo zasedbo pripravlja-
jo na dostojno praznova-
nje svojega jubileja, ki ga
bodo Псоргеј obeležili za
8. marec s plesom v dvo-
rani Narodnega doma v
Celju.
Za novo branje
Sedem kniig Prešernove družite
Pred iztekom leta na naše
knjižne police pridejo knji-
ge Prešernove družbe s ko-
ledarjem - v smislu nada-
ljevanja tradicije založbe,
ki je po koncu druge svetov-
ne vojne iskala pota do svo-
jih bralcev. V letniku 1986
je ob zanimivem koledarju
(reprodukcije slik Maksima
Sedeja) še šest knjig iz so-
dobne slovenske literarne
tvornosti in področja medi-
cine ter slikarstva.
Dr. Miha Likar piše v knji-
gi »Ljudje pravijo o zdravju«
o tem, кгџ ljudje govorijo o
različnih pojavih, ki so v zve-
zi z zdravjem. Knjiga je v bi-
stvu nekakšen zbornik ko-
mentiranih ljudskih rekov
na to temo. Dr. Ivan Sedej je
predstavil in opisal »Sto zna-
nih slovenskih slik« in pred-
stavlja prvo takšno knjigo v
nizu napovedanih tudi za
prihodn^ leta. Pisateljica
Polona Skrinj ar nam posre-
duje povest »Grenko bri-
nje«, povest o kmetu in nje-
govem životaijergu. Pisatelj
in publicist Tone Peršak je
napisal »Sled«, pripoved (na-
gregena na nateč£yu PD) o
študentu, znan mladinski av-
tor Vitan Mal pa je napisal
sodoben mladinski roman z
naslovom >>Baronov ml^ši
brat«, predstavlja pa življe-
nje mestnega otroka. Miloš
Mikeln je napisal zbirko satir
z naslovom »Zgaga vojvodi-
ne Kranjske«, ki se po tema-
tiki med seboj povezujejo v
smiselno celoto. Vse knjige
je opremil Julijan Miklavčič.
Vse knjige so tiskane v na-
kladi nad 24.000 izvodov, kar
je kljub težavnemu položaju
založništva in kupni moči
bralcev vendarle spodbudna
številka, saj Prešernova
družba pospešeno izvaja
program popularizacije svo-
jega načrta.
DRAGO MEDVED
V Vrbju »Večer v
čitalnici«
Znana in zadnja leta zelo
uspešna dramska skupina Vrba
iz Vrbja pri Žalcu se je tik pred
novim letom predstavila z de-
lom Večer v čitalnici. Delo je
priredil Bogomir Veras, ki je
predstavo tudi režiral. Sceno-
grafijo je pripravila Ljerka Be-
lak, kostume pa Lidija Cohe. V
igri, s katero bodo tudi gostova-
li, nastopa 15 igralcev domače
dramske skupine. Na sliki: Pri-
zor iz igre.
T. T. B. B.
Deset let pevsl(ega zbora Gostinskega podjetja
Organizacijski odbor go-
stinsko turističnega zbora
Slovenije je pred kratkim
podelil Celjskemu gostin-
skemu zboru Zlato plaketo.
To lepo priznanje so pevci
prejeli 15. novembra v Por-
torožu, kjer so sodelovali na
33. gostinsko turističnem
zboru Slovenije ob 100-let-
nici turizma v Portorožu.
Mešani pevski zbor Go-
stinskega podjetja Celje bo
letos praznoval deseto oblet-
nico delovanja. Takrat so de-
lavci Gostinskega podjetja
izrazili željo, da bi ustanovili
lastni pevski zbor. Željo so
uresničili s pomočjo svoje
konference osnovnih organi-
zacij sindikata. Tako so v le-
tu 1976 začeli z rednim de-
lom, svoj prvi nastop pa so
imeli že isto leto, ob 29. no-
vembru, na dnevu Gostin-
skega podjetja Celje. V vseh
teh desetih letih je pevcem
uspelo naštudirati kar 50 pe-
smi ter opraviti okoli 100 na-
stopov. Danes zbor šteje 30
aktivnih pevcev, delavcev
Gostinskega podjetja Celje,
ki se tedensko enkrat, po po-
trebi pa tudi večkrat, zbero
na pevskih vajah. Da je za to
delo potrebno veliko odre-
kanj, ni potrebno posebe^
poudaijati, še posebej, ker j(
delo v gostinstvu vezano ns
turnuse ter na nedelje ir.
praznike. Morda pa prav za
voljo tega ni naključje, da j(
pevski zbor Gostinskega po.
djetja Celje eden izmed red
kih tovrstih v Sloveniji,
ne edini.
Zboru je že vseh deset le:
zvest tudi njihov zborovodji
Anton Volasko, ki rad s svo
j imi pevci tudi zapoje v pri
jetni družbi po napornen
nastopu. Njihovo delo in pri
zadevanje cenijo tudi znotrj),
Gostinskega podjetja in v
sozdu Merx ter zboru vse
stransko pomagajo.
Lani so zboru podelili tud
priznanje za izredno priza
devno in uspešno sodelova
nje pri razvoju in utrjevanji
sozda Merx. Svojo 10. oblet
nico pa bodo slovesno pro
slavili marca na skupnen
koncertu z Moškim pevskin
zborom Avto Celje.
ŽIVKO BEŽKOVNIK
Studia humanitatis
Deianie par exceiienae
škoda bi bilo, če bi skup-
no založniško dejanje Štu-
dentskega kulturno umetni-
škega društva in Filozofske
fakultete (Znanstveni inšti-
tut) iz Ljubljane obšlo našo
javnost brez ustrezne pozor-
nosti. Gre namreč za zbirko
z naslovom Studia humani-
tatis, prinaša pa na naše
knjižne police sodobna ali
bolje rečeno vedno sodobna
humanistična besedila, ki
posegajo na različna po-
dročja sicer širokega polja
humanističnega delovanja
človeka v svetovnem obče-
stvu.
Tako srečamo v letniku 85
naslednja dela: Pascal Boni-
tzer: Slepo polje, Georges
Duby: Trije redi ali imagina-
rij fevdalizma, Louis Althus-
ser: Filozofija in spontana fi-
lozofija znanstvenikov, Jean-
Pierre Vernant: Izvori grške
misli, Jacques Le Goff: Za
drugačen srednji vek, Jean
Cazeneuve: Sociologija obre-
da, Alain Grosrichard: Struk-
tura seraja, Pierre Vidal-Na-
quet: Črni lovec, Jean-Claude
Gardin: Teoretska arheologi-
ja, Claude Lévi-Strauss: Od-
daljeni pogled.
Že naslovi posameznih del
nam govorijo o vsebini, ki
sodi k temeljnim razmišlja-
njem o človekovem početju
skozi zgodovino lastnega so-
cio-antropološkega razvoja
in-razvoja filozofske misli. V
kroničnem pomanjkanju de-
narja za dobre prevode iz tu-
je literature s tega področja,
je omenjena zbirka pravi
sončni žarek v odkrivanju
širših obzorij človekovega
razmišljanja in siceršnjega
družbenega konsolidiranja -
kar je tudi v sedanjem tre-
nutku v naši družbeni stvar-
nosti izredno pomembno
vprašanje.
V letu 1986 je napovedan
naslednji letnik: Canguil-
hem: Normalno in patolo-
ško, Dumézil: Tridelna ide-
ologija Indoevropcev, Du-
crot: Reči in ne reči, Finley:
Antična ekonomija, Freud:
Metapsihološki spisi, Klein:
Arheološka izhodišča in Ar-
heološka tipologija, Roth:
»Drugo« delavsko gibanje in
razvoj kapitalistične represi-
je od 1880 do danes, Schefer:
Izbor besedil o likovni umet-
nosti, Teneti: Občutje smrti
in ljubezni do življenja v re-
nesansi ter Weber: Prote-
stantska etika in duh kapita-
lizma.
DRAGO MEDVED
Folklorni koncert
vSLG
, Celjska folklorna skupina
ŽPD France Prešeren je or-
ganizator sobotne kulturne
prireditve, ki bo ob pol
osmih zvečer v dvorani SLG
Celje. Folkloristi se bodo na
svojem rednem letnem kon-
certu predstavili s šobskimi
plesi, plesi iz Povardaija,
plesi iz Posavine in kozjan-
skimi plesi v rekonstruira-
nih kozjanskih nošah. Celj-
sko folklorno skupino
uspešno vodi Edo Gaberšek.
V soboto pa se bo kot go-
stujoča folklorna skupina
celjskemu občinstvu pred-
stavila folklora kulturno
umetniškega društva Karol
Pahor iz Pirana pod vod-
stvom Fanči Kuhar. MP
Novoletni koncert uspel
štirje novoletni koncerti, ki jih je v prednovoletnem
času v Žalcu, Celju, Slovenskih Konjicah in Rogaški
Slatini izvedel Celjski simfonični orkester so tudi tokrat
pokazali, da se da z zagnanostjo posameznikov in ob
podpori nekaterih organizacij veliko narediti.
Celjski godalni orkester, kije nosilec teh prireditev je ob
podpori glasbenih šol in drugih orkestrov ter študentov
glasbene akademije sestavil orkester, ki je uspešno izvedel
novoletni program.
Ta je bil letos izbran zelo dobro, saj je predstavil glasbo
tako za zahtevnejše, kot tudi tiste manj zahtevne poslu-
šalce.
Dirigent Radovan Marvin je za začetek izbral skladbo
Lahka konjenica Pranza von Suppeja in z njo razgibal
obiskovalce. V nadaljevanju je orkester zaigral dve
skladbi Маха Brucha, ki velja za skladatelja prijetne
glasbe, ki jo krasi melodika in plemenit glasbeni izraz.
Orkester je zaigral njegovi najbolj znani skladbi Koncert
za violino in orkester v G molu, kjer je bil solist Volodja
Balžalorsky in Kol Nidrei za čelo in orkester s solistom
Igoijem Švarcem. Med obema skladbama pa so bile na
sporedu še uspešnice ansambla Beatles, ki jih je priredil
Jani Golob. Koncert so zaključili s Strussovimi Jutranjimi
Usti.
F. P.
Monografija Dobrne
Več kot sto let je že mini-
lo, odkar je o Dobrni izšla
drobna knjižica, ki jo je na-
pisal takratni zdravniški
upravnik dr. Kottowiz. To
je bil prvi vodnik o tem pri-
ljubljenem zdravilišču, ki
je posredoval obiskovalcem
najzanimivejše podatke ne
le o zgodovini zdravilišča,
ampak tudi o njegovih zdra-
vilnih lastnostih. Knjižica
je bila sicer drobna, vendar
izredno lepo opremljena.
Potlej so izhajali vodniki
drug za drugim, zd^ v lepi,
zdaj v manj razkošni podobi.
Zadnjega med njimi je leta
1975 napisal starosta sloven-
skih zgodovinarjev, Celjan
prof. Janko Orožen, vendar
je njegova knjižica že zdav
naj pošla in tako zdravilišče
turistom ni imelo več kaj po
nuditi.
Pričela je dozorevati mise
o potrebi po novem vodniku
ki naj bi zdraviliškim go
stom predstavil zanimivosti
in lepote Dobrne. Sprva
skromna zamisel je dobivala
vedno polnejšo podobo, zla
sti še, ker so medtem v sta
rem zdraviliškem arhivu na
šli dotlej neznane dolumentf
o stari Dobrni, v različnih
graških, delno tudi zasebnii
zbirkah pa je bilo odkritif
vrsto doslej neznanih upodo
bitev nekdanje Dobrne.
Po večletnih pripravah jf
zdravilišče prišlo do sklepa
da kaže novo odkrite mate
riale le uporabiti in jih pred
staviti širši javnosti. Tako ji
dozorela misel o monografi
ji, ki bo Dobrno dostojni
predstavila domači in tuj
javnosti. Zdaj je že tik pre<
natisom. Tekst, ki ga je pri
pravil celjski umetnosti
zgodovinar dr. Ivan Stopa
je že natisnjen, v tiskarni p
pripravljajo zadnje barv»
izvlečke za reprodukciji
barvnih slik. Knjiga, tiskan:
v monografskem formati
22 X 22 cm bo obsegala &
strani na brezlesnem umet
niškem papiiju, vseboval
pa bo preko šestdeset veči
noma barvnih ilustracij,
bodo predstavile Dobrno
preteklosti in sedanjosti.
šla bo v izdaji zdravilišča i
turističnega društva Dobrni
Izdala pa jo bo založba IR^
Motovun v znani seriji mc
nografij. Prevedena bo tuC
v tri tuje jezike. Če bo šlo vs
po sreči, bo knjiga natisnjí
na februarja prihodnje!
leta.
Konjiška plesna skupina »Dioniz« trdo dela tri leta
»Dioniz« si je nadela ime plesna skupina iz Slovenskih Konjic, ki dela že tretje leto in si
vztr^no, korak za korakom, pridobiva sloves in priznanje. Res manj v domačem kraju, kjer
deluje, zato pa so ji laskava priznanja pripeli ob nastopu na medobčinski Naši besedi 85 in
strokovni kritiki ZKO Slovenije so ji napovedali kakovostno rast. V skupini je okoli 25
deklet in 1 fant, ki jih vodi Sergeja Komplet, koreografinja pa je Vesna Kukič. Plesalci si
štejejo za zadnji uspeh nastop v Ločah koncem novembra, kjer so tamkajšnje občinstvo
presenetili z novim podajanjem sicer klasičnih prazničnih proslav. Načrti skupine so veliki:
pripravljao samostojno celovečerno prireditev in ирдјо na naklonjenost predvsem doma-
čega občinstva.	MATEJA PODJED
9. JANUAR 1986
шшшш	NOVI TEDNIK - STRAN 9
Na Golteh n¡ bilo še nikoli tako dobro
Smučarje kaj malo zanima kakšne
finančne rezultate dosega nek smu-
čarski center. Njihove zahteve so jas-
ne: urejena smučišča, čim krajša ča-
kalna doba pred vlečnicami in pestra
gostinska ponudba. Še pred nekaj le-
ti so Golte nudile bolj malo od zgoraj
naštetih ugodnosti. Resnici na ljubo
pa je treba priznati, da se v zadnjem
času podoba smučarskega centra
Golte korenito popravlja.
Smučarji še nikoli niso tako zado-
voljni odhajali s tega smučarskega
centra. Ta ocena ne velja samo za le-
tošnjo zimsko sezono, ampak tudi za
letno sezono, ki še nikoli ni bila tako
pestra kot letos. Samo iz avtocampa
Menina je poleti Golte obiskalo preko
1600 tujih gostov.
Vsi ti pozitivni premiki so dali tudi
ugodne finančne rezultate poslovanja
DO RTC Golte Mozirje. 9-mesečno ob-
dobje so zaključili pozitivno in tudi ob
koncu leta ne bo izgube.
V DO RTC Golte sodijo, da so taki
rezultati plod vključitve DO v sozd
Merx Celje, nadalje velike aktivnosti
družbenega sveta za delovanje in raz-
voj RTC Golte, podpisanega družbe-
nega dogovora o sofinanciranju razvo-
ja RTC Golte preko OTKS in Komu-
nalnih skupnosti občin Celje, Žalec,
Velenje in Moziije in nenazadnje tudi
večje angažiranosti delovnega kolekti-
va ^samega.
Še vedno pa niso dokončno rešeni
sistemski viri za delovanje in razvoj
RTC Golte. Delovni kolektiv se bo mo-
ral še hitreje spreminjati iz bivšega
tozd v delovno organizacijo s sedežem
v Mozirju.
V'DO RTC Golte še lahko še posebej
pohvalijo z naslednjimi rezultati v pre-
teklem letu: povečali so prihodek; z
izgradnjo platoja pri spodnji postaji
sedežnice Medvedjek so pridobili dvo-
je garažnih mest za teptalce; izboljšali
so kvaliteto gostinsko-turističnih
uslug; dokončno so sprejeli in začeli
tudi uresničevati samoupravne akte in
na njihovi osnovi tudi deliti osebne
dohodke, ki so sedaj v povprečju žični-
ških centrov v Sloveniji; večja dela pa
so bila opravljena na nihalki, vlečnici
Stari stani in teptalcih. Še posebej pa
je razveseljivo, da so bili doseženi spo-
razumi tudi z lastniki depandans na
Golteh in pašno skupnostjo.
Letos jih čaka Se ena pomembna na-
loga in sicer združitev žičniškega in
gostinskega dela v okviru DO RTC
Golte Moziije. Prvi koraki lastne go-
stinske dejavnosti, skupaj z Gostin-
skim podjetjem Celje, tozd in Turi-
stom Nazarje, pomenijo pomemben
prispevek k poslovnemu sodelovanju,
ki bo v letu 1986 z rastjo mozirske
turistične vasi moralo najti še več stič-
nih točk. Letos načrtujejo tudi obnovo
hotela Golte, ureditev bifejev na smu-
čiščih, nabavo novega teptalca, izgrad-
njo vodovodnega omrežja Medvedjak
in priprave na izgradnjo dvosedežnice
Smrekovec.
V RTC Golte ocenjujejo, da bo
uspešno nadaljevanje dela centra od-
visno od nekaterih pogojev, ki pa so
vsi uresničljivi. Ti so predvsem širje-
nje izvenpenzionske ponudbe in izlet-
niškega turizma, povezanosti gostin-
sko-turističnih dejavnikov v občini
Moziije, vloge RTC Golte pri izgradnji
mozirske turistične vasi ter upošteva-
nja RTC Golte kot regijskega centra
skupnega pomena za občine Celje, Ža-
lec, Velenje in Mozirje.
RAJKO PINTAR
Žalec prvi, Titovo Velenje četrto
stranišča še vedno sramota našega turizma
Potem, ko so že v septem-
bru in oktobru posamezne
območne turistične zveze
zaključile letošnje tekmo-
vanje za najbolj urejen turi-
stični kraj, je ob koncu leta
ocenjevanje zaključila tudi
komisija Turistične zveze
Slovenije. V skupini turi-
stičnih krajev so najlepši
Radenci, med izletniško
tranzitnimi Žalec in Pišece
v skupini ostalih krajev.
Priznanja letošnjim zma-
govalcem so podelili na 33.
gostinsko-turističnem zboru
v Portorožu. Značilnost le-
tošnjega ocenjevanja je ta,
da so si prvouvrščeni kraji v
posameznih kategorijah po
ocenah povsem blizu, kar je
vsekakor tudi rezultat se-
demnajstletnega tekmova-
nja slovenskih krajev, ki se
potegujejo za naziv najbolj
urejenega. Turistična zveza
vsako leto organizira to tek-
movanje v približno 220 turi-
stičnih društvih v Sloveniji.
Območne turistične zveze
predlagajo po opravljeni se-
lekciji v regiji finaliste, ki jih
obiščejo ocenjevalci TZS in
njene komisije za varstvo
okolja. Ocenjevalci so zbrani
med člani te komisije in čla-
ni turističnih društev, sode-
lujejo tudi radijski delavci in
ves čas tudi Delo. Ocenjujejo
pa: splošen vtis o kraju, ure-
jenost cestišč, pločnikov, av-
tobusnih postaj, krajevne in-
formatike, zunanjost in oko-
lico šol, skrb za spomenike
in kulturno dediščino in po-
sebej še higienske razmere,
tako v gostinskih lokalih kot
sanitarijah. Pomembna je tu-
di skrb za cerkve, pokopališ-
ča in mrhške vežice. Po kon-
čanem točkovanju so kraji
lahko dobili najvišjo oceno
5. In kakšen je splošen vtis
ocenjevalne komisije? Do-
ber, saj je iz leta v leto vsaj
pn višjih kategorijah krajev
manj pomanjkljivosti, več pa
u	cvetja, ocvetličenih
balkonov in oken v sloven-
skih krajih. Še vedno pa
ostaja nenehna sramota na-
šega turizma in še posebej
gostinstva - beda sanitarij in
sanitarne kulture. Zato so
ocenjevalci na obisku v Ra-
dencih dali tamkajšnjim sa-
nitarijam izvenserijsko oce-
no 6 točk, saj so delavci Ra-
denske to kulturo dvignili na
zavidljivo raven.
In kakšne so obrazložitve
ob ocenah krajev z našega
turističnega območja.
Žalec, prvi med izletniško
tranzitnimi kraji: »Žalec je z
obvozno cesto veliko prido-
bil in postal prijetno mesto.
Park se ne duši več v izpuš-
nih plinih in postaja že kraj,
kjer lahko Žalčani ali obi-
skovalci posedijo v ureje-
nem in pokošenem okolju. Iz
časov, ko je bila cesta skozi
mesto še tranzitna, ostaja to,
da ni najbolje urejena in je
brez pravih pločnikov. Indu-
strialci bi morali bolj skrbeti
za okolico industrijskih ob-
jektov, zato pa so table za
označevanje ulic pri vstopu
nanje posebnost, ki jo mora-
mo pohvaliti. Žalec ima eno
najbolj urejenih avtobusnih
postaj, velik športni center
ob lepi šoli, ponaša pa se tu-
di z izjemnim smislom za go-
jenje cvetja po oknih, balko-
nih in vrtovih ter z izredno
skrbjo za kulturo. Razstave,
prireditve, prospekti in znač-
ke to potijujejo. Žal so go-
stinski lokah pod povpreč-
jem večjih slovenskih mest,
bife pri trgovini ni v čast
uglednemu podjetju, v pozi-
tivnem smislu pa izstopata
blagovnici Name in Hmeza-
da. Žalcu jemlje ugled tudi
javno stranišče na trgu (in
avtobusni postaji, op. avt.).
Titovo Velenje, tretje med
turističnimi kraji: »Titovo
Velenje se iz leta v leto viso-
ko uvršča; letos nas je motila
globoka rana, gradbena jama
pod gradom, obnovitvena
dela na gradu in premajhna
skrb organizacij združenega
dela za okolje ob njihovih
objektih. Da staro pokopališ-
če že opuščajo, ni opravičilo,
da ga tudi zanemarjajo, ven-
dar je novo lahko kraju v po-
nos. Mesto je mlado, zato so
urbanisti namenili dovolj
prostora nasadom in zeleni-
cam. Titovo Velenje ima ele-
gantne trgovine, izjemne na-
prave za šport in sprostitev
ter primerne pločnike s pre-
hodi za pešce. Avtobusna
postaja je vzorna, manj nav-
dušenja je bilo pri oziranju
po oknih, kjer bi bilo cvetja
lahko več, prav tako na šo-
lah, ki so sicer prijetne na
pogled. Izjemna je vila Her-
berstein in njeno okolje. Re-
stavracija ob jezeru, bogatej-
ša tudi za vinsko klet Z'veli-
ko izbiro vin, prispeva k te-
mu, da je Titovo Velenje pri-
jetno in lepo mesto.«
Vojnik, tretji med ostalimi
kraji: »Vojnik ima prelepo
veduto, tisto izpred domisel-
no urejenega lokala nad ce-
sto na poti proti šoli, ko se
obiskovalec zazre prek trav-
nika proti jugu. In drugo, ko
od blizu pogleda na farovški
vrt, pravi park cvetja in gr-
mičevja, ki bi lahko bil raj za
zaljubljence, pa jim strogi
gospodaiji ne postavijo klo-
pic. Ves Vojnik je v cvetju, le
šolaiji ne najdejo časa ali sa-
dik zanj. Tudi ta kraj spet
dobiva nazaj nekaj starega
miru, ob nekdaj strahotno
prometni in nevarni cesti pa
še sedaj ni parkirnih prosto-
rov. Ko bodo zakopali odpr-
te jarke, poskrbeli za pletje
plevela pri trgovini z bifejem
in večkrat čistili nekatere sa-
nitarije, namenjene javni ra-
bi, bo Vojnik še bolj simpa-
tičen.«
R. PANTELIC
Odbor za pustne prireditve pri Zavodu za kufturne
prireditve Celje razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za sodelovanje v PUSTNIH PRIREDITVAH 1986
Glavna prireditev - KARNEVAL bo pod naslovom
»MLADOST BREZ MASKE9 - za mlade od 7-77
leta mladosti na pustni torek 11.2. 1986
1.	K sodelovanju vabimo OZD, društva KS in
posameznike, ki bodo predstavili pustne običaje in
satiro na temo Mladost brez maske in druge
aktualne dogodke.
2.	Skupine so lahko opremljene z vozili, ki naj
bodo glede na težke čase lažja, njihova dolžina ne
sme presegati 5 m, širina 2,2 m in višina 3,3 m.
Vozilom so lahko dodani lahki priklopniki, vendar
ne daljši od 3 metrov.
3.	Pešci - skupine in posamezniki morajo biti
opremljeni tako, da ne poškodujejo gledalcev.
4.	Organizacijski odbor sprejema prijave do petka
17. januarja 1986. Prijavite se lahko pismeno ali
ustno po telefonu na štev. 22-877 ter sporočite
okvirno temo, kaj bo skupina ali posameznik
predstavljala. Dodatne informacije dobite na ZKP
Celje tel. 22-877.
5.	Za skupine in posameznike so pripravljene lepe
nagrade in sicer
a)	za skupne:
1.	nagrada: ca. 70% povprečnega OD SRS v letu
1985
2.	nagrada: ca. 100% povprečne pokojnine
3.	nagrada: ca. 120% povprečne štipendije na višji
šoli za dober uspeh
b)	za posameznika:
3 praktične nagrade v približni vrednosti 40% od '
nagrad za skupine
6.	Sodelujoče bo ocenjevala posebna komisija.
Komisija bo ocenjevala zlasti:
-	tematiko
-	aktualnost
-	bodičavost
-	tehnično opremljenost
7.	K sodelovanju pa vabimo tudi tiste, ki se sicer
ne bodo prijavili v roku, bodo pa vsaj do 7. 2. 1986
prijavili svoje sodelovanje z opisom teme.
Organizacijski odbor
10. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JANUAR 1986
Gornjesavinjske sivke se dobro držijo
Mlečna govedoreja ostaia še naprej steber kmetijstva
z mlečno proizvodnjo la-
ni so v Gornji Savinjski do-
lini, ki je tudi sicer v glav-
nem usmerjena v mlečno
govedorejo, v glavnem za-
dovoljni, je povedal vodja
pospeševalne službe Zgor-
njesavinjske kmetijske za-
druge Mozirje dipl. kmet.
inženir Andrej Presečnik.
Letni načrt so presegli za
930 litrov, kar je котгу pro-
mil nad načrtovanimi količi-
nami odkupljenega mleka,
vendar je treba povedati, da
so na polovici leta zaost^ali
za letnim načrtom pridelave
za celih 180.000 litrov oziro-
ma za 4,5 odstotka.
Vzrok za doseganje in ra-
hlo preseganje letnega načr-
ta odkupa mleka v Gornji
Savinjski dolini pripisujejo v
kmetijski zadrugi predvsem
ugodnemu vremenu v drugi
polovici leta 1985, ko so
kmetje lahko pridelali dovolj
domače krme. Seveda so
svoje pozitivne učinke doda-
li dvakratni popravki odkup-
ne cene mleka, kar je zagoto-
vilo stabilno pridelavo.
Prireja pitancev v Gornji
Savinjski dolini ni dosegla
tako dobrih rezultatov,
predvsem zaradi neustrez-
nih cen oziroma cenovnih
neskladij, pa visokih obresti
in bistveno manj zaradi po-
puščanja pri tehnologiji pri-
reje ali zaradi slabše.krme.
Lahko rečemo, da so za
manjši uspeh pri pitovni pri-
reji še najmanj krivi kmetje,
kriva tudi ni kmetijska za-
druga, ampak gre za učinke
neprave kmetijske politike
na republiški in še bolj na
državni ravni. Točnih podat-
kov o uresničevanju letnega
načrta pitovne prireje v ZKZ
Mozirje še nimajo, vendar ra-
čunao, da je za pet do osem
odstotkov pod načrtom.
Letos načrtujejo v Gornji Sa-
vinjski dohni dva do triod-
stotno povečanje kmetijske
proizvodnje. Pri mleku to
predstavlja 9 milijonov 500
tisoč litrov, pri pitancih pa
glede na spremenljive pogo-
je prireje ne nameravajo po-
većavati obsega pitanja, am-
pak ga mislijo zadržati na se-
danji ravni.
Spodbudno je, da stalež ži-
vine rahlo raste, predvsem
na račun osnovne črede,
krav, kar je nedvomno v teh
časih za kmetijstvo izjemno
razveseljivo. Končno je res
tudi to, da je mogoče stalež
pitancev relativno hitro po-
praviti, v kolikor obstoja do-
bra osnovna čreda krav. Ra-
zumljivo, da takojšnjega po-
pravka pri pitancih ni mogo-
če narediti v nekaj mesecih,
v dveh, treh letih pa to ven-
darle gre.
Povsem na stranskem tiru
je tudi v Gornji Savinjski do-
lini ovčereja, predvsem zara-
di neugodnih odkupnih po-
gojev v republiški; lahko go-
vorimo celo o stagnaciji ov-
čereje, medtem ko je konje-
reja bolj ljubiteljska dejav-
nost, čeprav dohodkovno ni
nezanimiva.
Poljedelska pridelava v
Gornji Savinjski dolini je v
glavnem bolj simbohčna, če-
prav bodo v zadrugi letos od-
kupili kakšnih 15 do 20 ton
pšeničnega zrnja, kar ne sodi
v obveznostni okvir tržne
pridelave po republiškem
ključu za občine, ampak je le
posledica kolobarjenja na
njivah. Ostale »stranske« de-
javnosti, ki so še vezane na
Gornjo Savinjsko dolino so
praktično v družbenem smi-
slu zanemarljive, s^ sadjar-
stva praktično ni, ribez je la-
ni precej pozebel, perutni-
narska oziroma brojlerska
proizvodnja pa je že пекгу
časa v Sloveniji v nazadova-
nju, podobno kot prašičereja
in že omenjena reja pitancev.
Napreduje delno le proiz-
vodnja jajc, vendar tudi ne
tako, kot bi bilo zaželeno, če-
prav je dohodkovno zani-
miva.
MITJA UMNIK
Preusmerjajo kmetije
v občini Laško še 1150 takšnih
gospodarstev
V	občini Laško imajo 400
preusmerjenih kmetij.
Kmetijska zadruga si je v
svojih razvojnih dokumen-
tih zadala nalogo, da preu-
smeri vsako kmetijo, ki ima
nad dva in pol hektarja ob-
delovalnih površin. Takš-
nih kmetij pa je še okoli
1150. V naslednjih petih le-
tih naj bi vsako leto preu-
smerili 50 kmetij. Do konca
tega petletnega obdobja bi
tako imeli v občini še do-
datnih 250 kmetij z usmer-
jeno proizvodnjo.
V	ta program kmetijske za-
druge Laško se je vključila
tudi občinska raziskovalna
skupnost, ki bo sofinancirala
izdelavo projektov za preu-
smeritev desetih kmetij v
tem letu. Gre za večje kmeti-
je (skupno 115 hektaijev ob-
delovalnih površin in 105
glav živine), ki so na manj
razvitih območjih občine. Na
teh kmetijah bodo pričeli
uvajati sodobni način prireje
mleka (prosta reja krav
molznic), ki zahteva več
znanstvenega in raziskoval-
nega dela. S preusmeritvijo
bi povečali proizvodnjo me-
sa in mleka za dva in pol
krat. Izboru teh desetih kme-
tij je poleg omenjenih značil-
nosti botrovala tudi priprav-
ljenost predvsem mladih in
kmetijsko izobraženih go-
spodaijev, da aktivno sode-
lujejo v vseh postopkih pre-
usmerjanja in preverjanja re-
zultatov. Zadruga bo kme-
tom pomagala izboljšati po-
goje dela, predvsem gre tu za
funkcionalno ureditev go-
spodarskih poslopij, adapta-
cijo hlevov in silosov in na-
bavo sodobne opreme. Po-
magali bodo tudi s pospeše-
valci, ki bodo s svojim zna-
njem vseskozi bdeli nad de-
lom in rezultati teh kmetij.
WE
Računajo na spremembe v kmetijstvu
¥ Kmetijskem kombinatu v Šentjurju uspešno gospodarni
Kljub težkim pogojem go-
spodarjenja v kmetijstvu so
v šentjurskem Kmetijskem
kombinatu uspešno zaklju-
čili poslovno leto. Na dobre
rezultate je vplivalo vlaga-
nje v preteklih letih, večja
produktivnost in rast obse-
ga proizvodnje. V tem se tu-
di precej razlikujejo od
ostalih kmetijskih organi-
zacij na Celjskem.
Odkup mleka so na primer
povečali za 12 odstotkov gle-
de na prejšnje leto, odkup pi-
tancev pa za devet. Večji od-
kup pa je bil možen zaradi
usmerjanja vseh možnih
sredstev v povečanje proiz-
vodnje. Tako so del dohodka
klavnice vračali v proizvod-
njo, iskali ugodne vire kre-
ditnih sredstev ter regresira-
li obrestno mero za nakup
gnojil in privez telet. Stalež
se tako ni zmanjšal, odkup je
bil večji, posledica tega pa je
bilo tudi dobro poslovanje
klavnice.
Prav organiziranje repro-
celote v okviru Kombinata je
bilo zelo pomembno za klav-
nico. Tako sp celo ustvarili
nekaj akumulacije, ki jo bo-
do namenili za regresiranje
obresti in privez telet. Njiho-
vo vodilo v prihodnje pa je
predvsem večja kvaliteta,
manj pa povečan obseg pro-
izvodnje.
Pozitivno so poslovali tudi
v temeljni organizaciji ko-
operantov, čeprav so v neka-
terih panogah zabeležili pre-
cejšen izpad (sadjarstvo). S
pomočjo solidarnostnih
sredstev bodo v prihodnje
obnovili sadovnjake in isto-
časno izboljšali tehnologijo.
Dobre rezultate pa že daje
kunčjereja, kije pokrila stro-
ške, letos pa bodo rezultati
še boljši. V občini je sedaj
osem kooperantov, ki se uk-
varjajo s kunčjerejo. Kombi-
nat pa zajema tudi velik del
Slovenije.
Precej težav imajo v druž-
benem sektorju kmetijstva y
občini. Nekoliko so morali
zmanjšati stalež, saj so bili
hlevi prej natrpani, sedaj pa
bodo živino lahko redili veči-
noma z lastno krmo, le 30
odstotkov pa jo bodo kupili.
V okviru kombinata delata
tudi temeljni organizaciji
transport in trgovina. V prvi
so se reših izgube, ki jih je
dolgo pestila. Povečujejo
predvsem prevozniško de-
javnost, na novo pa so uvedli
organiziranje zasebnikov. Ti
im^o na ta način zagotovlje-
no delo, pa tudi redno plači-
lo. Hkrati bodo morali obno-
viti vozni park in izboljšati
kvaliteto mehaničnih stori-
tev, kovinarsko dejavnost pa
bodo zmanjšali. Trgovina pa
je bila letos v slabem položa-
ju, predvsem prodaja repro-
materiala. Izgubo so pokri-
vah z dohodkom mlina, žage
in kašarne.
Ko v Kombinatu govorijo
o perspektivah razvoja, po-
udarjajo predvsem potrebo,
da pride v kmetijstvu do bi-
stvenih sprememb. Upajo,
da bo prevladalo spoznanje,
da je kmetijstvo gospodar-
ska panoga z vsemi ekonom-
skimi zakonitostmi. Z viški
bi morali spodbujati proiz-
vodnjo in konkurenčnost, ne
pa da s stalnim pomanjka-
njem izsiljujejo višje cene. V
Kombinatu ugotavljajo, da
kmet ni bil še nikoh v tako
težkem položaju kot sed^j,
saj je dohodka od kmetijstva
premalo, kar dokazujejo tudi
podatki o sečnji gozdov v ob-
čini. Po desetih letih so v
Gozdnem gospodarstvu pr-
vič izpolnili plan, kar pome-
ni, da so mnogi kmetje nače-
h zadnjo rezervo - gozd.
T. CVIRN
Vedno manj medenja
čebelarska družina v Vojniku sodi med aktivnejše na
našem območju, poleg tega da združuje več kot sto čebe-
larjev. Ti so konec decembra na letni konferenci ocenili
delo društva in sprejeli delovni program za letos. Glavno
sporočilo je, da zastrupljanje ozračja na svojstven način
občutijo vse bolj tudi čebelarji.
Suši se jelka, umira kostanj in na vrsti je smreka, pa tudi
druge medonosne rastline. Včasih je prav jelka dajala naj-
boljšo pašo čebelam. Vojniški čebelarji opozarj^o, da je
veliko krivcev mogoče poiskati tudi med kmetijci, ki dosti-
krat neprevidno in neustrezno uporabljajo zaščitna sred-
stva.
Drug problem, ki tare čebelarje, pa je pojav vedno novih
čebeljih bolezni. Rešujejo se na ta način, da organizirajo
strokovna predavanja in poučne ekskurzije, regresirajo
nakup zdravil. Lani so prav v Vojniku doživeli veliko zastru-
pitev čebel. Ljudje, posebej kmetovalci, se dostikrat ne
zavedajo škodljivih posledic uporabe zaščitnih sredstev in
škropiv. Vsi skupaj se ne poglobimo v probleme umiranja
gozdov in z njim povezanega umiranja koristnih ptic pevk in
biološkega pomora medonosnih cvetUc.
FRANJO MAROŠEK
Higiensko pridobivanje mieka
Molža
-	pri ročni molži je treba opozoriti, da je pravilna
molža s celo pestjo.
-	pri strojni molži najprej preverimo pravilnost pod-
pritiska oz. vakouma, molzno opremo izplaknemo z
vročo vodo in nato sesne čaše namestimo na vime.
-	v času molže ne opravljamo še drugiih del, ki k
molži ne spadajo. Torej ves čas molže bodimo prisotni
v hlevu.
-	ko iztok mleka pojenja, izmolzemo kravo, tako da
z eno roko potiskamo kolektor navzdol in rahlo naprej,
z drugo roko pa masiramo vime od zgoraj navzdol.
-	predno snamemo molzno enoto z vimêna zapremo
ventil na kolektorju, da prekinemo vakuum.
-	takoj, ko kravo pomolzemo namočimo seske v
razkužilo. Za to imamo posebno posodo (aplikator) v
kateri je razkužilo. Posodo nataknemo na sesek, stis-
nemo sprednji del aplikatorja in sesek se namoči v
razkužilo.
Čiščenje in razkuževanje molzne
opreme
-	po vsaki molži molzno opremo dobro operemo in
sicer:
a)	takoj po molži opremo za molžo oplaknemo s
curkom vode,
b)	nato v vedro nalijemo mlačno vodo in molzni vrč
priključimo na vakum. Molzno enoto primemo za
kolektor in sesne čaše večkrat potopimo v vodo. Z
dviganjem in spuščanjem čaš v vodo, dosežemo, da
molzna enota izmenoma sesa vodo in zrak. S tem
povzročimo vrtinčenje vode v enoti in dosežemo teme-
lj itej še pranje.
c)	izplakovanju sledi čiščenje in razkuževanje
opreme. Postopek je enak kot pri izplakovanju, s to
razliko, da imamo sedaj v vedru toplo (60 °C) raztopino
čistilnega sredstva. Pri pripravi raztopine upoštevamo
navodila proizvajalca čistilnega sredstva! Običajna
koncentracija raztopine je od 0,5-1%.
d)	Po končanem čiščenju in razkuževanju izlijemo
raztopino iz vrča nazaj v vedro oziroma korito in s
ščetko očistimo sesne gume od znotraj. Prav tako s
ščetko očistimo molzni vrč, posebno robove in tesnila.
e)	sledi zaključno izplakovanje, ki ga po istem
postopku opravimo s čisto pitno vodo. Zaključno
izplakovanje je obvezno, saj z njim odstranimo
ostanke kemičnih čistilnih sredstev.
f)	molzne opreme ne puščamo v hlevu, ampak jo
hranimo v posebnem čistem prostoru, čuvajmo jo tudi
pred mrčesom.
Zraven tega čiščenja je potrebno še tedensko čišče-
nje molzne opreme. Torej vsakih sedem dni je
potrebno molzno opremo razstaviti, jo generalno oči-
stiti in razkužiti.
Hlajenje mleka
Namolženo mleko je potrebno čimprej ohladiti na
4 °C. S haljenjem najprej zavremo razmnoževanje
mleku škodljivih mikroorganizmov. Zato mleko čim-
prej po molži ohladimo. Če mleko hladimo doma
pazimo tudi na čistočo hladilnika, v kolikor pa mleko
hladimo v skupnem hladilnem bazenu na zbiralnici, ga
čimprej po molži odpeljemo na zbiralnico.
JOŽE ERJAVEC dipl. ing.
Zemlja ni več kisla
Melioracije na področju Tepanja
V konjiški občini so se lo-
tili komasacijskih in meli-
oracijskih del na 248 hek-
tarjih v kr^evni skupnosti
Tepanje, ali točneje v spod-
njem delu Grušovja. Po
dveh mesecih del so rezulta-
ti vidni in ugodni, saj ne
prih^a do zapletov in te-
žav. Ce pa že, je zato na tere-
nu vseskozi prisotna pospe-
ševalna služba Kmetijsk«
zadruge.
Nad deli bdijo tudi Kmetij
ska zemljiška skupnost, in
špekcijski organi in Izvršn
svet. Predvsem pa si za ne
moten potek del veliko pri
zadevajo v krajevni skupno
sti Tepanje, kjer skušajo vs«
nejasnosti sproti reševati.
Zdaj zaraščena in zakisani
tla bodo pripravljena za se
tev do spomladi, oziroma d^
1. maja. Dela na tem tereni
so dokaj zahtevna, saj lei
zemljišče med dvema cesti
ma, vmes je vas in veliko kc
munalnih vodov in zarad
velikega števila udeležence
je parcelna struktura zel
razdrobljena. Zemlja je las
250 kmetovalcev.
Dela financirajo iz združf
nih sredstev Kmetijske zerr
Ijiške skupnosti, Zveze voç
nih skupnosti in občine i
bodo veljala okoh 170 milije
nov dinarjev.
Na melioriranem področj'
bodo kolobarili: žito, koruz
in travinje.
MATEJA PODJEl
9. JANUAR 1986
шшшш	NOVI TEDNIK - STRAN 11
Železniško
postajališče na
Polzeli
že več let je živa želja veli-
kega dela Polzelanov, da Že-
lezniško transportno pojetje
odpre potniško železniško
postajališče pri Tovarni no-
gavic na Polzeli. To je interes
delavcev, ki stanujejo v ne-
kaj kilometrskem pasu ob
progi Celje-Titovo Velenje,
pa interes delavcev in dija-
kov z dela Polzele, Brega,
Borove vasi, Založ in dela
Ločice.
Pomembno pri tej odloči-
tvijo, daje železniški promet
veliko manj odvisen od vre-
menskih razmer. Kr^ Polze-
la pa je postal zelo razširjeno
in raztegnjeno naselje, kjer
rastejo naselbine z ličnimi
hišicami in številnimi prebi-
valci, ki želijo biti čim bliže
železniški postaji.
Stroški ureditve takšnega
post^ališča za ZTP ne bi bih
veliki, saj pričakujemo, da bi
čakalno uto s klopjo name-
stili obe tovarni. Zanje bi na-
mreč potem odpadla potreba
po posebnem delavskem av-
tobusu, ki stane zdaj meseč-
no okrog 2 milijona dinarjev.
Krajani prosimo ZTP, da
resno prouči zadevo in jo
čimprej ugodno reši, kot jo
je rešilo pri postavitvi posta-
jahšča na Lavi pri Celju.
Dr. ERVIN MEJAK,
Polzela
Vzor
slovenskega
gostoljubja
27. oktobra sem se okoli
18. ure zvečer vračal s svoje-
ga doma na Anskem vrhu
proti Celju. Kljub rani večer-
ni uri je bila že trda tema.
Skoraj pri izhodu ozke ceste,
ki pelje iz Anskega vrha pro-
ti mestnemu parku mi je pri-
peljal s svojim avtomobilom
nasproti M. T. iz Titovega
Velenja. Nameraval je obi-
skati znance na Anskem vr-
hu. Seveda sva morala oba
ustaviti, da bi rešila vpraša-
nje, kdo bo zavozil na odstra-
nek ceste, saj se z vozili na
preozki cesti nisva mogla
srečati. M. T. bi lahko s pri-
bližno 10 metrov vzratne
vožnje naredil prostor za sre-
čanje, vendar na to ni bil pri-
pravljen. Prepričan je bil, da
se moram umakniti jaz, pri
tem pa ga ni zanimalo, da
sem se moral z vzvratno vož-
njo v hrib pri trdi temi vrača-
ti skoraj cel kilometer.
Ne bom trdil, da sem se
dobro počutil pri tej vzvratni
vožnji. Ni me tudi motilo, da
se je M. T. postavil s svojim
vozilom preko ceste, da bi
jaz ne mogel naprej. Motila
me ni niti njegova precejšnja
vinjenost. Zelo pa me je bo-
lelo, ko je začel zmeijati in
preklinjati, ko je ugotovil, da
imam vozilo s tujo registraci-
jo. Bil sem vse, samo ne člo-
vek. Jaz pa sem bil v Celju
kot predstavnik slovenskega
društva Celje iz Grevenbro-
icha, ki je bilo povabljeno na
30. obletnico Gasilske zveze
občine Celje. Sem namreč na
začasnem delu v ZR Nemči-
ji. Žaljivke M. T. so šle tako
daleč, da mi je zagrozil, da
me bo s pištolo ubil, če se
mu ne umaknem.
Znano mi je, da ljudje v
vinjenem stanju počenjajo
veliko neumnosti, vendar se
mi zdi potrebno vprašati, če
se je v času moje odsotnosti
mentaliteta našega sloven-
stva tako bistveno spremeni-
la, da ne poznamo več člove-
ka? Kaj nam koristijo lepi
napisi in klici časopisov, ki
vabijo h ¡gostoljubnosti? К^
nam koristi, da se Slovenci
trudimo za razvoj turizma in
za ugled domovine, če pa ne-
kateri domači posamezniki
ne poznajo drugega kot sa-
mega sebe.
Ni mi do maščevanja, niti
nimam namena M. T. sodnij-
sko preganjati, čeprav bi
imel do tega pravico in po-
trebne priče. Dogodek ome-
njam le zato, ker sem prepri-
čan, da se podobni primeri
večkrat dogajajo. Naši ljudje
naj se zavedlo humanosti in
gostoljubja, ki ga uživa naš
narod v tujini in naj nikoh ne
pozabijo, da imajo vsi ljudje
- domačini ali tujci - tudi
čustva in da so vsi - samo
ljudje.
Tovarišu M. T. s Kidričeve
16 v Titovem Velenju pre-
puščam obliko opravičila, za
v bodoče pa mu želim boljše-
ga in dostojnejšega obnaša-
nja do svojih soljudi.
MILAN NOVAK,
Grevenbroich
Tovornjak pod
oknom
Pritožujem se zoper Ivana
Debeljaka, avtoprevoznika s
Celjske 10 v Vojniku. Neneh-
no me namreč izziva in zana-
lašč postavlja visok s ponja-
vo prekrit tovornjak pod mo-
ja okna, čeprav bi lahko na-
šel prostor drugje. Nobene
pritožbe, ne ustne, ne pisme-
ne, tudi pritožbe pri vdniški
milici niso zalegle. Če ga
opozorim, mi pokaže, da sem
nora. Uživa, da mi skozi
okna spušča čimveč izpuš-
nih plinov. Naganja me, naj
grem delat, čeprav ve, da
sem upokojena. Okna mi za-
temni ob praznikih tudi za
štiri, pet dni. Pod okni umi-
va avto, vsake pol ure pa
spušča izpušne pline iz a\i;a
po cele pol ure, včasih, če
popravlja avto, tudi po celo
uro. Oken in vrat ni mogoče
tako zatesniti, da se plin ne
bi širil po celem stanovaju,
čeprav imam na oknih vse
polno krp, da bi jih zatesnila.^
Okna se ne dajo umiti od teh
mastnih plinov. Pred hišo
pri vhodnih vratih je zaradi
teže avtomobila pokvarjen
iztočni kanal.
Ker sem 35 let trdo fizično
delala, sem tudi slabega
zdravja. Kadar mi pošlje ves
plin v stanovaje, vedno bru-
ham in mi je po cel dan sla-
bo, da še jesti ne morem ter
me boh glava. Nekdo bi mo-
ral izdati odločbo, ki bi mu
prepovedovala parkiranje
pod mojim oknom.
JUSTINA SENIC,
Vojnik
Razglednica
Laškega
Razglednica Lahkega je
vonj po starem mestu in nes-
nagi starega okolja in kultu-
re, v katerega je utesnjena
mladost sedanjega časa.
Mnoge stavbe sicer prepoz-
namo, ker so do danes ohra-
nile svojo lupino, ulice, trgi,
pogledi na krtino, pa nam z
vsakim desetletjem svoje ra-
sti razkrivajo drugačne odti-
se takratnih meščanov in
okoličanov.
Marsikdo bo vzkliknil,
kdaj je že bilo, ko je bilo mo-
goče slišati cviljenje in kopi-
tanje kmečkih vozov, na ka-
terih se je vozil spomin, reci-
mo na glavni ulici skozi La-
ško do mosta čez Savinjo ali
do stare gostilne Hum. Po-
grešamo stare navade, ka-
kršne so bile na primer v
nekdanji gostilni Pezdir,
kjer si dobil domačo govejo
juho z mesom in rezanci, pa
mesa več kot juhe. Pred
kratkim so na starem mestu
nekdanjega gostišča Hum
odprli novo. To ne sodi med
arhitekturo iz preteklosti,
kakršno ima Laško. Objekt
bi sodil v višje ležeče prede-
le. Ni še tako dolgo, ko smo
sprejeli zakon o zgodovinski
in kulturni dediščini. Kje so
predpisi?
Če pogledamo razgledni-
co, se ob njem še spomnimo
stare preteklosti Laškega.
Grad je tak kot je bil in spo-
minja na podobo iz preteklo-
sti. Smeti pod njim pa so iz
novejšega časa. Ali ne bi bilo
prav, da takšna okolja včasih
obišče kak inšpektor ali pa
občinski organ za varstvo
okolja. Kje je kultura člove-
ka, ki je pod gradom zagrešil
takšno nesnago. Neurejeno
okolje je tudi, če se spreho-
diš od Pivovarne do Marija
gradca, kjer se vidi, kako
skrbijo za lepo urejeno okoli-
co. Vse od gradbenega po-
djetja in sejmišča do Marija
gradca je okolje neurejeno,
takšne so tudi nabrežine Sa-
vinje. To Laškemu ne more
biti v ponos.
Ravno tako je z avtobus-
nim postajališčem. Kako so
mogli odgovorni dovoliti
ureditev postajališča v ureje-
nem parku, ki je edini ponos
in zgled dobro urejenega
parka v okolici Laškega? In
kaj se dogaja z drevesi na
Šmihelskem hribu, da so kar
popadala in pustila razdeja-
nje in nelep pogled za seboj.
Pri gozdarjih na zahodu pa
im^o lep način, da posadijo
toliko dreves, kot jih po-
drejo.
Še nekaj me moti v La-
škem. Nobene trgovine ni v
bližini Zdravilišča. Marsika-
teri gost pa bi rad odšel po
nakupih, če bi bila trgovina
blizu, s^ je večina gostov le
delno pokretna. Kje so po-
trošniški sveti pri KS ali na
občini? Potrebna je trgovina
s sadjem, pijačo, kozmetiko,
bonboniera.
Takšne vtise sem dobil s
sprehodov po Laškem, ko
sem bil tam na zdravljenju.
Zdravihšču so lepo zahvalju-
jem za dobro počutje, pred-
lagal bi le, da bi morali orga-
nizirati še kakšne mai^še
izlete v bhžnjo okolico ali pa
zunanje zabave v organizaci-
ji Zdravilišča. Tako bi bili
gostje še bolj zadovoljni kot
so sed^.
GUSTI PÊCNIK,
Šenčur
Kako zaščititi
okolje
Čistoča okolja, h kateremu
spadajo voda, zrak, zelene
površine, je izredno pomem-
ben dejavnik za človekov ob-
stoj. Žal pa se navkljub šte-
vilnim opozorilom Društva
za varstvo okolja tega le ma-
lokdo zaveda. Vse prevečkrt
smo priče vandalskomu po-
četju ljudi do naravnih do-
brin in vrednot. Še vedno se
kovinski, plastični, kemični,
stekleni, leseni in papirnati
odpadki zbirajo, še bolje re-
čeno kopičijo v naših gozdo-
vih in vodah, kjer tvorijo
smetiščne rezervate. Navse-
zadnje niso gozdovi in reke
prostori za nastajanje teh re-
zervatov. Namenjeni so za
oddih, za sprostitev človeka
po napornem delu, zato, da
se človek za hip ustavi pri
žuboročem potočku, se spre-
hodi ob šumeči reki, posluša
žvrgolenje ptic in uživa ob
sozvočju naravnih melodij.
Za ohranitev naravne de-
diščine moramo poskrbeti
prav vsi. Sicer se nam lahko
dokaj hitro maščuje. Če bo-
mo še naprej tako neodgo-
vorno odlagali odpadke po
gozdovih in vodah se lahko
zgodi, da že čez nekaj let ne
bomo imeli več pitne vode
niti čistega zraka, ki je v ne-
katerih mestnih središčih že
nekajkrat dosegel kritično
točko onesnaženosti.
In kaj lahko storimo, da se
onesnaževanje okolja ne bi
več tako strmo dvigalo? Od-
govor je^ kratek in jasen -
mnogo! Že zato, ker bi lahko
v vsaki kreOevni skupnosti
ustanovili krožke za zaščito
našega okolja. Ti n^ bi imeli
nalogo, da bi organizirali čim
več očiščevalnih akcij, nad-
zirah naj bi čistost gozdov v
okolici, voda, ulic, hkrati pa
bi predvsem pozimi prirejali
čimveč predavanj o ekologiji
in s prikazovanjem ekolo-
ških filmov osveščali ljudi. V
takšne krožke aU društva bi
se vključilo precej ljudi.
Kaj pa mladi? Mar ti ne
sodelujejo pri onesnaževa-
nju okolja? Seveda, kako bi
ne bi, saj se od nas, starejših
ne naučijo ceniti in spošto-
vati naravnih dobrin.
Osnovno napako smo na-
pravili že pri začetni vzgoji
mladih, to pa zato, ker dajejo
učitelji v šolah pri predmetu
biologije vse premalo po-
udarka sedanjim ekološkim
razmeram v človekovem
okolju. Zato ne bi bilo na-
pak, če bi vzporedno z biolo-
gijo obravnavali še ekološka
vprašanja prihcO^očega 21.
stoletja. Na celjskem območ-
ju je okolje precej onesnaže-
no. Najbolj zaskrbljujoče pa
je dejstvo, da tudi na celj-
skem območju rastejo narav-
na smetišča po gozdovih in v
vodah kot gobe po dvodnev-
nem dežju.
Na celjskem območju so
najbolj kritični gozdovi na
Lahovni, v Šmarjeti, v Zado-
brovi in pa gozdovi v okolici
Šmartinskega jezera, od vo-
da pa so najbolj ogrožene
Hudinja, Ložnica, Savinja in
Voglajna. Da pa ne bi bilo
onesnaževanja vse več bi bi-
lo prav, da bi v vsaki KS
ustanovili tudi sekcije za
varstvo okolja. Marsikaj so
za zunanji izgled Celja storili
celjski vrtnaiji in Komunal-
no podjetje. K čistosti goz-
dov in voda so prispevale
lovske in ribiške družine in
pa društvo za varstvo okolja.
Vsa ta prizadevanja pa so le
kaplja v moije nerešenih
vprašanj. Prav bi bilo, da bi
pri uresničevanju tako veli-
kega projekta sodelovali
prav vsi občani. Začeti mora-
mo že sed^ ko je še čas in ne
potem, ko bomo tonili v last-
ni malomarnosti. Zvoniti po
toči je žal prepozno.
DINO ŠTROS,
Celje
Gasilci vedno
pripravljeni
Gasilci v krajevni skupno-
sti Pod gradom so vedno pri-
pravljeni pomagati. Takoj so
prisluhnili klicu na pomoč
tudi tokrat in šli v akcijo. So-
dala pri naši KS ima tako
kot v vsaki drugi krajevni
skupnosti nekaj starejših ob-
čanov, bolnih in brez otrok
ali svojcev. Takšna sta tudi
naša krajana Marta in Evgen
Oblak iz Zagrada. Dobila sta
stanovige in treba je bilo se-
liti.
Naši gasilci so prisluhnili,
ukrepali in že selili. Žrtvova-
li so praznik za delovni dan
in selitev je bila opravljena.
Za prevoz kurjave smo se
dogovorili za nedeljo, 1. de-
cembra in Oblakova sta bila
zadovoljna.
Zadovoljni in ponosni pa
smo lahko vsi krajani, da
imamo pomlajen gasilski ka-
der, kije voljan pomagani ta-
koj in ob vsakem času, za kar
jim gre prisrčna zahvala.
V akciji je sodelovala ce-
lotna gasilska ekipa: Raj ko
Kozovinc iz Zagrada, Duško
in Darko Šeruga s Polul,
Branko Rezar iz Hudinje,
Čedo Šegur iz Otoka, Janko
Zupan iz Pečovnika, Jože in
Andrej Čečko, Ivan Vrečer
in Jože Podrgajs. Ne smemo
pozabiti tudi na nekatere so-
sede, kot so Silva Grum, Ida
Lotrič, Milena Beve in kot
vedno tudi moja malenkost
kot organizatorka akcije.
JAZBEC ZINKA
Slovensko ljudsko gledališče Celje
v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v
soboto, 11. januarja ob 19.30 uri Večer jugoslovanske
folklore, na katerem bo nastopila folklorna sekcija
ŽPD France Prešeren iz Celja in folklorna skupina
Karol Pahor iz Pirana.
Dom kulture Slovenske Konjice
v konjiškem domu kulture bo jutri gostovalo Slo-
vensko ljudsko gledališče iz Celja. Uprizorili bodo
Feydeaujevo komedijo Bolha v ušesu, predstava pa bo
ob 18. uri.
Dom kulture Šmarje
v kulturnem domu v Šmarju bo jutri ob 19.30 uri
koncert, na katerem se bo predstavil Moški pevski
zbor Zdravilišča Rogaška Slatina, ki ga vodi Franc
Plohi.
V sredo, 15. januarja pa bo v Šmarju gostoval
narodno zabavni ansambel Henček. V tamkajšnjem
kulturnem domu bo imel v sredo dva koncerta in sicer
ob 17. in ob 19. uri.
Zadružni dom Ljubečna
v zadružnem domu na Ljubečni bo v nedeljo, 12.
januarja ob 16. uri koncert ansambla Francija Zemeta
iz Vojnika.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu bodo danes ob 18. uri odprli
razstavo kiparskih del akademskega kiparja Toneta
Demšarja. Razstava bo odprta do 17. januarja.
Dom kulture Titovo Velenje
v velenjskem domu kulture bo v sredo, 15. januarja
ob 19.30 uri predavanje Toneta Škarje o vzponu članov
alpinističnega odseka Planinske zveze Slovenije na
Jalung Kang, 8500 metrov visok vrh v Himalaji.
Dom kulture Šoštanj
v Domu kulture v Šoštanju bo prihodnji četrtek, 16.
januarja ob 18. uri gostoval Teater u gostima iz
Zagreba z moderno situacijsko Črno komedijo Petra
Shafferja.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
9.
Mirna noč v celjski porodnišnici
Zadnßa je lani rodila Marija Pavič, prva letos pa Vilma Mikulan
Za noč iz 31. decembra
1985 na 1. januar 1986 v celj-
ski porodnišnici lahko trdi-
mo, da je bila v primerjavi s
prejšnjimi izredno mirna.
Tako je ostalo tudi dežurni
ekipi, ki sta jo vodila zdrav-
nika Jože Meško in Goran
Cvitan, nekaj časa, da je ob
skrbi za porodnice lahko
razmišljala o Novem letu,
novoletnem veselju ter si
ob polnoči nazdravila.
Tudi letos, zdaj že štirinaj-
stič, je ekipa Novega tednika
in Radia Celje 2. januaija do-
poldne obiskala celjsko po-
rodnišnico, da čestita porod-
nicam in zdravstenem oseb-
ju in zaželi uspešno leto. Le-
tošnji obisk je bil še števil-
nejši kot lanski, saj smo zdaj
pripravili že kar pravi kon-
cert, ki so mu vsi z navduše-
njem zaploskali. V novolet-
no pripravljenem večjem
prostoru, kjer so po robovih
sobe sedele matere s svojimi
novorojenci, so zapeli člani
okteta Studenček (letos sla-
vijo desetletnico petja) in za-
igrali prijetne melodije člani
domačega ansambla Franci-
ja Zemeta. Ti so dve noči
igrali v hotelu Golding Ru-
bin v Žalcu in se z drugega
nastopa pripeljali neposred-
no v celjsko porodnišnico.
Prvič je bil letos zraven tu-
di predstavnik SOZD Merx,
DO Potrošnik Maks Maček,
ki je dežurnemu osebju izro-
čil veliko darilno košaro. S
prireditvijo je bil tako zado-
voljen, da je obljubil trajno
sodelovanje.
Naša akcija že vseh štiri-
najst let poteka pod glavnim
pokroviteljstvom delovne
organizacije Moda in njen di-
rektor Ciril Zavolovšek je
tudi letos prišel in prinesel
darilni bon za tisto mater, ki
je prva rodila v komaj roje-
nem letu.
Drugič seje v akciji pojavil
tudi LIK Savinja tozd Šem-
peter v Savinjski dolini, ki je
prispeval lično otroško po-
steljo.
Seveda pa ne moremo tudi
mimo cvetličarne Ocvirk iz
Celja, ki je podarila tri pre-
krasne šopke cvetja.
Mimo nas je prispevala da-
rilo za prvorojenca tudi
Ljubljanska banka Splošna
banka Celje.
Otrok Je slavček v
hiši
(Albanski pregovor)
Zadnji porod lani so v celj-
ski porodnišnici opravih ob
deveti uri zvečer, ko je rodila
Marija Pavič iz Hrastja 35,
Loka pri Žusmu. To je že
njen peti otrok, ime mu je
Peter. Doma ju čakajo mož
oziroma oče Janez, ki je za-
poslen v štorski železarni ter
sedemletni Jano, petletni
Darko, štiriletna Anita in
Branko, ki je prav danes, 9.
januaija, star dve leti. Marija
je doma na kmetiji, kjer je
zaenkrat še vedno »glavna«
Janezova mama. Pravi, da
tudi s petim otrokom ne bo
težav in da bodo že vse tako
uredili, da bo prav in dobro.
Rada ima otroke, zato tudi
vehka skrb za njih. Če bo še
rodila? Nasmehne se in »bo-
mo videU, nič se še ne ve«!
Marija je dobila otroško po-
steljo LIK Savinja TOZD
Šempeter v Savinjski dohni.
Ko je dežurna ekipa vse
postorila z Marijo Pavič je
zavladal vs^ delni mir do
druge ure zjutraj, ko so pri-
peljah Vilmo Mikulan iz Ce-
lja, zaposleno v Tkanini Ce-
lje, trenutno pa je poslovod-
kinja v Podčetrtku.
Otroci SO temelj
družbe in sol zemlje
(Jomo Kenyatta)
Ko smo stali ob postelji
Vilme Mikulan, ki je rodila
prva letos, je mah Iztok, kot
je ime njenemu prvorojencu,
dajal od sebe takšne glasove,
kot daje najboljši pop pevec.
Že trin£Ùst let se ni zgodilo,
da bi kdo od prvorojencev
tako jokal, kot ta. »Njegov
prvi intervju morajo dobro
slišati,« je komentirala jok
ali petje svojega Iztoka mati
in ga ljubeče stiskala k sebi.
Sreča je vela iz nje, kajti vse
se je dobro končalo. Iztok je
pravi korenjak, saj je ob po-
rodu tehtal 3720 dkg in meril
celih 52 cm. Vilma se zahvali
zdravstvenemu osebju za
vso skrb pri in po porodu, ki
je bila na višini, hvaležna pa
je tudi za darili DO Moda in
LB Splošna banka Celje ter
seveda za cvetje. Če bo še
rodila? »Zakaj pa ne! Ali ni
luštno imeti tako štručko!«
Vilma je rodila kot prva letos
v celjski porodnišnici ob
7.28, za njo pa ob 7.40 Anica
Slatinšek. Zanimivo je, da se
je leto končalo in začelo s
fanti, kar pa še ne pomeni,
da bo to moško leto, saj se je
v prvih treh dneh januarja
rodilo 15 otrok, med njimi
sedem dečkov in osem de-
klic! Sicer pa je bilo lani v
celjski porodnišnici nekaj
manj porodov (2720) kot leta
1984 (2783)! Lani ni bilo
trojčkov, bilo pa je izredno
veliko dvojčkov.
Za leto dni smo se poslovi-
li in si rekli na svidenje pet-
najstič, 2. januaija 1987!
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Dr. Jože Meško: »Letošt^e
dežurstvo je bilo kar prijet-
no, čeprav seveda ne popol-
noma brezskrbno, kajti
takšna je pač narava našega
dela. Vesel sem, da se je vse
srečno končalo, vesel pa
sem tudi akcije, ki sem ji
sam prvič prisostvoval. Le-
po je, če se tudi na takšen
način spomnite porodnic in
ekipe, ki je dežurala.«
Vilma Mikulan s prvorojencem Iztokom.
Že drugič je prišel in zapel oktet Studenček pod vodstvom Iva Kneza (levo).
Iz igranja v hotelu naravnost na koncert v porodnišnico, takšna je bila novoletna pot
domačega ansambla Francija Zemeta, ki je sedanjim in bodočim materam zaigral svoje
melodije s tematiko materinstva.
Najbolje je držati
za zobmi I
Pri Razborškovih v Тгођђ
je v prejšnjem stoletju služj;
klo mlada in jezična Ančka,i
Moški so kaj radi pasli očj^
postavi in si jo potihem žel«;
Ančka se jim je znala spretn,'
ti, vse dokler tudi njo ni zgrajl
njavec.
Rodila je nezakonsko det('
bilo v tistih časih sramota.
poprej metali oči zanjo, so^
obsojali in poniževali. Ančl!
več vedela kako bi se branil;:
je nekega dne zabrusila паг;
pa to, če imam jaz nezakon^i
saj sem le dekla, kaj pa ђ;]
Franc Jožef, ko jih tudi inni
on,..?«
Zaradi klevetanja cesarski
nosti, so deklo Ančko zaprli il
zapore in jo obsodili na smrt
Ančka je prosila cesarja «
nja. Le-ta ji je podaril živ^
smrtna kazen ni bila izvrš^^
čisto poceni jo Ančka le ni
Za kazen je morala v oblik
vsako leto - dokler je bila de
na - plačati 5 avstrijskih golj
No pa še recite, če jezik vt
zagode človeku!
FANI S
Tonika
ШÊÊШШШ^ÊШШÊШШШШШШÊШ
Tonika - Antonija Ograjenšet
že z osmimi leti za kruhom, ke
za sedem lačnih ust ni bilo do'
štiridesetimi leti se je ustavila
ljudeh, gospodarju Preparšku i
pri Šmartnem v Rožni dolini.
Kmetija je bila zelo stara, d
starejša, kakšnih 200 in več le'
idihčnem okolju. Vendar se vi
pridnih rokah, saj tujcu zastan(
se pogled zbistri, ko oči naj pre
na ličnem kozolcu. Ves oblože:
zloženo koruzo in če se mu mal
vidiš pod njim tudi kakšen nov
ski stroj. Hiša, mala, s slamo krit
nimi okni, pa je pravi biser za ol
sicer napeljan vodovod, vendar
je star prav tohko, še večkrat pi
Toniki ob njem misli uidejo na
bile roke edino delovno sredstvo
človeka, ko so tod ob večerih d«
tudi luščih fižol, pripravljali trt«
Starega gospodarja danes ni v
ja Ograjenšek pa je še tu, čepra'
daiji čisto tuji ljudje. Pred leti
tudi Tonika slabšega zdravja sta
nim gospodarjem odločila, da
posest tistim, ki bo pripravljen
nadaljevati. In našli so se Stopah
s svojim delom in trudom lep'
Tonika se med njimi dobro po¿
da ima še nekoga ob strani. Sa
pomaga pri vseh opravilih kolil*
Tekst in foto: ED
986
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Mesarija in pol. pravijo
Slavo so Prekoršku v Woßnlku prinesle najpreì klobase
Prekorškova mesarija v
Vojniku ni samo pojem za
Vojničane, ampak za širše
celjsko območje. Konec
koncev gre za tradicijo dru-
žinskega tipa, saj mesarska
obrt Prekorèkov izvira iz
1937. leta. Sedaj mesarsko
obrt uspešno nadaljuje Lud-
vik Prekoršek, skupaj z že-
no Tatjano. Ker pa imata
dva sinova, Matjaža, 6 let in
Mateja, 9 let, najbrž tudi ni
bojazni za prihodnost, v ko-
likor se bodo pri Prekoršku
šli dobro kadrovsko poli-
tiko.
Prekorškovo mesarsko
slavo so v veliki meri prine-
sle klobase, tiste povojne
Kranjske so najboljše, pa se-
veda hrenovke in posebne
salame, kijih baje ni čez Pre-
korškove.
Manj znano je, da je Pre-
korškova mesarija s svojimi
izdelki pomembno udeleže-
na pri družbeni prehrani de-
lavcev v celjski industriji in
tudi v družbenih dejavno-
stih. Prav za družbeno pre-
hrano pripravijo pri Prekor-
šku dnevno 7000 mesnih
obrokov, z njimi pa potem
postrežejo v prehrambenih
obratih v Aeru, Ingradu, To-
pru, LIK Savinji, Ljubečni,
Etolu, pa v dijaškem domu
in šolah Veljka Vlahoviča in
Franja Vrunča.
Ko smo se z Ludvikom
Prekorškom nazadnje pogo-
varjali, še ni imel rešene lo-
kacije, na kateri bo lahko
razširil svojo dejavnost, prav
tako je visela v zraku tudi
prodna Geršakovega kruha
Vojničanom (ki se za to
nadvse ogrevcOo), edino, kar
je kot dodatna Prekorškova
dejavnost zbujala pozornost,
je bilo stekleničeno vino Ma-
ledolčan. To vino iz Prekor-
škove gorce v Mahh Dolah je
tudi njegova specialiteta, če-
prav z lansko letino ni bil za-
dovoljen, saj mu je zimska^
pozeba uničila velik del pri-'
delka grozdja. Še leto poprej
je v 8000 steklenic spravil
dober pridelek svoje trte, za
lani pa je rekel, da ne bo nič
stekleničenja.
Ludvik, ki je mesarsko
obrt in tradicijo prevzel s 23
leti ima še veliko idej, kako
razširiti mesarsko dejavnost
in jo zaokrožiti, čeprav pravi,
da prave podpore včasih ne
doživi pri tistih, ki upravljajo
s prostorom v občini. Tako si
je na primer zemljišče za pre-
selitev svoje dejavnosti že
kupil, vendar se je zataknilo
pri lokacijskem dovoljenju,
ker menda spomeniško var-
stveni vidik ne dovoljuje za-
pirati vhoda v stari del Voj-
nika. Čeprav se stvari vleče-
jo, gre vendar upati na
ustrezno rešitev problema,
saj končno ne gre zgolj za
zasebni Prekorškov poslov-
ni interes, ampak tudi za šir-
ši, družbeni, ki ga razumljivo
n^bolj podpirajo prav Voj-
ničani.
MITJA UMNIK
FOTO: EDI MASNEC
Še zanimivost, ki sodi
pravzaprav v razne sezna-
me rekordov. Lani je Pre-
koršek z dvema svojima
fantoma na obrtnem sejmu
rezal čez dva metra dolgo
posebno salamo. Menda je
vsem prav teknila in bo pri-
hodnji obrtni sejem treba
počastiti morda že s tri me-
tre dolgo klobaso.
našla srečo
Hajni z ansamblom v svetu
Ivan Zalokar - Hajnl si Je z Igranjem po svetu nabral obilico glasbenih Izkušenj
Ivan Zalokar-Hajni iz Žalca je bil
rojen v idilični vasi pod Planino pri
Sevnici. V naravi je glasba doma in
zato ni čudno, da se je zanjo odločil
tudi Ivan. »Frajtonarica« je postala
njegova življenjska ljubica, pa če-
prav zdaj že vrsto let igra na »pravo«
harmoniko. »Po cele tedne nismo spa-
li ko smo se klatili po veselicah, ohce-
tih, igrali po vasi pod okni,« se spo-
minja mladostnih let v kraju, kamor
se še vedno z vso ljubeznijo vrača, če
le ima čas.
»Takrat so fantje in dekleta znali pe-
ti, poznali so tekste, ne pa danes, ko
popačijo melodijo, teksti pa so po veči-
ni na la-la-la. Bojim se, da bo lepa do-
mača pesem še bolj nazadovala. V ra-
dijskih programih je skoraj ni. Zdajle
je »lojterca« situacijo malo popravila,
pa čestitke. Tam je devetdeset odstot-
kov domače glasbe, kar pomeni da jo
imajo ljudje radi in zato bi jo morah
bolj negovati in ji dati več prostora
tudi v časnikih in revijah.«
»ZunEÖ je to drugače, tam cenijo do-
mačo glasbo. Slovenska jim je še pose-
bej pri srcu zaradi Avsenikov in vseh
ostalih, ki jim sledimo. V Švici mora-
mo obvezno zaigrati Mi se mamo radi,
kajti to je že skor^ njihova himna!«
Ivan Zalokar se z glasbo ukvaija 26
let. Najprej v domačem krgju sam, pa z
nekaterimi fanti, nato kar šestn^st let
z Veselimi hmeljarji. Eno leto je igral
pri nekem avstrijskem ansamblu in
dodobra prekrižaril Evropo. »Z avstrij-
skim ansamblom sem igral predvsem
zato, da sem videl, kaj zunaj na tem
področju želijo, kaj moraš znati. Veli-
ko zahtevajo, predvsem pa red in dis-
ciphno. Če vesehca traja šest ur, je
prostor po desetih minutah prazen, ne
pa tako kot pri nas, ko se vleče kot jara
kača. Ko pride šef organizatorja pred
zadnjo melodijo na oder in se zahvah
za obisk, to nepreklicno pomeni
konec.«
Zdaj ima svoj ansambel, ki ga je po-
imenoval k^ Hajni s pevcema Brigito
in Dušanom. Vadijo v stari osnovni
šoli v Žalcu ter se pripravljajo na prvo
pot v Avstrijo, kjer bodo že januarja
posneh ploščo in kaseto. Z neko av-
strijsko firmo ima triletno pogodbo,
ko пгО bi posnel vsako leto po eno
ploščo. »Gradivo imam že za vse pri-
pravljeno in posneto na kaseti,« z vese-
ljem pove in omeni še člane ansambla:
Edo Fidler igra klarinet in saksofon,
Franci Hosner trobento in bobne, Jože
Žlaus kitaro, Marjan Pohlin bariton in
bas kitaro, pojeta pa Brigita Cmok in
Dušan Žolnir. Melodije so izključno
delo vodje ansambla Ivana Zalokarja,
tekste pa pišeta Ivan Sivec in njegov
maneger in napovedovalec na večjih
prireditvah - Harold Wenzel. V progra-
mu ima na tujih koncertih 40 odstot-
kov slovenske glasbe, po 30 pa dežele,
kjer igrajo in zabavnih. Rad se spomi-
nja več kot mesec dni igranja v hladni
Finski, kjer pa so zelo veseh ljudje, ki
so navdušeno sprejeU to zvrst glasbe,
ki je do takrat niso poznah. Celo člani
finskega filharmoničnega orkestra so
bili njihovi stalni poslušalci in se niso
mogli načuditi »strašnemu« ritmu slo-
venskih polk in valčkov.
Na turnejah poleg nastopov tudi
mnogo vadijo, zraven pa še vehko po-
tujejo. Zamuditi ne smejo, ker se to
kaznive. Na odru morajo biti spočiti,
veseli, pa čeprav so tudi deset ur pre-
sedeli v avtu, prej pa vso noč igrah.
»Na odru se moraš pojaviti brezhiben,
kajti poslušalci so prišh poslušati ure-
jen in kvaliteten nastop in jih prav nič
ne briga, kako se ti počutiš. Celo na
nohte ti organizator pogleda.«
Tako Ivan Zalokar, ki po 26 letih
prav gotovo dobro pozna svoj posel in
to prenaša tudi na druge. Mnogi bi ga
lahko posnemali ne samo v igranju
pač pa tudi pri spremljajočih stvareh,
ki so prav tako pomembne. Zdaj pa
spet harmoniko na ramo in z veselimi
vižami v svet. Prihodnje leto bodo bolj
malo doma, ker im^o veliko pogodb
zunaj. Med drugim tudi ponovno Fin-
sko pa Kanarske otoke in še kaj. Ob-
Ijublj^o pa, da se bo našel tudi kakšen
termin, da se bodo predstavih doma.
Prvič so se že na reviji v Libojah in
prijetno jih je bilo poslušati.
TONE VRABL
14. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JANUAR 1986
Zbirali smo papir
Za zbirarye odpadnega papiija
smo se odločili, ker rabimo denar
za izlet ob koncu šolskega leta.
Za akcijo smo se odločili vsi,
prigovarjali pa so nam tudi tova-
riši učitelji. Nasvete smo poslu-
šale le deklice, dečki so se nam
smejali.
Ker je bilo papirja, ki smo ga
prinesle od doma, premalo, smo
sklenile, da gremo za papir prosit
po hišah. Nigprej se nam je zdelo
smešno, sčasoma pa nam je zače-
lo ugajati. Razdelile smo se v tri
skupine, da bi papir nabrale na
čim večjem področju. Ko smo
hodile od hiše do hiše, so nas
nekateri rezko zavrnili, drugi pa
so nas sprejeli vljudno in ustregli
naši želji.
V skupini, kjer sem sodelovala,
smo prijetna klepetale. Pozvoni-
le smo še pri tovarišici Lesjakovi,
ki nam je tudi dala nekaj papirja.
Ob pogledu na uro nas je sprele-
telo, s^ je bilo že pozno popold-
ne. Korak smo pospešile proti šo-
li in papir znosile na kup.
Čeprav so se nam nekateri
smejali in govorili, da se v akciji
ne splača sodelovati, smo imele
trdno voljo in izpeljale smo tisto,
za kar smo se odločile. To pa je
najvažnejše.
EMICA OPERČKAL, 8. r
OŠ FRANKOLOVO
IVlačka in račka
Račka je lepo plavala po vodi
in migala z repkom sem in tja.
Prišla je mačka in hotela poteg-
niti račko k sebi, da bi jo lahko
požrla. Ampak mačka si ni upala
v vodo, ker ni znala plavati.
Račka se sploh ni zmenila za
mačko in je lepo plavala naprej,
kot pnavadi plavajo račke. Prišla
sta strica in nagnala mačko. Mač-
ka je tudi šla naprej, ker je vede-
la, da nikoli ne bo mogla dobiti
račke, zato ker ni znala plavati, in
ker se je bala vodé.
MANICA PIŽORN, 4. c
OŠ Vera Šlander
POLZELA
Ti loviš in patrulja
na hodniku
»Petnajst minut pred osmo
pred kinom Union!« nam je še
uspela povedati tovarišica.
»Zakaj pa?« so se nekateri
spraševali.
»Film gremo gledat!« se je
oglasil eden iz kota.
»Katerega pa?« je vprašala so-
šolka, ki zelo rada klepeta.
»Ti loviš,« sem ji odgovorila in
jo udarila po rami.
»Ne se zafrkavat, pa res povej!«
se je zadrla za menoj.
»Če ti povem, da bomo gledali
film Ti loviš, pa ne verjameš!«
sem ae razjezila.
»No, je že dobro!« je rekla in se
pognala za Daijo. Udarila jo je po
rami in rekla: »Ti loviš!«
In tako se je začelo naše divja-
nje po matični učilnici. Vmes se
je slišalo: »Ti loviš! Ti loviš!«
Loviti smo se začeli vsi, zato je
zmanjkalo prostora in na dan je
prišlo kričanje. Kričanje je preki-
nil rezek glas sošolke, ki je vzkli-
knila: »Pazite, tovarišica ravnate-
ljica!«
»Ta je pa dobra!«
»Že spet patuuljira po hodni-
kih!« seje še zaslišalo, nato je pa
nastala popolna tišina. Ko pa je
tovarišica ravnateljica odšla, sem
vzkliknila: »Joj, kako me vse bo-
li, ampak divjanje se mi je kar
prileglo!«
IDA LESJAK, 7. a
COŠ Fran Roš
CELJE
Moj odnos dO živali
Že kot m^hna punčka sem
imela rada živali. Naprej so bile
to plišaste živalce, igračke, ki
sem jih vsak večer nosila s seboj
v posteljo. Ta ljubezen je počasi
prebrala tudi na prave živali. Pri
dedku in babici sem imela kuž-
ka, ki se mije zelo priljubil. Bilje
prijazen, prav nič hud. To veselje
paje kmalu minilo. Zelo sem bila
žalostna, ko je poginil. Potem
smo dobili novega. Tudi ta je
imel rad otroke, a se je izgubil.
Sedaj imamo pri dedku in ba-
bici na Dobrni novega psa, ki pa
je drugačen od prvih dveh. Je
čuvaj in kadar je na verigi je zelo
hud, da se ga še jaz malo bojim. A
ko je spuščen, se spremeni v či-
sto ljubkega in živahnega psa.
Še ljubše pa so mi muce, ki jih
je za celo družino. Najbolj so mi
všeč, ko so še čisto majhne. Ko
pridemo na Dobrno, pritečejo k
avtu in vedno imamo kaj za njih.
Pa tudi psu Muriju prinesemo
kosti, drugače je zelo ljubosu-
men in užaljen.
Imamo tudi zajčke. Nigraje jih
ima moja sestra Maša, ki jih ves
dan hrani s travo in nadomešča
dedkovo delo.
Žalostna sem, da stanujemo v
bloku, ker ne smem imeti živali.
Pa tudi živalim bi to ne ustrezalo,
seO imajo premalo svobode.
TJAŠA JAKOP, 5. b
OŠ Peter Šprajc-Jur
ŽALEC
Naš Špuri
Naš mucek Špuri živi pri stari
mami. Ko se pripeljemo k stari
mami, takoj priteče k nam. Prite-
če pa zato, ker ve, da bo dobil
hrano. Níyprej se z gobčkom drg-
ne ob noge. Ko dobi hrano, ne
pusti nikogar zraven, še posebno
ne psa. Psu se postavi v bran,
tako da se vsa našopiri ter prične
pihati. Po jedi se vedno umiva
tako, da se s tačko drgne po
gobčku. Na deblu drevesa si bru-
si kremplje. Če vidi ptiča, prične
mahati z repom. Če stara mama
plete, se Špurek пајггце igra s
klobčičem volne.
MOJCA KOLAR, 3. c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Tovariš Emil
Tovariš Emil se pripelje v šolo
z rdečo katrco. Če smo pridni, je
on z nami prijazen, če smo pa
poredni, nas krega. Bojimo se ga
med glavnim odmorom, ko hodi
po hodniku.
MARJAN JANČIČ, 2. c
OŠ ZREČE
s planinci na izlet
»Končno!« takšen vzklik se je
zaslišal iz marsikaterih ust, ko
smo zagledali približujoči se
vlak. Kljub vsem opozorilom to-
varišice zborovodkinje in tovari-
šice spremljevalke in seveda, na-
šega vodiča iz planinskega dru-
štva (ki nam je omogočilo izlet),
smo se kot podivjani zaleteli pro-
ti rezerviranemu vagonu. Čeprav
smo vedeli, da bomo našli vsak
svoj prostor, smo se zaganjali in
prerivali, kot da bi prvič videli
vlak. Ko smo posedli in se umiri-
li - seveda je trajalo kar precej
časa - so nas prešteli - točno 73.
Kar lepo število za mladinski
pevski zbor.
Vlak se je premaknil. V našem
kupeju je sedelo pet deklet (štiri
moje sošolke in jaz) iz 8. razreda;
kar lepo je biti najstarejši, sploh,
če ti zaupajo vlogo tovariša, da
miriš pevce. Naše - še posebno
moje nogavice, so bile tako mo-
kre, da bi jih lahko ožel in se v
dveh urah seveda nismo mogle
posušiti. Vendar to v tistem tre-
nutku ni bilo pomembno. Smeja-
le smo se in poskušale zapeti
kakšno pesem, ki jo pojemo pri
zboru, a ni šlo. Po nekaj posku-
sih smo se le ujele in zapele.
Sploh ni bilo slabo. In ob vseh
teh neumnostih je vožnja do Po-
stojne hitro minila.
Po dveh kilometrih hoje smo
prišli pred jamo. Plačali smo in
se spet začeli drenjati. Posedli
smo v rumeni vlak in se odpelja-
li. Peljali smo se mimo mnogih
stalagnitov in stalaktitov. Kmalu
smo izstopili in pot nadaljevali
peš. Ustavili smo se in vodič nam
je povedal nekaj podatkov o ja-
mi. Pot smo nadaljevali do baze-
na, kjer smo videli človeške ribi-
ce-proteuse. Potem smo videli še
špagetno dvorano in preden smo
odšli iz jame, smo zapeli pesem
»Počiva jezero v tihoti«. To je bil
naš prvi nastop. Poleg nas je bila
še skupina Hrvatov, ki so nam
prisluhnili in podarili velik
aplavz. Z vlakom smo se odpelja-
li ven.
Nekdo je dal pobudo za pizzo
in kmalu smo vsi pevci sedeli v
majhni pizzeriji in jedli pizze. Ko
smo se najedh, smo šli do postaje
in počakali na vlak.
Vožnja nazaj je bila še bolj za-
nimiva. Ugotovili smo, da je naj-
lepše početi prav tisto, česar ne
smeš. Potem se nam je pridružilo
nekaj odraslih in skupaj smo peli
pesmi. Če je kakšna kitica manj-
kala, se ni nihče jezil.
Po zvočniku seje zaslišalo opo-
zorilo, da se bližamo Celju. Oble-
kli smo se, in hoteli prav tisto,
kar je nemogoče: vsi naenkrat
skozi vrata široka en meter.
Porazgubili smo se vsak v svo-
jo smer.
Ko sem zlezla v posteljo, sem
premišljevala o pustolovščini.
Toda spomnila sem se, da imamo
naslednji dan kemijo! Bo že ka-
ko, sem se potolažila in spet raz-
mišljala o izletu. Res, včasih je
hudo iti na vaje, toda na krasnem
izletu se vse pozabi.
Rada bi se še zahvalila planin-
skemu društvu, ki nam je omo-
gočilo izlet in planincu, ki nas je
spremljal. Upam, da se bodo še
kdaj spomnili na nas.
PETRA GUČEK, 8. a
Prva osnovna šola
CELJE
HOJU Fi^izBm
IMW1 dövce la s£. tori» nix
ЕНШТ m * vletla Kirict
МИШ fJlJf iriw ZVEZALA
Í1IJIH Jf ZneDftO Ш« ROTA
IM BELOVOVÑO
FOIOMCA JANČIČ
m STMWlCE
Pionirji fotografirajo
Malce smo v skrbeh, dragi mladi prijatelji, saj ste nam do sedaj!
poslali zelo malo svojih izdelkov. Dobre volje in upanja nam ne
manjka, vam pa tudi zagotavljamo, da se bo trud izplačal, saj
skup^ s Fotolikom pripravljamo lepe nagrade.
Tako smo primorani pobrskati po stari zalogi fotografij, kjer
izstopa Toni Orti iz osnovne šole Primoža Trubarja iz Laškega.
Priljubljen motiv je predvsem njegov zajček, ki nastopa v raznih
pozah. Na posnetku ga vidimo, ko se s tačko sprehaja med
krvoločnimi vrstniki. Mogoče bi lahko pazil na izrez, saj sta
zvočnik in steklenica nepomembna, pa tudi spodnjo stran foto-
grafije bi lahko za kakšen centimeter skrajšal. Dobil bi kvadrata-
sto sliko, pozornost pa bi bila seveda vsa na glavnem motivu -
zajčku med divjimi živalmi.
Urednik fotografije
Atkina zanka
Atka je danes pisala test pri matematiki. Prva
naloga je bila takšna:
3 + A = B
B-A = 3
Ali boš znal določiti število A in število B, če veš,
da je A -l-B enako 5?
Rešeno Atkino zanko pošlji na Novi tednik Trg V. kon-
gresa 3a, 63000 Celje, do torka, 13. decembra 1986. Tudi
tokrat prispeva nagrado za srečnega izžrebanca tovarna
AERO.
Pa še rešitev iz zadnje lanskoletne številke Novega ted-
nika: Če si našel vse štiri napake v Atkinem pismu, si
ugotovil, da je Atka prosila dedka Mraza za SANI.
Nagrado pa dobi: Savina Volkar, Vrbno 29, 63320 Šentjur.
9. JANUAR 1986
шшшш	NOVI TEDNIK - STRAN 15
Mesreč manj - več pa je bilo mrtvih
.ani ¡e na cestaiì na ceijsi(em oiimočju umrlo devet ljudi već kot leto poprej
Prvi dnevi letošnjega leta so na če-
tah na celjskem območju minili zelo
eirno. Kljub temu pa niso mogli pre-
xiti dokaj zaskrbljujočih podatkov
I dogajanjih na cestah lani. Res je
icer, da je bilo nesreč manj, manj
udi poškodovanih - mrtvih pa je bi-
o kar devet več kot leto poprej.
»Prav zaradi tega podatka i promet-
lovarnostnim stanjem na naših cestah
le moremo biti zadovoljni,« je povedal
nšpektor za promet pri UNZ Celje
van Hribernik. »Celotno število pro-
netnih nesreč je bilo za okoli osem
)dstotkov nižje kot leta 1984, telesno
)oškodovanih pa za okoli deset od-
ttotkov. Kar za 14 odstotkov pa je po-
raslo število prometnih nesreč, ki so se
cončale z najhujšim koncem - s smrt-
lo žrtvijo. Mrtvih pa je bilo za 16 od-
stotkov več kot prejšnje leto.«
Lani je na cestah celjskega območja
imrlo 70 udeležencev v prometu (leto
poprej 61). Največ mrtvih je bilo na
cestah v žalski občini, med udeleženci
pa so n^višji davek plačah potniki v
vozilih (16 mrtvih); na drugem mestu
so vozniki osebnih avtomobilov, na ze-
lo visokem tretjem mestu pa pešci. Ti
so vse pogostejše žrtve prometa, hkra-
ti pa tudi zelo pogosti povzročitelji
prometnih nesreč. Očitno se še vse
premalo zavedajo, da morajo tudi oni
upoštevati prometne znake in pred-
pise.
Med vzroki za prometne nesreče je
^e vedno na prvem mestu vožnja z ne-
^Pf-imerno hitrostjo, na visoko drugo
mesto pa se je prebil alkohol. Zaradi
vožnje v opitem stanju je namreč vse
več prometnih nesreč - tudi najhujših.
Zaradi vinjenosti pa je tudi največ po-
begov s kraja nesreče; tudi s takim
nehumanim početjem so se na celj-
skem območju lani precejkrat srečeva-
h. Kot tretji najpogostejši vzrok pa je
bila vožnja po sredi ceste oziroma po
levi strani vozišča.
Kot smo že zapisali, je zaradi pro-
metnih nesreč lani umrlo 70 ljudi; upa-
mo lahko, da je to število dokončno. V
bolnišnici namreč leži še precej oseb,
ki so se poškodovale pri prometnih
nesrečah v lanskem letu.
Kljub najrazličnejšim vzrokom za
prometne nesreče pa je treba vendarle
zapisati, da je do večine prišlo zaradi
premajhne previdnosti. Neprevidnost
oziroma nepremišljenostjo namreč tu-
di to, da kdo sede za krmilo vozila
vinjen ali v vozilo, ki ni sposobno za
varno vožnjo. Kot kažejo pregledi, je
na naših cestah tudi vse več takih vo-
zil. Vozniki, ki se v njih vozijo, očitno
sploh ne pomislijo, da s tako vožnjo ne
ogrožajo le sebe, ampak tudi ostale
udeležence v prometu.
»Od 29. decembra se na vsem celj-
skem območju še ni zgodila niti ena
te^a prometna nesreča,« nam je ob
pričetku tedna dejal Ivan Hribernik.
Da bi tak mir trajal še dalj časa!
Izsiljevanje v
križišču
Po Tomšičevi cesti v Ti-
tovem Velenju seje peljal
proti železniški postaji
voznik kolesa na pomož-
ni motor MIHAEL
POLH, 75, iz Titovega Ve-
lenja. V križišču z Jenko-
vo uhco je z njegove leve
strani zapeljal predenj
voznik kombija ANTON
MAHNE, 43, iz T. Vele-
nja, v katerega se je kole-
sar zaletel in padel po vo-
zišču ter se huje ranil.
Bo kmalu koga povozilo?
Kocbekova ulica v Celju postaja črna prometna točka
Med Vodnikovo ulico in
Miklošičevo v Celju se po
Kocbekovi ulici odvija ne-
znanski promet n^mlajših
pešcev in reke vozil. Šolarji
osnovne šole I. celjske čete
se gnetejo s šolskega dvori-
šča na cesto dobesedno v re-
ko mimovozečih vozil.
Kocbekova ulica je dvo-
smerna, po njej vozijo tudi
lokalni avtobusi proti Novi
vasi. Dolgemu polju in
Ostrožnem, pri čemer se jim
komaj kdaj posreči ne povo-
ziti vogala pločnika ob Vod-
nikovi prav ob šoli.
Za nameček srečni novi
kupci avtomobilov pred av-
tosalonom Avtomotorja Ce-
lje po vsem pločniku razsta-
vijo svoja vozila, najmanj na
dveh tretjinah ulice pa je po
eni strani dovoljeno še parki-
ranje. V teh dneh ob spolz-
kih cestah je prav grozljivo
opazovati šolaije, tudi tiste
najmlajše, kako poskakujejo
med vozili na pločniku in na
cesti in pravi čudež je, da ni
še nobenega povozilo. Naj-
brž bomo počakali na prvi
žalostni primer, pa šele po-
tem ukrepali.
MITJA UMNIK
Slaba električna napeljava
Več pozornosti dimnikom in električnim napeljavam - pozor
pri prekajevanju mesa
že prvi večji letošnji po-
tar nas opozarja, da mnogi
stanovalci - predvsem tisti
v starejših stanova^skih
hišah - premalo pazijo na
to, kako imajo urejeno elek-
trično napeljavo. Prav do-
trajana napeljava je na-
mreč pogost vzrok požarov,
ki se često končajo z veliko
gmotno škodo.
Letošnji prvi večji požar
na stanovanjski hiši Fanike
Ramšak na Klanjcu nad Do-
brno je nastal prav zaradi ta-
kega vzroka. Čeprav so kma-
lu prihiteli na pomoč gasilci
okoliških prostovoljnih ga-
silskih društev in celjski po-
khcni gasilci, je ogenj ven-
darle napravil za okoli tri mi-
lijone dinaijev škode.
Ob tem požaru pa velja še
enkrat tudi opozoriti, da na
naših domačijah še veliko
prepogostokrat zagori tudi
zaradi slabih dimnih naprav.
Predvsem v zimskem času
ljudje kurijo v več kurišč, ne
da bi se prej prepričali, če so
dimniki res uporabni. Gasil-
ci so v obsežnejših akcijah
sicer pregledali že številna
podstrešja, opozarjali obča-
ne in jim svetovali, kaj mora-
jo narediti za večjo varnost,
pa kaže, da stvari povsod še
niso take kot bi morale biti.
Še preveč dimnikov je na
podstrešjih urejenih le zasil-
no, navadne pločevinaste
dimne cevi se dotikajo lese-
nih stropov ali so speljane
kar čez seno ali steljo. Taki
primeri niso le v stanovanj-
skih hišah, ampak pogosto
tudi v gospodarskih poslop-
jih, posebno še v priročnih
kuhinjah za pripravljanje
svinjske hrane.
Pa še пекцј: zdaj je tudi
čas kuhaipa žganja in tudi
pri tem pride pogosto zaradi
provizoričnih dimnih nape-
ljav do ognja. Zadnja dva po-
žara pa tudi opozarjata, da
moramo biti veliko bolj pre-
vidni pri prekajevanju mesa.
Gasimo pomanjkljivosti in
malomarnost - da ne bo tre-
ba gasiti požarov!
Zakaj so zboleli
SentjurčanI?
V Šentjurju v teh dneh pri-
čakujejo, da bodo dobili odgo-
vor na vprašanje - zakaj je
prišlo pred mesecem dni do
obolelosti s prebavnimi mot-
njami pri približno 300 prebi-
valcih občine.
Raziskave opravlja Zavod za
socialno medicino in higieno iz
Celja in rezultati n^ bi bih
kmalu znani. Pri tem pa so
imeli precej težav, saj so za
obolelost zvedeli pozno, ker je
le malo ljudi iskalo zdravniško
pomoč. N^več primerov so za-
beležili v Tolu, oboleh pa so se
pojavili tudi v drugih delovnih
organizacijah. Zato tudi ni bila
pravilna prvotna domneva, da
je okužbo povzročila voda iz
sibeniškega vodovoda, saj so
zboleli tudi tisti, ki z njo niso
imeli nobenega stika. Tudi na-
slednje preiskave vode so bile
"egativne. Bakteriološke razi-
skave pri obolelih tudi niso da-
le ustreznih rezultatov, zato so
sumili, daje obolelost virusne-
ga izvora. Novih primerov niso
zabeležili, oboleli pa so se že
vrnih na delo. Upajo, da bodo
panji rezultati razrešili neka-
tere uganke.
TC
Ne kazen - čestitka
Ob novem leVu čestitka za srečno pot
V dnevih pred novim le-
tom so bili nekateri vozniki
nemalo presenečeni, ko so
jih ustavili miličniki; niso
jih namreč pobarali za voz-
niško in prometno dovolje-
nje, ne preverjali opreme
vozila. K i^ihovemu vozilu
je pristopil član sveta za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu jim čestital za
novo leto in izročil posebno
vizitko.
Tako akcijo ob novem letu
so izvedli tudi v Celju in voz-
nikom razdelih vizitke, ki jih
je pripravil repubhški svet
za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu. Z njo so
voznikom čestitali za novo
leto - hkrati pa so jih opozo-
rih na potrebo po še večji
varnosti na cestah. Na vizitki
so namreč ob stop znaku še
naslovi najbolj pretreslivih
prometnih nesreč, kot so jih
zabeležili slovenski časniki.
Svet za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu se je
za tako akcijo odločil ob
sklepu mednarodnega zdru-
ženja za varnost cestnega
prometa (članica tega zdru-
ženja je tudi Jugoslavija), da
leto 1986 razglasi za medna-
rodno leto varnosti v pro-
metu.
SVET TOZD OŠ IVAN FARČNIK
BUČ, VRANSKO
razpisuje
prosta dela in naloge
ravnatelja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisa-
nih z Zakonom o združenem delu in družbenim do-
govorom o oblikovanju kadrovske politike v občini
Žalec, izpolnjevati še:
-	splošne pogoje, določene v 137. členu ZOŠ
-	imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobra-
ževalnem delu
-	biti družbenopolitično aktivni
-	imeti organizacijske in strokovne sposobnosti za
uresničevanje smotrov in nalog TOZD.
Mandatna doba traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15. dneh po
objavi razpisa na ustrezni organ TOZD. O izbiri bodo
obveščeni v 30. dneh po preteku roka za prijavo.
SIPAD KOMERC
OOUR VELEPRODAJA
NAMJEŠTAJA
Skladišče 898 CELJE
Na osnovi sklepa samoupravnega organa z dne 30.
10. 1985 bo
javna licitacija
za strešne salonit plošče - rabljene (500 kom.).
Licitacija bo dne 15. 1. 1986 v prostorih skladišča
ŠIPAD 898, Kosova ul., Celje.
Pravico nakupa imajo vse pravne in fizične osebe.
Licitacijski material je na ogled vsak delavnik od
7.00-15.00. Podrobnejše informacije dobite na tele-
fon 240-52 in 240-53.
Beta - alfa in omega diskov
V Celju je že dolgo tega, kar smo
nazadnje imeli dobro diskoteko. Takš-
no, ki bi obiskovalcem ponudila tudi
priložnost, da se ob plesu v miru pogo-
vorijo in večer zares prijetno preživijo.
No, pravzaprav Beta še ni takšna - a
kot obljubljajo v hotelu Merx, bo že
letos imela vse to.
Video-diskoteko Beta so v spodnjih
prostorih hotela Merx odprli v začetku
avgusta in odtlej je odprta štiri dni v
tednu. V njej disc-jockeya Boris Pratne-
kar in Karmen Oplotnik vrtita najnovej-
še svetovne disko uspešnice, a obisko-
valci so bolj navdušeni nad starimi hiti.
Prav zaradi tega Boris razmišlja, da bi
razširitvi diskotečnih prostorov priprav-
ljal tudi tematske glasbene večere. Ta-
krat bo tudi samo vzdušje v diskoteki
prijetnejše, saj bodo plesišče ločili od
točilnega pulta in miz.
Do takrat, ko bodo video-diskoteko
Beta dokončno uredili in razširili, pa se
bo celjska mladina, ki večinoma obisku-
je ta lokal, morala pač zadovoljiti s tem,
kar jim je ponujeno. Seveda se veliko
stalnih gostov še vedno spominja odpr-
tih disko večerov, ki so jih v Beti pri-
pravljali jeseni. Takrat so namreč odprh
vrata na vrt in za zabavo je našlo prostor
več ljudi. Povprečno Beta lahko sprej-
me le šestdeset obiskovalcev in to je
predvsem ob nedeljah, ko Boris in Kar-
men med 16. in 22. uro pripravljata di-
sko-matinejo za n^mlajše, veliko pre-
malo.
Sicer pa so prav пгџmlajši, ki obiščejo
Beto med nedeljskimi matinejami, tudi
najboljši gostje. Zadovoljni so z izbiro
glasbe in ob plesanju si želijo tudi števil-
nih zabavnih igric. Boris se ob tem seve-
da potrudi in najboljšim v teh družabnih
igrah pripravi tudi nekaj manjših na-
grad.
Video-diskoteka Beta je odprta vsak
četrtek od 19. do 23. ure (ženske imajo
prost vstop), ob petkih in sobotah med
21. in 2. uro zjutraj ter ob nedeljah za
najmlajše med 16. in 22. uro.
V video-diskoteki Beta se toliko bolj
veselijo razširitve prostorov tudi zato,
ker bodo potem dobili tudi svoj vhod.
Sedaj imajo namreč nek^ težav s tem
ker se njihovi gostje mešsgo s hotelskimi
in tistimi ob točilnem pultu. Večjih iz-
gredov v Beti še ni bilo, a kaj ko smo že
kar navajeni, da vse nepravilnosti pripi-
šemo diskotečni mladini.
In poleg nove Video-diskoteke Beta?
Je še kaj novega? Saveda, v Beti točijo
tudi Beto! Coctail Beta je specialiteta
in hkrati tudi najbolj priljubljena pija-
ča video-diskoteke Beta. In ker je to
specialiteta lokala, naj zapišemo samo
to, da se vanjo zmeša malo vecchie,
ruma, pa še kanček soka in... - to pa je
za začetek že dovolj. Če sodite med
strokovnjake, boste ostale sestavine
gotovo ugotovili sami.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JANUAR 1986
Najboljša judoist in prvič plavalka
športnik iota 85 ¡0 Štefan Cuk, športnica 85 Tanja Drezgič
Jutri, v petek, 10. januarja
bo v veliki dvorani Narodne-
ga doma v Celju ponovno let-
ni zbor najboljših celjskih
športnikov, perspektivnih
športnikov in tistih, ki se s
športom ukvarjajo zgolj re-
kreacijsko. Prireditev pri-
pravljajo Telesnokulturna
skupnost Celje, Zveza teles-
nokulturnih organizacij Celje
in uredništvo Novi tednik -
Radio Celje. Prireditev se bo
začela ob 17. uri, slavnostni
govornik bo celjski in repu-
bliški telesnokulturni dela-
vec Bojan Planinšek, o razvo-
ju celjske telesne kulture v
zadnjih štiridesetih letih bo
pripovedoval profesor Karel
Jug, kulturni del programa pa
bodo izpolnili člani vokalne
skupine Terca iz Celja.
V današnjem poročilu se bo-
mo ustavili samo pri objavi po- ■
datkov tradicionalne ankete,
kjer športni novinarji, športni
delavci in ljubitelji športa pre-
ko poslanih anketnih listov
izrazijo svoje mnenje, kdo je
bil v tekočem letu od športni-
kov v celjski občini najboljši in
si poleg darilnega bona zasluži
tudi kristalno vazo steklarne
Boris Kidrič iz Rogaške Sla-
tine.
Za lanski izbor je bilo povab-
ljenih z anketnimi listi 80 takš-
nih, ki bi se naj spoznali na
celjski in tudi ostali šport ter
naj bi znali ločiti »pleve od se-
mena«. Žal seje znova pokaza-
lo, da so mnogi raje ostali za
svojimi plotovi in dali največ
glasov tistim, ki so v njihovih
vrstah sicer odlični, po spreje-
tem pravilniku preko TKS Ce-
lje pa znatno slabši.
Odziv povabljenih anketi-
rancev je bil dober, saj je od 80
povabljenih poslalo pravilno
in pravočasno izpolnjene listi-
če 60. Nekaj zanimive stati-
stike:
Pri športnikih je dobilo gla-
sove 12 najboljših iz osmih
športnih panog (po dva atleta
in judoista ter po eden dviga-
lec uteži, jadralni letalec, ka-
jak-kanu, karting, streljanje,
rokomet, umetnostno drsanje
in alpinizem). Na 60 prispelih
anketnih listih se je največkrat
pojavil zmagovalec Štefan Cuk
in sicer kar 56 krat, pri tem pa
ga je 37 anketirancev postavilo
na prvo mesto. Od 300 možnih
točk jih je tako zbral kar 225 ali
125 več kot drugouvrščeni at-
let Stane Rozman. Ostali so že
močno zaostali: član AMD
Šlander Jože Mesarec je kot
tretji zbral 64 točk, Matjaž
Murgelj 45, Marko Urankar 39
Itd.
Se težji kot pri športnikih je
bil izbor pri športnicah. Glaso-
ve je dobilo deset športnic iz
šestih panog (3 kegljanje, 2 pla-
vanje ter po ena kajak-kanu,
atletika, streljanje in umet-
nostno drsanje). Prvič, odkar v
Celju izvajamo anketo o naj-
boljših športnikih ob koncu le-
ta, se je med športnicami po-
vzpela na prvo mesto plavalka,
članica Klima-Neptun Tanja
Drezgič, kije dobila 176 glasov
ali 42 več kot drugouvrščena
kegljavka Mira Grobelnik. Na
tretjem mestu je tudi prvič
predstavnica športa na vodi,
članica Nivoja, sekcija kć^ak-
kanu, odlična Živa Cankar. Ni
pa zraven nekdaj nepremaglji-
vih atletinbj in še koga, ki je
mnogokrat segel prav v vrh.
Mladi sicer prihaj^o, toda
njihov učinek izven Jugoslavi-
je je izredno skromen. Bili bi
zadovoljni, če se to ne bi po-
navljalo vsako leto, žal pa se.
Če to ublažimo, je trenutno
edina svetla izjema judoist Šte-
fan Cuk, zraven pa bi lahko
prišteli še Marjana Fabjana, ki
pa žal zadnjo sezono nastopa
za Impol iz Slovenske Bistrice.
In potolažimo se lahko, da je
član državne rokometne repre-
zentance Rolando Pušnik, ki
pa že vrsto let ne igra za svoj
klub, kjer seje naučil rokomet-
nih veščin.
Lep občutek paje, da imamo
35 perspektivnih športnikov,
ki bodo tudi jutri dol.ili prizna-
nja, ki jim naj pomenijo novo
spodbudo za vztrajnost in za
Športnica Celje 85
1.	Tanja Drezgič, plavalni
klub Klima Neptun Celje, 176
točk,
2.	Mira Grobelnik, keglja-
ški klub Celje, 134 točk,
3.	Živa Cankar, DŠV Nivo,
sekcija kajak-kanu, 95 točk,
sledijo: Alenka Jager (SD
Celje) 68, Breda Kampuš (AD
Kladivar) 42, Saša Lavrič (PK
Klima Neptun Celje) 9, Mateja
Aubreht (HDK Cinkarna Ce-
lje, umetnostno drsalna sekci-
ja) 8, Mojca Anderle (PK Kli-
ma Neptun Celje) 7, Tanja Go-
bec 5 in Tončka Pečkovnik
(obe KK Celje) Up|ko po zapi-
skih z anketnih Mrov.
povrnitev dobrega ugleda celj-
skega športa izven občinskih
meja.
TONE VRABL
Športniic Celje 85
1.	Štefan Cuk, judo klub Ivo
Reya Celje, 225 točk,
2.	Stane Rozman, atletsko
društvo Kladivar, 100 točk,
3.	Jože Mesarec, AMD Šlan-
der, karting sekcija Celje, 64
točk,
sledijo: Matjaž Murgelj (Ni-
vo) -45, Marko Urankar (TVD
Partizan Celje mesto, sekcija
dviganje uteži) 39, Branko Ma-
lee (SD Kovinar Štore) 17,
Franc Peperko (Aero klub Ce-
lje) 17, Igor Razgor (ŽRK Ce-
lje) 13, Rok Kopitar (AD Kla-
divar) 7, Franček Knez (alpini-
zem) 5, Matej Pangerl (sekcija
umetnostno drsanje pri HDK
Cinkarna Celje) 3 in Stanko
Anderle (judo klub Ivo Reya
Celje) 2 točki po anketnih li-
stih.
Štirideset let ŽRK Aero Celje
Železničarski rokometni
klub Aero slavi letos lep jubilej
- štiridesetletnico obstoja. Gre
za rokometni kolektiv, ki je v
svoji zgodovini dosegel vrsto
lepih dosežkov in bil vrsto let
med najboljšimi jugoslovan-
skimi rokometnimi klubi, s^
so kar osem sezon nastopali v
prvi zvezni ligi in bili trikrat
finalisti jugoslovanskega roko-
metnega pokala. Štirikrat so
bili prvaki države tudi mladin-
ci, poleg tega pa še trikrat dru-
gi. ŽRK Aero Celje je doslej
dal 32 državnih reprezentantov
in sicer šest za A reprezentan-
co, pet v B, dva v študentsko in
kar 19 v mladinsko, od tega
štiri v ekipo, ki je na svetov-
nem prvenstvu pred petimi le-
ti v Lisboni osvojila naslov
svetovnih prvakov.
Lani je bil ŽRK Aero znova
potrjen kot najboljši rokomet-
ni kolektiv v Sloveniji. Po po-
sameznih kategorijah so osvo-
jili naslednja mesta: člani pr-
vo, mladinci četrto, kadeti tret-
je ter starejši in mlajši pionirji
prvo. Poleg tega se je članska
ekipa uvrstila med osem naj-
boljših v jugoslovanskem po-
kalu, v II. zvezni ligi sever pa
ob koncu zasedla 8. mesto.
Za drugi del prvenstva
1985/86 so že začeli s priprava-
mi, ki jih bodo v glavnem iz-
vedli doma, le za nek^ dni bo-
do odšli v Slovenj Gradec. Ob
40-letnici načrtujejo močnejši
turnir, povabili pa bodo tudi
državno reprezentanco, ki bo
februarja in marca nastopila
na svetovnem prvenstvu v Svi-
ci. Tudi v bodoče bo njihovo
delo usmerjeno v iskanje last-
nih kadrov, Scg se je že doslej
pokazalo, da je pri nas dovolj
rokometnih talentov, ki jih je
treba samo izbrusiti. Start v
spomladanskem delu v II.
zvezni ligi bo 15. marca, ko bo-
do gostovali v Titovem Vrbasu
in se srečali z Vrbasom, zadnje
kolo pa bo predvidoma 31. ma-
ja, ko se bodo v Celju pomerili
z Iskro iz Bugojna.
Prva ekipa v sezoni 1985/86
(stojijo od leve proti desni):
trener Goršič, Anžič, Ivezič,
Bamfro, Robida, Šeško, Ča-
ter, Jerovšek in Bala, spredaj
z leve Kleč, Razgor, Selčan,
Mahnič, Jeršič in Strašek.
T. VRABL
Strelci mimo
tarč
Strelska družina Žalec, ki
nastopa v republiški ligi, je
na svojem strelišču pripravi-
la zanimivo novoletno tekmo-
vanje, kjer so se srečale tri
najboljše ekipe celjskega ob-
močja: Kovinar Štore, Celje
in Žalec.
Posebnost tekmovanja je bi-
la v tem, da so nastopili »na-
vadni«,iStrelci, ki so streljali ta-
ko, kot na običajnih tekmova-
njih. Potem pa so nastopili še
džokeiji in džokerice. Džoker-
jem se je doseženi rezultat
podvojil, medtem ko so se do-
sežki džokeric odbijali od prej
doseženih rezultatov ostalih
članov ekip. To je pomenilo,
da so morali odlični strelci, ki
drugače zadevajo samo devet-
ke in desetke, za spremembo
streljati prav na rob tarče, da
niso preveč pokvarili rezultata.
Tu pa so seveda nastale mnoge
težave, k^ti takšne spremem-
be so za odlične strelce le pre-
hude. Džokerji so bili Darko
Bohorč za Celje, Mladen Me-
lanšek za Žalec in Franc Hoče-
var za Štore, džokerice pa lani
najboljši slovenski strelec z
zračnim orožjem Branko Ma-
lee za Štore, Jože Jeram za Ce-
lje in Rudi Kotnik za Žalec.
Zmagali so strelci Kovinarja
Štore pred Žalcem in Celjem.
To je bilo že tretje novoletno
srečanje najboljših strelcev, ki
je vedno v drugem kraju, gre
pa bolj za prijateljsko srečanje
po končani naporni sezoni,
kjer na tekmovanjih takšnih
šal za sprostitev ne poznajo.
T. VRABL
Slovenska košarkarskij
ga: košarkarjem Libele^
podvig ni uspel, v Ljublja,
dvorani na Kodeljevem,
mači Slovan v derbiju kol?
kazal, daje trenutno mo(V
ekipa, čeprav so se Ce*
uspešno upirali do od'
(46:40). Takoj na začetku,,
gega polčasa so se celo pí
žali na samo dve točki zaos
ka (46:44), vendar so Ljub]'
čani takoj zatem dosegli n.^
trojk, zaigrali v obrambi ^
in celo grobo ter prednost'
čali, dokler ni ta v 17. mjji
znašala že 19 točk (68 j
Končni rezultat je bil 93:7;
Koše za Libelo so dos¡,
Govc 8, Gole 25, Pipani
Medved 22, Kahvedžič 6, K
2- !
Eden od vzrokov za por«,
tudi slaba igra nerazpolož(.
ga Aleša Pipana. Tokrat rti •
šlo ne v napadu (le 14 točk '
v obrambi. Pod nasprotu
vim košem je bil zelo iznajč
Robert Medved (22). Dalef,
boljši igralec Libele in t
tekme je bil Zoran Gole, zc
neumoren v obrambi in
skokih, ob tem paje dosega
25 točk.
Tako je končan prvi del.<
van ima poraz, domžalski H
os dva, postojnski Nai
Ljubljanska Ilirija in Libe!;
po tri. Comet je s tremi zrn;
mi na 9. mestu z možnos;
da v ligi ostane.
Konjičani so v tem kolu '
štovali v Kopru. Ob polčasi
vodili že za 19 točk (55:36),;
ti koncu tekme pa so jih doi
či ujeli in v napetem finišu
na igrišču ni bilo več odličn
Šmida, povedli in presene
vo zmagali s 93:91. Naj bo
pri^Cometu sta bila Šmidi
in Železnikar z 21 koši.
Celjani v naslednjem k
zopet gostujejo. Tokrat pot,
jo v Sežano h Kraškemu Zi(
ju, ki so ga v 1. kolu domavi
ko premagali, zato pričafc
mo uspeh tudi na gostovai
Tudi Konjičani v nasledm
kolu gostujejo. V Domžalai
bodo pomerili s Heliosom
je drugi.
V 9. kolu je ekipa Metke
gostovanju premagala zadi
uvrščenega Salonita z rezu
tom 71:65 (46:25). Turnškovi
dosegla 34 košev, Podgorš
va in Jurakova pa po 12. Me
ima dve zmagi in je še vec
predzadnja. V naslednjem
lu gostuje v Ljubljani pri S
vanu, ki je četrti.
Derbi območne lige v Šo:
nju med domačo Elektro
Šentjurjem so dobili gos^
rezultatom 87:82. Pri doma
je Breznik dosegel 24 točk,
zmagovalcih pa Prezelj 37
soboto, 11. januaija ob 18.
Šentjur - Kozje!
Končano je predtekmova
občinskega prvenstva za fa
(5. in 6. razred letniki 1972
74). Pomerilo seje 11 ekipi:
šol celjske občine. Vrstni
po skupinah: skupina A 1.
Frana Rosa, 2. Dobrna, 3.1'
Kovačič-Efenko II. 4. 1.
Celje; B 1. Slavko Slandei
Ivan Kovačič-Efenko, 3. V
ko Vlahovič, 4. Vojnik in j
Hudinja, 2. Štore in 3. Oí
Celjske čete.
Za razvrstitev od 1. do 3.
sta bodo odločali med s£
prvouvrščeni iz skupin,
4.-6. mesto drugouvrščeni
Finale bo februarja.
TVD Partizan Ljubno p
organiziral novoletni košai
ški turnir, ki je postal že tr
cionalen. Udeležilo se gaje
ekip. Prva tri mesta so si raí
lili košarkarji ŠD Vrbove
Nazarij, TVD Partizan Mo2
in ŠD Raduha Luče.
DEAN ŠUSI
Kegljavke Žalca druge
Ob koncu leta so pri kegljaškem klubu Hmezad v Žalcu pripravili turnir,, kjer so nastopile po
štiri moške in ženske ekipe. Med moškimi so bili najboljši predstavniki Fužinarja z Raven na
Koroškem pred domačim Hmezadom, Ingradom iz Celja in Šoštanjem, med ženskami pa Celje
pred Hmezadom, Rudarjem iz Trbovelj in Šentjurjem.
Na sliki ženska ekipa Hmezada, ki sicer nastopa v vzhodni republiški ligi (stojijo od leve proti
desni): Miloševič, Štampar, Birsa, Cilenšek, Naprudnik, Vrabec in Podkrajšek.
Foto: LJUBO KORBER
Uspeh Štucia
Na zadnjem lanskem meseč-
nem hitropoteznem šahovskem
turnirju v Celju sta si prvo me-
sto razdelila Božo Štucl in Žal-
čan Marjan Črepan. Sodelovalo
je dvanajst šahistov, skupni zma-
govalec pa je postal Božo Štucl.
Pertinaču naslov v
EMO
v delovni organizaciji EMO
so izvedli četrti hitropotezni
turnir. Zmagal je Pertinač pred
Gazvodo, Ljupšo, Škobernetom,
Lahkom, Gubenškom itd. Skup-
ni zmagovalec vseh štirih turnir-
jev paje Pertinač pred Djordjevi-
čem, Gazvodo itd.
Novoletni šahovski
turnir
ŠK Savinjčan je v Šempetru
pripravil novoletni turnir. Med
enajstimi šahisti je zmagal Jože
Peternel pred Stanetom Sko-
kom, Jožetom Štormanom in
ostalimi. Šesto mesto je osvojil
najstarejši udeleženec turnirja,
65 letni Srečko Habe iz Žalca.
Pionirji šahisti
v Vrbju so pripravili prvi no-
voletni šahovski turnir, na ka-
terem je sodelovalo deset pi-
onirjev šahistov. Zmagal je brez
poraza Vili Grobelnik pred Ro-
kom Fermetom, Zvonkom Ško-
bernetom itd.
Najboljši stane Skok
Tudi lani je šahovski klub Sa-
vinjčan pripravil deset meseč-
nih brzoturnirjev. S tem se uvrš-
ča med najdelavnejše v žalski ob-
čini. V skupni razvrstitvi je bil
najboljši Stane Skok.
JOŽE GROBELNIK
Judoisti za
»Pohorski bataljon«
v Slovenski Bistrici je bil pr-
vi letošnji judo turnir, kjer so
nastopili tudi predstavniki ju-
do kluba Ivo Reya iz Celja. Cuk
je zmagah tretji mesti sta osvojila
Oštir in Šišmanović, ekipa pa je
bila četrta.
Živa Cankar prva na
Savi
Na novoletnem spustu s kaja-
kom po Savi v dolžini 12 km pri
Podsusedu so nastopili vsi naj-
boljši jugoslovanski športniki v
tej panogi. Lep uspeh je dosegla
članica Nivoja Celje Živa Can-
kar, ki je zmagala med članicami.
Priznanja strelcem
v Ljubljani so proglasili
boljše strelce za lansko leto.
je naslovi pa so prišli na celi
območje. V mednarodnem
gramu s pištolo je dobila naj^
priznanje članica državne re
zentance Helenca Lavrinc iz
D. Poženel iz Rečice pri Lašl<
v nacionalnem programu p
bil najboljši član Kovinarja S
Branko Malee. V isti kategori
kot najboljšo ekipo proglasili
Celje.
9. JANUAR 1986
шшшш	NOVI TEDNIK - STRAN 17
Maj tudi
Hnučarski skoki
člani smučarskega kluba
»komarje so novoletne praz-
like izkoristili za redni občni
¡bor, za redni obračun prvega
iveletnega dela.
Veliko število članov je poz-
Iravilo ne samo minulo delo, v
taterega so bili več ali manj
ajeti prav vsi, marveč tudi
jrogram za prihodnje dveletno
)bdobje. V standardni delovni
jrogram se zdaj vključujejo tu-
ji smučarski skoki. Sami bodo
rgradili 30 metrsko skakalnico
il poskrbeli za redno strokov-
no delo z mladimi navdušenci
¡a to panogo. Na novo so tudi
izvolili komisijo za prireditve,
turizem in propagando, kar po-
trjuje že uveljavljeno dejstvo,
ja je ta klub dosti več kot sa-
mo športna organizacija. V tej
evezi bodo delali na ureditvi
klubskih prostorov, ki pa naj
bi ne bila samo soba za sestan-
ke, marveč tudi zametek za no-
vo'turistično dejavnost. Sicer
pa bodo v novem obdobju po-
svetili veliko skrb vzgoji stro-
kovnih kadrov.
Smučarski klub Skomaije
bodo rudi v naslednjem man-
datnem obdobju vodil Martin
Grum, ki je na zboru zaradi
velike aktivnosti dobil javno
priznanje.
AF
Atleti v Varaždinu
Na silvestrskem teku po uli-
cah Varaždina so imeli lep
uspeh člani celjskega Kladivar-
ja. Zmagala sta Samo Cmok med
člani in Tatjana Naglic med čla-
nicami.
Huda bo borba za prvo mesto
Ob koncu prejšnje tekmo-
valne sezone so nogometaši
Elkroja iz Mozirja doživeli
neprijetno razočaranje, saj
se kljub osvojitvi prvega
mesta v vzhodni republiški
ligi niso uvrstili v republi-
ško ligo, ker so jim zaradi
domnevne nepravilne regi-
stracije odvzeli točke.
Razočaranje, tudi med gle-
dalci, je bilo veliko, vendar
jih vse skupaj ni potrlo, pač
pa so sklenili, da se bodo
znova dobro pripravili in v
novi sezoni dokazali, da jim
je mesto tam, kjer bi morah
že letos igrati. Po končanem
jesenskem delu vodijo, kar
pa seveda še ne pomeni, da
bodo slavili tudi v spomla-
danskem delu, kajti borba
bo še huda, ker so vsaj štirje
kandidati za osvojitev želje-
noga vrha.
Trener Bojan Prašnikar:
»Z jesenskim izkupičkom
sem zadovoljen, čeprav bi ob
malce več pazljivosti bih lah-
ko še boljši in trdno na vrhu.
Zdaj treniramo enkrat te-
densko, s skupnimi pripra-
vami pa bomo začeli koncem
januarja, kajti prvenstvo se
začne šele zadnjo nedeljo
marca. Večino priprav bomo
opravili doma, za nekaj dni
pa bomo skočih še v Porto-
rož. Igralski kader bo ostal
isti, iskali pa bomo notranje
rezerve v igralcih, da bodo s
povečanimi in kvalitetnejši-
mi treningi boljše igrali. Bor-
ba za vrh bo huda, vendar
upamo, da bomo z dobrimi
pripravami uspeli in zadovo-
ljili številne ljubitelje nogo-
meta v Gornje Savinjski do-
lini. Sicer imamo spomladi
boljši razpored kot jeseni, ko
igramo šestkrat doma in pet-
krat gostujemo, vendar dva-
krat na najbolj vročih igriš-
čih konkurentov za 1. mesto
- pri Partizanu v Slovenj
gradcu in bivšemu članu re-
publiške lige Šmartnem. Če
ne bi bih optimisti je bolje da
odnehamo. Šh bomo v boj,
da uspemo!« T. VRABL
Nogometaši Elkroja. Na sliki stojijo od leve proti desni Bogdan Remic, Milan Kopušar,
Mirko Mišetić, Franc Hren, Stanko Božičević, Drago Ermenc in trener Bojan Prašnikar,
spredaj Robi Žunter, Rado Gpstečnik, Mitja Železnik, Roman Kronovšek in Milenko
Krajne.
Na podlagi odlokov o obveznem čiščenju potokov
in jarkov, ki so jih sprejele skuščine občin na
območju
OVS SAVINJA-SOTLA
POZIVAMO
k zimskemu očiščenju potokov in jarkov vse
lastnike in koristnike pribrežnih zemljišč.
Struge vseh potokov in jarkov ter njihova nabrežja
morajo biti očiščena najkasneje do 15. marca 1986.
Osnovni smoter očiščevalne akcije je - izboljšati
odtok voda in tako zmanjšati obseg in pogostost
morebitnih povodnji. Ob čiščenju je predvsem
treba iz potočnih strug in iz jarkov odstraniti vse,
kar vidno zavira normalen vodni pretok. Pri
odstranjevanju zarasti pa je treba paziti, da se ne
bi poslabšali ekološki pogoji in krajinski izgled
našega obvodnega sveta.
Čiščenje bodo nadzirale občinske
vodnogospodarske inšpekcije ob sodelovanju
območne rečno-nadzorstvene službe. Ta bo vsem
lastnikom in koristnikom pribrežnih zemljišč sproti
na voljo za smernice in napotke, kako to nalogo
najbolje opraviti.
Vse lastnike in koristnike pribrežnih zemljišč
opozarjamo, da so po občinskih odlokih določene
znatne denarne kazni za vse tiste, ki se temu
pozivu ne bi odzvali.
Podjetje za urejanje voda
NIVO Celje
TOZD Vodno gospodarstvo
Rečno-nadzorstvena služba
INDUSTRIJSKO KOVINARSKA IN
OBRTNO MONTAŽNA DO IKOM
ŠMARJE PRI JELŠAH
TOZD DOM
ŠMARJE PRI JELŠAH
objavlja prodajo osnovnega sredstva
tovorni avtomobil
na licitaciji, ki bo v petek, 17. 1. 1986 s pričetkom ob
14.00 uri na parkirnem prostoru pri upravni stavbi
IKOM. z naslednjimi podatki:
Tovorni avtomobil, znamke TAM 5500. reg. št. CE
116-561, leto izdelave 1974/75, moč motorja 125 KM,
nosilnost 5,5 t, v voznem stanju, registriran do 9. 6.
1986. Izklicna cena je 550.000 din.
POGOJI LICITACIJE:
Udeleženec mora en dan pred licitacijo vplačati 10%
kavcije od izklicne cene, lahko pa to stori tudi najmanj
eno uro pred pričetkom licitacije. Prednost pri licitaciji
imadružbeni sektor. Ogled avtomobila boen dan pred
licitacijo od 10.00 do 14.00 ure na parkirnem prostoru
pri upravni stavbi IKOM Šmarje pri Jelšah.
obveščamo cenjene stranke, da smo
na
LJUBLJANSKI CESTI 67,
NASPROTI PLAVE LAGUNE V CELJU
odprli nov poslovni prostor s
skladiščem specializiranim za prodajo
HIDRAVLIČNE IN PNEVMATIČNE OPREME
SPOJNE VEZE SISTEMA ERMETO
ELEMENTE GUMI IN KOVINSKEGA TESNENJA
GUMI CEVI VISOKEGA PRITISKA
INDUSTRIJSKA OBNOVA HIDRAVLIČNIH IN PNEV-
MATSKIH SKLOPOV
TEL. (063) 22-498
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO
Cinkarna proti
Kraniski gori
Po krajšem premoru bodo na-
daljevali s tekmovanjem v zvez-
ni ligi za uvrstitev od petega do
desetega mesta hokejisti Cin-
karne Celje. V soboto, IL januar-
ja, se bodo doma pomerili s tre-
nutno vodečo ekipo v tej skupini
- Kranjsko goro. Srečanje bo ob
18. uri.
MARJAN SORŠAK
V nedeljo start v
sindikalni hokejski
ligi
Letos bo nastopilo šest ekip,
med že stalnimi prvič Libela. 1.
kolo bo na sporedu v nedeljo 12.»
januarja na drsališču v Mestnem
parku, kjer se bodo srečali: ob
. 16.30 Železarna - Libela, ob 17.30
Zlatarna - Kovinotehna (že na
uvodu derbi) in ob 18.30 Opekar-
na - Grofija.
Nastop mešanih
dvojic
Ob vsakem novem letu pri-
pravi kegljaški klub Celje tur-
nir mešanih dvojic svojih čla-
nov. Letos je nastopilo osem-
najst» dvojic, zmagala pa sta Ča-
galj-J. Seško, sledijo Šrot-
Krajnc, Nareks-Grobelnik, Vera-
nič-Lesjak, Brglez-M. Šeško itd.
Med kegljači je dosegel n^boljši
rezultat Čagalj 455, med kegljav-
kami pa Krajne 449.
JK
Aubrehtova in
Voduškova zmagali
v Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo v umetnostnem drsa-
nju, kjer so lep uspeh dosegli
tudi predstavniki drsalne sekci-
je pri HDK Cinkarna Celje. Ma-
teja Aubreht je zmagala med čla-
nicami, Lea Vodušek pa je bila
n^boljša med mladinkami. Ma-
tej Pangerl je osvojil tretje mesto
med člani, med članicami je bila
Metka Hladin druga in med mla-
dinkami Klavdija Perlič prav ta-
ko druga.
Vsi najboljši bodo v soboto in
nedeljo, 11. in 12. januarja nasto-
pili na državnem prvenstvu v
Novem Sadu. Ker so v odlični
formi, lahko pričakujemo kakš-
no medaljo in pa morebitno uvr-
stitev v državno reprezentanco.
Skromna kegljaška
bera
v 4. kolu republiških keglja-
ških lig je bilo za tri celjske eki-
pe manj uspeha kot običajno.
Moška ekipa je izgubila v Raden-
cih z Radensko, druga ženska
tesno s Triglavom v Kranju,
medtem ko je edino zmago zabe-
ležila prva ženska ekipa na gosto-
vanju ría Ravnah, kjer je prema-
gala Fužinarja. Moška ekipa Ce-
lja bo že danes, četrtek, 9. januar-
ja, v Golovcu odigrala zaostalo
srečanje s Tekstino iz Ajdovšči-
ne. Potrebna je samo zmaga, kaj-
ti drugače se bodo poslovili iz
lige, kjer so še v prejšnji sezoni
bili med boljšimi.
Sicer pa bodo s prvenstvom
nadaljevali šele 18. januarja, ko
se bo moška ekipa Celja srečala
doma z Brestom, ženska ekipa
СеЏе I bo igrala doma s Trigla-
vom, Celje II pa z vodečo ekipo
STC Ljubljana. Prvenstvo je pre-
kinjeno zaradi prvega kroga kva-
lifikacij za uvrstitev v državno
kegljaško reprezentanco. Prvi
krog bo v soboto in nedeljo v
Zagrebu, kjer bo nastopilo po 28
najboljših jugoslovanskih keglja-
čev in kegljavk. Iz Celja so si za-
gotovili pravico nastopa: med
ženskami Pečovnikova, Gobče-
va, Grobelnikova, Šeško in Pe-
tak, med moškimi pa Nareks. Po
dveh krogih se bo v nadaljevanje
uvrstilo osemnajst najboljših in
upajmo, da bodo med njimi tudi
predstavniki celjskega keglja-
škega kluba.
Nov rod nogometašev Kladivarja
čeprav nogometaši Kladivarja v republiški članski ligi niso med najboljšimi in niso
dosegli rezultatov, ki so jih napovedovali, pa niso razočarali njihovi pionirji druge selekcije,
to je generacija 1973/74.
Moštvo, ki ga vodi trener Vlado Glinšek, je v konkurenci širšega celjskega območja, ki
obsega Titovo Velenje, Mozirje, Šoštanj, Žalec in Celje, osvojilo naslov jesenskega prvaka s
sedmimi zmagami in enim porazom ter gol razliko 59:11. Vlado Glinšek meni, daje to znova
ena od zelo nadarjenih generacij mladih celjskih nogometašev. Njihova vrednost je še
toliko bolj dragocena, ker bodo še dve leti pionirji, tako imajo izredno mlado moštvo. Na
posnetku so z leve: Radič, Vukan, Romih, Milidrajgovič, Novak, Vogelsang, Strbad, Riste-
ssi, Đakovič, Džafič, Hostnik, Turnšek, Foglar in trener Vlado Glinšek. Na posnetku
manjkajo še stalni igralci te selekcije Šelar, Podrepšek, Zver, Žilnik, Blatnik in Tkalec.
J. KUZMA
Uspelo
tekmovanje v
orientaciji
v zadnjih dneh decembra je
Planinsko društvo Mozirje že
šestič organiziralo občinsko
prvenstvo v orientaciji za vsa
športna društva, društva Par-
tizan in planinska društva.
Proga je bila dolga 5 km in
so jo vse ekipe uspešno preho-
dile. Prvo mesto je pripadlo
PD Rečica, drugo PD Moziije,
tretje PD Rečica II, četrto in
peto mesto pa sta osvojili ekipi
TVD Partizan Moziije in PD
Rečica III.
Ekipe so reševale naloge iz
topografije, na cilju pa še te-
oretična vprašanja iz NOB, pr-
ve pomoči in planinstva.
Vse ekipe so nastopile v ka-
tegoriji članov nad 18 let.
Kljub temu, da je razpis veljal
tudi za mladince, se na štartu
ni pojavila niti ena ekipa. Čud-
no, še posebej, ker vemo, da na
osnovnih šolah v mozirski ob-
čini veliko skrbi posvečajo
prav orientaciji. Očitno ni ni-
kogar, ki bi mlade, ki dosti ve-
do o orientaciji, organizirano
vodil tudi na izvenšolska tek-
movanja.
R. P.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JANUAR 1986
Fant za srečo
Lansko leto smo na
Celjskem še kar nekako
dobro preživeli, čeprav
se je kot prva v celjski
regijski bolnišnici rodila
deklica.
Kako bo šele letos, ko
ga je začel fantek.
Le zamud se bojimo,
ko je pa privekal tako
pozno!
Pri Icorltu
Ko smo si ogledali li-
sto kandidatov za najod-
govornejše republiške
položaje, smo lahko na-
šli izredno veliko število
Velenjčanov.
pa menda ne želijo s
tem doseči, da bodo
imeli svoje ljudi bolj pri
koritu.
Ali pa imajo toliko do-
brih kadrov, da jih je za
Velenje preveč, pa želijo
nekatere spraviti v Ljub-
ljano.
Dva rekorda
Velenjski rudarji so
lani nakopali rekord-
no količino lignita v
zgodovini tega pre-
mogovnika.
Čudno je le, da so
nakopali tudi rekord-
no izgubo!
Dražja država
Naša država je postala spet dražja.
Povečali so se davki in tako tudi po-
dražile stvari.
Čas bi že bil, da bi država naredila
še kaj takega, da bi nam bila dražja!
Ponovoletna
Letos nam dedek Mraz res ni pri-
nesel veliko, ampak ne bi bilo slabo,
če bi kaj raje tudi odnesel.
Saj že imamo marsikdaj vsega do-
volj!
Previdnost
v celjski porodnišnici se je lani
rodilo 63 otrok manj kot leto poprej.
Nič čudnega - glede na to, kaj vse
smo že doživeli, smo pač postali bolj
previdni.
1 Volitev je leto
9 in leto kongresov,
8 če resno bo vzeto -
6 bo tudi progresov!
Čez noč
Kdo pravi, da čez noč nihče nič ne
dela. V večini celjskih lokalov se je
čez noč podražilo vino. In podražilo
se je kar krepko.
Seveda, saj se je podražilo čez naj-
daljšo noč.
Bučno in
slovesno
Zdaj pa naj bo med letom čimmanj
obojega!
Vest, ki ima pri nas zelo kratko uporabno vrednost:
Bencin se ni podražil!
Se bo v Celju zdaj vendarle kaj
hitreje zavrtelo.
Mislim zdaj, ko bomo dobili to-
varno krogličnih ležajev!
Različna dolarja
Med novoletnimi prazniki je ameri-
ški dolar padel precej globoko.
Jugoslovanski DOLAR se na smu-
čarski novoletni skakalni turneji ne
more pohvaliti s tem!
Razvoj
V celjski občini, k?
sicer ni kmetijska, naj
bi letos povečali kme^
tijsko proizvodnjo za!
3,5 odstotka.	i
Bi rekel, da se mS
kar zdi, da srečujem vi
Celju precej kmetov. =
Pa se bojim, da bi
mi pravi kmetje to zai
merili!	:
Tedaj se veselo oglasijo trombe z okopov. V taboru se
dvignejo plamenice, vrata se na stežaj odpro.
Takrat je v trenutku razumela vsa vojska Slovenov
Svarunovo ukano. Bizantinci so mislili, da se vrača
zmagoviti Hilbudij z ujetniki.
Sloveni so se zagnali divje na most, zakričali in zatu-
lili, daje zaječalo ozračje, in udarili z groznim navalom
na tabor.
Iztok je bil že med vrati. Straža je ostrmela. Vrgla je
plamenice ob tla, najhrabrejši Sloveni so se zapodili
skozi dveri. Udarile so sekire, pokali oklepi, tolkli in
klali meči. Nastalllla je grozna zmešnjava. »Sklavenoj,
Sklavenoj!« je bučalo po taboru.
Na sredi pretorija pred Hilbudijevim šotorom je bila
bliskoma zbrana četa. V taboru seje pojavil Hilbudijev
duh. Hipoma so se dvignili meči, telesa so zakrili ščiti in
nastala je nepredirna stena, ob katero je butalo valovje
Slovenov. Svarun se je zmotil, ker je mislil, da bodo
Bizantinci neoboroženi. Kadarkoli je Hilbudij odjezdil
na pohode, je morala biti posadka noč in dan priprav-
ljena, da bi mu priskočila na pomoč, če bi bila sila. In
zato seje razvnel tako grozen boj, kakor ga še ni doživel
nihče izmed vseh vojščakov.
Ko so Sloveni zunaj tabora zaslišali krik in stok in
lomljenje oščepov, so se zagnali na okope, lezli drug na
drugega in se pehali preko lesenega zidu. Od vseh strani
so se drevili v tabor in se valili na sredo v strašno živo
kopo, ki je štrlela od sulic, se svetila od mečev - kri je
brizgala, trupla so se grmadila na tleh. Spotikali so se in
padali borci drug čez drugega v gorko mlako krvi.
Mogočna stena bizantinskih vojakov je pokala, se pre-
klala, se zopet strnila in grozno sekala z meči krog in
krog. Vedno večji hudournik je treskal vanjo, stena seje
začela umikati, nenadoma se nagne. Sloveni pritisnejo,
stena pade. Toda v istem hipu se odpro vrata na zapadni
strani tabora, skoznje vdre bizantinska konjica, ki jo je
ščitila doslej živa stena. Zarezala se je v tolpo nagih
Slovenov, meči so se pogrezali v živote, na levo in desno
so padala trupla, konjica sije presekala pot in odvihrala
proti jugu v nočno temino.
Trobili so rogovi, starešine so klicali, gnali ljudi in jih
tolkli. Vse je pobesnelo, vse zdivjalo in bati seje bilo, da
se med seboj pokoljejo.
Svarun je velel zažgati plamenice. Tudi mesec se je
počasi splazil na nebo. Na okopih je mrgolelo golih ljudi
z dvignjenimi sulicami, z meči nad glavo, s kiji in seki-
rami v rokah. Sredi tabora pa Je ležala strašna žrtev
Morane, vzdihujoča in hropeča, polita s krvjo in posuta z
zlomljenimi kopji in s skrhanimi meči. A na dnu žrtev Je
ležal Junak, nada slovenske vojske, pokrit s trupli -
Iztok.
Sedmo poglavje
Minila Je polnoč, okoli Hilbudijevega tabora pa Je
rohnel grozen krik. Krog in krog so goreli ogryi, ob njih
Je hučala vojska kakor na pol blazna. Tabor Je bil čisto
oropan. S šotorov so potrgah volovske kože in ponjave
ter jih razvlekli po ravni. Razgriiyali so Jih po tleh in se
valjali po njih, se pretepali zanje, Jih vlačili drug dru-
gemu izpod telesa in Jih trgali na kosce. Oplenili so
žitnico in zalogo suhega mesa. Pulili so se za gnjati,
raztresali žito, se preganjali od ognja do ognja in razgra-
jali vsi omoteni od slavne zmage.
Le modri starešine in stari vojščaki so sedeli resno ob
Svarunovem ognju. Videli so, kaj počenjajo mladci,
kako razgrajajo pastirji in ljudje, divji kakor volkovi,
zavistni in nevoščljivi in pripravljeni na večno zabavlja-
nje in pretep. Nihče se ni dvignil, da bi Jih krotil in miril.
Poznali so dobro svoj zarod. Kakor mladi turi so rasli
v gozdu pod svobodnim soncem. Komaj so se skolebali
iz naročja materam, že so gonili jagnjeta v goščo in na
pašnike ter nočevali pri njih in se bali samo težke roke
starešine, katerega so spoštovali njihovi očetje, ker so ga
sami izvolili in se prostovoljno podali njegovi oblasti.
Starešine niso pogrešali nobenega tovariša. Mladina
Je naskočila prva, pustili so Ji krvavo delo in ostali iz
večine zunaj tabora. Toda na njih licih Je bilo vendar
veliko in ponosno veselje nad zmago.
Samo Svarun Je bil žalosten, tako žalosten, da se Je,
sključil v dve gubé - ponosni starosta, zmagovalec tako
drzovitega Hilbudija. Edina opora njegova. Iztok, kij
dokazal v tej vojski, da bo vreden sin slavnega roi
Svarunov, ta sin Je ležal kakor mrtev blizu ognja po
platnenim šotorom.
Koje ponehal boj, oče ni miroval, dokler niso izvlek
izpod grmade sinovega trupla. Po licu so se mu udri
solzé, ko so dvignili Iztoka, vsega v krvi. Svarun sej
zgrudil nanj in se razjokal.
Nenadoma se Je dvignil.
»Ni še mrtev! Srce Je vztrepetalo!«
V očeh mu Je zažarelo upanje.
Ponesli so mladca iz tabora, razpeli šotor in ga položi
vanj. Svarun Je poklical vrača, kije bil mogočen v rod
Slovenov in čaščen pa spoštovan kot velik prerok, I
mu bogovi razodevajo skrivnosti.
Vrač Je slekel Iztoku oklep, odpel šlem in skrbL
umival okrvavljeno telo ter iskal rane. Pritiskal Je uh
na srce in zadovoljno kimal.
»Živi, Svarun, tvoj Iztok živi!«
Rane pa ni mogel zaslediti. » Udaijen ? Omamljen ?«,
mrmral vrač.
Hilbudijev šlem, ki gaje imel Iztok, Je bil presekan -
zmlinčen.
»Omamljen je! Na glavo Je udarjen s silno močj
Iztok se zbudi, upaj, oče, in obljubi darov bogovom!*
Svarun Je sklenil žrtvovati najlepšega Junca, če se s
prebudi in ozdravi.
Vrač je velel očetu, naj gre iz šotora in ga pusti samei
pri Iztoku.
Trenutki so se mu vlekli in plazili brezkončno. Ozii
seje na zvezde, gledal po mesecu, pa vse se mu Je zde
prikovano na nebo. Nič se ni ganilo. V strašnem dvon
in čakanju Je mislil starec, da premine, preden sii
Jutro. Kadar seje kdo približal ognju, čeje zadonel ves
vzklik, seje stresel, privzdignil glavo in se ozrl. Upal j
da prihaja vrač z veselim sporočilom. A ni ga bilo.
Starešine so polegh in pozaspali. Takisto seje razte
nilo na travo polovico vojske, ognji so pogašali. J
bučanje mladine, divje pesmi, prepir in prerivanje se
poleglo.
Svarun si je tiščal ušesa in trpel v usodnem čakanj
Lezel Je čedalje bolj v dve gubé, kakor bi se pogrei
hrib in izginjal v tla.
Pobledele so zvezde, ugašale in ginile na sivem neb
Tedaj se dotakne Svaruna rahla roka.
Starec Je vztrepetal.
9. JANUAR 1986
шшшш	NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JANUAR 1986
Vprašanje: Dušanka iz Ce-
lja želi imeti v prostoru di-
menzij 620 X 420 cm kuhi-
njo in od nje nekoliko pre-
deUeno jedilnico. Opremo
naj bi izdelal mizar po naro-
čilu. Bralka prosi, za nasvet
glede razporeditve kuhinj-
skih elementov in jedilnice.
Odgovor: Iz skice, ki nam'
jo je poslala bralka je razvid-
no, da v prostor vodijo vrata
iz hodnika in dnevne sobe.
Zato je n^primerneje name-
stiti jedilnico v del proti
dnevni sobi, kuhinjo pa na
nasprotno stran, tako da je
dostopna iz hodnika.
Kuhinja bi bila zasnovana
v dveh nizih. Stenski bi vse-
boval vse elemente, ki potre-
bujejo instalacijske priključ-
ke (elektriko, plin, vodo), na-
sprotni niz pa bi služil kot
delovna površina, ter »šank«
za serviranje manjših obro-
kov (npr. zajtrk). »Šank« bi
bil višji, tako da zakriva di-
rekten pogled iz jedilnice na
delovne ploskve. Predenj bi
bili nameščeni stoli ustrezne
višine. Nad »šankom« bi bile
obešene police, ki bi vizuel-
no predelile prostor, v njih
pa bi bile vgrajene svetilke.
V preostalem delu prosto-
ra bi bila nameščena večja
jedilna miza, lahko tudi
okrogla, saj je prostora do-
volj. Ob nasprotni steni пад
bo postavljena nizka omara
za shranjevanje prtov in je-
dilnih potrebščin.
Svetila: v kuhinji bi bile
poleg centralne osvetlitve na
stropu še svetilke pod viseči-
mi elementi, ki bi osvetljeva-
le delovne površine. »Šank«
bi dobival svetlobo iz luči
vtopljenih v police nad njim,
v jedilnici pa bi bila luč obe-
šena nad mizo.
Če je hiša še v gradnji in je
predvideno talno ogrevanje,
priporočam pod iz keramič-
nih ploščic. V nasprotnem
primeru pa je lahko na tleh
lakiran ladijski pod.
Opečen kruh z jajci
Potrebujemo: 500 g suhega belega kruha, skodelico mlačne
vode, pol žličke soli, 2 stroka česna, 200 g kulena, 200 g preka-
jene gnjati, 5 žlic olivnega olja, žličko mlete sladke paprike,
ščepec soli in popra ter štiri jajca.
Kruh zelo tanko narežemo in ga za пекдј časa položimo v
kozico ter ga pokapamo z mlačno vodo, posolimo in pokrijemo.
Česen olupimo in narežemo. Kulen in gnjat narežemo na kocke.
Vzamemo tri žhce olja in na njem popražimo česen, dodamo
kulen, gnjat in mleto papriko in vse dobro popražimo. Dodamo
namočen kruh, premešamo in 15 minut pražimo na majhnem
o^ju. Posebej segrejemo preostalo olje in na njem spečemo
jajca na oko, ki jih posolimo in popopramo ter položimo na
prepečeni kruh.
iU ljubljanska banka
splošna banka Celje
DELOVNA SKUPNOST
ponovno razpisuje
v skladu z 49. in 78. členom Statuta delovne
skupnosti Ljubljanske banke Splošne banke Celje
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
za področje vodenja ekspoziture
Šentjur
z naslednjimi pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacij-
ske, pravne ali druge ustrezne smeri
-	nad 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri
vodenju ali organiziranju dela delovnih skupin in
organizacijskih enot
-	pasivno znanje enega tujega jezika
Mandat traja 4 leta.
Poleg navedenih pogojev se bo pri kandidatih upo-
števalo njihovo dosedanje delo, ki mora dokazovati
uspešno in celovito samoupravno in družbenopoli-
tično aktivnost ter moralno politične vrline.
Kandidati morajo v ponudbi priložiti dokazila o šol-
ski izobrazbi in pisno opredelitev pri realizaciji pro-
grama Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Po-
trebne informacije v zvezi s predlogom k realizaciji
Droarama nudi Kadrovsko-socialni oddelek.
Zagotovite si ob pravem času semena zanimivih in
Icoristnih poljščin.
1.	Stalnorodnega ameriškega stročjega fižola, ki zra-
ste od metra do metra in pol, je izjemno dober tudi za
ozimnico. Iz ene sadike zraste od 500 do 600 strokov.
20 semen za 500 din.
2.	Stalnorodni kanadski veliki beli stročji fižol, dolg 50
do 60 cm, širok okoli 3 cm, neverjetno dober za kuho
in konzerviranje, z ene sadike pridelate 5 do 7 kg,
odličen za prodajo, 20 semen za 500 din.
3.	Ameriška buča velikanka, zraste do 170 kg, vsebuje
veliko sladkorja in provitaminov, dobra za prehrano
ljudi in živine, 20 semen za 500 din (pošljemo tudi
fotografijo).
4.	Kanadska buča velikanka zraste preko 100 kg, dobra
za predelavo in za prehrano živine. Imamo bele, roza,
rumene in zelene, 20 semen za 500 din.
5.	Buča jaffa ananas, original iz Izraela, vsebuje okoli
18% sladkorja, zraste od 10 do 15 kg, 30 semen za
500 din.
6.	Kalifornijska lubenica cx 2311 zraste do 40 kg, zelo
bogata s sladkorjem in provitamini, ima zelo malo
semena, 30 semen za 500 din.
7.	Paprika kalifornijsko čudo, težka okoli 250 gramov,
zelo mesnata, dobra za ozimnico in ostalo uporabo,
za 500 din.
8.	Paradižnikova paprika zraste do 25 cm, je rdeče bar-
ve, zelo okusna, z ene sadike dobite 15 do 20 kg, 30
semen za 500 din.
Vse našteto pošljemo po povzetju, priloga so navodila
za pridelavo, vsi ti izdelki pa uspevajo na vseh nadmor-
skih višinah. Sprejemamo tudi vse reklamacije.
Bana Jevdjič
Crnišava, 37243 Počekovina
Pas in boki
I. Noge postavimo s para-
lelnimi stopali rahlo narazen
v majhnem počepu. Roke
postavimo na boke in potis-
nemo medenico močno na-
zaj, ne da bi pri tem prema-
knile zgornji del telesa.
2. Z impulzom potegnemo
medenico naprej in pri tem
močno stisnemo trebušne in
stražnjične mišice. Vajo po-
novimo 20 krat.
3. Še vedno sm.o v rahlem
počepu z rokami v pasu. Z
boki krožimo 8 krat v desno
(zgomi del telesa ne premi-
kamo).
4. V^o ponovimo še 8 krat
v levo stran.
CORDANA STEFANOVIĆ
9. JANUAR 1986
шшшш	NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JANUAR 1986
9. JANUAR 1986
шшшш	NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
9. JANUAR 1986
S kamionom v Irak
Gucmandlov Joži iz Šent-
jurja je sicer avtomehanik,
vendar avtomobilov v de-
lavnici ne popravlja, tem-
več jih vozi. Srečal sem ga
na Z5 tonskem Mannovem
vlačilcu, pokritem s ponja-
vo, na kateri preberemo:
INTEREVROPA KOPER.
Joži iz visokega sedeža z
velikim volanom leto in dan
upravlja vozilo ne glede na
dež, mraz, poledico, meglo in
vročino po n^sodobnejših
mednarodnih štiripasovni-
cah, pa tudi po prašnih, ra-
zritih luknjastih makadam-
skih cestah. Joži in vsi njego-
vi kolegi vozijo širom po sve-
tu. Naprej prično z vožnjami
po domovini, potem po tuji-
ni v Evropi naslednji korak
pa so celine Azije in Afrike.
Na 4100 km dolgo pot v
Kirkuk v Irak sta krenila dva
kamiona s tremi vozniki 11.'
novembra naložena s filtrir-
nimi napravami za naša po-
djetja, ki delajo v Iraku. Vso
pot proti Beogradu je krep-
ko snežilo, tako da vožnja do
Požarevca ni bila n^bolj pri-
jetna. Naslednji dan so pre-
stopili mejo pri Dimitrovgra-
du. Od meje do Sofije je na-
vadna asfaltirana cesta, proti
Plovdivu ob reki Marici v
Trakijski dolini do meje pa
lepa štiripasovnica. To je po-
membna tranzitna cesta pro-
ti vzhodu, na kateri je
ogromno kamionov, malo pa
osebnih avtomobilov, ki so v
glavnem vzhodnoevropske
izdelave. V Bolgariji si vozni-
ki nabavijo cigarete Marlbo-
ro, ki jim v Turčiji v raznih
prilikah služijo kot »bakšiš«.
Bolgarsko-turška meja je
bila polna kamionov, zato so
na obmejni in carinski pre-
gled čakali kar lepo število
ur. Na velikem parkirišču v
Kapikàilu so si skuhali večer-
jo in hkrati prenočili na svo-
jih kamionskih posteljah.
Prva dneva so zaužili še suho
hrano iz torb, nato pa je sle-
dilo kuhanje makaronov
oplemenitenih z raznimi
konzervami - nasploh so ma-
karoni glavna šoferska
hrana.
Ko so se bližali Carigradu
ali Istanbulu in s tem Črne-
mu moiju in Bospoiju, to je
najožjemu prehodu iz Evro-
pe v Azijo, jih je zajela gosta
megla, zaradi katere so mo-
rali voziti prav po polževo.
Na mostu preko Bospoija so
morali plačati mostnino, ki
znaša 3000 turških lir ali pri-
bližno 6 ameriških dolarjev.
Naši vozniki se ustavljajo
samo na organiziranih parki-
riščih, drugod namreč ni var-
no; eno takih velikih parki-
rišč je v kampu Londra blizu
Istanbula, na katerem je pro-
stora za več kot 600 kami-
onov. Parkirnina znaša za
noč tudi 6 dolarjev. Anatolija
ali Mala Azija, po kateri so
nadaljevali vožnjo od severa
proti jugu, je hribovita in
razmeroma redko naseljena.
V Sredozemlje so prišli zo-
pet pri Adani. Turški vozniki
vozijo precej agresivno, zato
mor^o biti tujci toliko bolj
previdni. Ob cestah je videti
kupe karamboliranih vozil,
kar voznike nenehno opozar-
ja na previdno vožnjo.
Pred turško-iraško mejo se
je nagnetla čez 2 km dolga
kolona tovornjakov, saj je
pregled za vstop v Irak zelo
natančen - ne smemo poza-
biti, da je Irak v vojni z Ira-
nom. Čakanje na pregled je
trajalo kar 7 ur. Generalni ca-
rinski pregled so opravili v
Mosulu, nato so krenili proti
Kirkuku in še naprej do
70 km oddaljenega Dibisa,
kjer je jugoslovanska delov-
na baza. Vsakih nekaj km so
bile na cesti vojaške kon-
trole.
Razumljivo je, da so naši
vozniki z veseljem oddali to-
vor, se v bazi temeljito stuši-
rali, se dobro naspali in na-
jedli dobre sveže hrane.
Iz baze so se vračali vse do
Svetozareva v Srbiji prazni;
tam so naložili kable, name-
njene za Saudsko Arabijo, ki
so jih odpeljali v Koper na
ladjo.
Vozniki Interevrope kar
lepo zaslužijo; upoštevati pa
je treba, da njihovo življenje
ni brezskrbno. Znajti se mo-
rajo v vsaki, včasih tudi zelo
neprijetni situaciji, ob nesre-
čah v tujini, ne poznajo ne-
delj in praznikov in ne noč-
nega počivanja, težave so s
prehrano, jeziki, vremenom,
cestami itd., itd. Prav zato
sestavljajo kolektiv medna-
rodnih voznikov v glavnem
mladi ljudje. Vožnja v Irak v
razdalji 2 krat 4100 km je tra-
jala 14 dni.
ERNEST REČNIK
Z Ijubeznilo preko težav
Zlato poroko sta praznovala AloJzUa In Matevž Jevnišek
v Parožu nad Dobrno sta
praznovala zlato poroko 75-
letna Alojzija in 82-letni
Matevž Jevnišek. Skupaj z
otroki in vnuki sta prosla-
vila zlat jubilej in se spom-
nila prehojene skupne poti.
Matevž je bil doma z velike
kmetije v Vrbi pri Dobrni.
Doma je bilo enajst otrok, ki
so se po smrti staršev razte-
pli na sve strani in začeli ži-
veti vsak po svoje. Matevž se
je mlad zaposlil, naprej v
Zdravilišču, nazadnje pa je
delal pri Vegradu v Titovem
Velenju, kjer se je leta 1963
invalidsko upokojil.
Spominja se, da je bil v
mladosti nekaj časa gasilec,
paje moral zaradi pomanjka-
nja časa to dejavnost opusti-
ti. Skrbi so bile toliko večje,
ko si je ustvaril družino. Na
Dobrni je spoznal Alojzijo, ki
je bila kuharica pri eni izmed
premoženj ših družin in leta
1935 sta se vzela. Doma je
bila z majhne kmetije, kjer
so imeli pri hiši tudi čevljar-
stvo, vendar so morali otroci
v svet s trebuhom za kru-
hom. Alojzija je ostala v do-
mačem kraju in hodila v
službo, dokler ni bilo otrok.
Z Matevžem sta začela delati
na majhni krpi zemlje in ga-
rala, da sta ustvarila dom.
Rodilo se jima je sedem
otrok, živi pa jih še pet in vsi
imajo svoj dom in poklic.
Spominjata se, da je bilo cel
kup težkih trenutkov, ki pa
sta jih premagala z ljut
nijo.
Danes živita skup^ s
nom Karlijem in njeg
družino. Srečna in dobi
zdravja sta dočakala zlat
bilej, ki je v ponos tudi vs
otrokom in vnukom.
FOTO: EDI MASNi
Avstrijski trgovi
so v vino mešali snk
stvo proti zamrzon
nju - pri nas pa očitS
z antif rizom vplivi
mo na cene.
Mnogi gospoda
stveniki in politiki I
najbrž težko pren^
plastično operacijo^
ne morejo iz svojj
kože.
Jugoslavija bi bii
največja izvoznk
hrane - če bi poljščii
rasle tako hitro, ki
cene.
MARJAN BRADAH
Korakamo, korakamo, korakamo veselo,
korakamo, čeprav ne vemo kam.
Upamo, da ne na utrudljivo delo,
korakamo na izplačilni dan...
Najstarejša obrt v Celju
Nejasna avstrijska zakonodaja je
pri reševanju problema prostitucije
dajala velike pristojnosti lokalnim
oblastem, ki pa so to vprašanje reše-
vale na različne načine. Medtem ko
so večja mesta, kjer je najstarejša
obrt najbolj cvetela, problem prosti-
tucije uredila s podrobnimi regulaci-
jami, ki so natančno določale načine
in pogoje za delovanje prostitutk
(npr. Dunaj že leta 1873), pa so se ma-
la provincialna gnezda ureditve tega
vprašanja dolgo časa sramežljivo
otepala in prostitucije niso dovolje-
vala. Končno pa so se tudi tu pristoj-
ni organi, zaradi stalnega soočanja z
vsiljivo cestno ponudbo, morali
omehčati in zlasti po reformi zakono-
daje o prostituciji leta 1885 so števil-
na mala mesta sledila zgledu večjih
središč.
Celjska mestna občina je bila v odklanja-
nju ureditve tega vprašanja še posebej
trdovratna. Tako je leta 1885 gladko zavr-
nila prošnjo mariborske prostitutke Ag-
nes TeUian za ureditev javne hiše v Celju,
čeprav je bilo celjsko zdaravniško dru-
štvo, ki ga je občina prosila za strokovno
mnenje, popolnoma drugačnega mnenja.
Celjski občinski možje so se lotih ure-
ditve tega vprašarga šele februaija leta
1895, ko so na seji občinskega odbora
potrdili poseben regulativ o nadzoru nad
prostitucijo. Ta je v 28. členih natančno
določal pogoje za delovanje prostitutk v
Celju. V bistvu je pomenil, da lahko
uradno (policijsko) registrirane in ix)d
zdravniško nadzorstvo postavljene pro-
stitutke opravljajo svojo obrt povsem za-
konito v javnih hišah ali privatno, med-
tem ko je treba neregistrirane in nenad-
zorovane lovače še vedno kazensko pre-
ganjati.
Ureditev tega vprašanja v Celju je po-
vzročila, daje mesto že v naslednjem letu
dobilo tudi prvi bordel, kije stal v takrat-
ni Giselastrasse št. 13 (današnja Ipavčeva
uhca) nasproti Gizeline bolnišnice. Nje-
gova lastnica Магца Plevčak iz Maribora
je dobila odobrenje za otvoritev »te tako
potrebne ustanove« v začetku decembra
leta 1896 in še v istem mesecu začela z
delom, ne oziraje se na pritožbe sosedov.
Ti so že pred formalno otvoritvijo javne
hiše začeli pošiljati ogorčene pritožbe na
mestno občino in zahtevali, da naj odloč-
no prepove pohujšanje v njihovi ulici.
Vendar pa ugledni celjski meščani Franc
Pacchiaffo, Henrik Repitsch, dr. Josip
Sernec, baron Bruck in še nekateri drugi,
katerih podpise zasledimo na pritožbah,
niso imeh uspeha in so morah že sredi
leta 1898 odnehati.
Celjski občinski možje so se pred nji-
hovimi pritožbami namreč branili z eno-
stavno razlago: 2 ali 3 prostitutke, ki de-
lujejo v Plevčakovi hiši, ne delóyo ničesar
v nasprotju z avstrijsko zakonod^o, še
manj pa v nasprotju s celjskim regulati-
vom, zato ni nikakršnih zakonskih osnov
za prepoved bordela.
Od konca leta 1898 pa vse do leta 1912
je celjska javna hiša delala v miru. Kakš-
no je bilo njeno poslovanje in dnevni
promet ne vemo, vendar pa nam viri jas-
no govore o tem, da je bilo v njej zlasti
živahno ob orožnih vayah in prihodih re-
krutov.
Leta 1912 pa so nezadovoljni sosedje
ponovno pričeli z akcijo proti bordelu, ko
so izvedeli, da namerava lastnica proč
hišo Jožefi Kupka iz Maribora. Ven
pa so tedco zahteve postavljali dosti I
premišljeno. Serija pritožb, ki so jih j
bivalci Gizeline ulice in uprava celj:
bolnišnice naslovili na občino in naro
ništvo v Gradec, je namreč umeiji
vendar pa argumentirano govorila zo
bordel. Sosedje so zlasti poudarjali,
stoji hiša št. 13, v kateri je bordel,
izredno prometni cesti, ki povezuje i
sto z Lavo, Ostrožnim, Ložnico in t
Dobrovo in po kateri hodijo okoliški
larji v šolo in naz^. Ker stoji hiša tii
cesti in je nizka, vidijo otroci čez o
vse, kar se dog^a v njej. Uprava celj
bolnišnice pa se je pritoževala zlasti
močnim hrupom, ki moti bolnike,
udariala je, da se čestokrat pri odp
oknih »poje, jodia in muzicira« in daj
oknih, ki gledao na cesto in s tem P
bolnišnici, velikokrat opaziti obeJ
spodnje perilo, kar razburja bolnike,
skupaj pa so v en glas trdih, da nin
ničesar proti ureditvi bordela v hiši
v isti ulici, ali pa v kakšnem drugem,
odročnem kr^u občine.
Celjska mestna občina je bila tako
morana upoštevati pritožbe prizad«
Na seji občinskega odbora 1. oktobra
1912 so se občinski možje odločili
dajo Mariji Plevčak rok za preneh
obratovanja bordela do aprila nasled
ga leta. Obenem pa so daU dovolj'
Jožefi Kupka, da uredi bordel v hiä
20. Ta je začel delovati po temeljiteH
nitarnem pregledu celjskega mestr
zdravnika dr. Edvarda Golitscha spoi
di leta 1913, koje Marija Plevčak zap'
la Celje.
Kako dolgo je Jožefa Kupka s svo
sodelavkami zadovoljevala potrebe
skega vojaštva in meščanstva, ni zn
gotovo paje ryena ustanova delovala
še v prvih letih 1. svetovne voi ne.
JANÉZ CV